1! (S íl s» ^jfefiff 'Wmk SMC Maribor Vezi I o m! i vrhovnega i1 ■ ■7 predstojnika 7 f8; Duhovni 10 ÉÉl voditelj Pogovor z Jankom Novakom k* IL " d 12 Utrinki V s postnih /• duhovnih vaj , i c 4 Q za mlade M _ I Odločitev zaduhovr poklic m 't za duhovni M I w Seminar Mladi, ulica, prihodnost OA ""J Obvestila, ¡P • * programi / ffl UREDNIK BRALCEM SALEZIJANSKEGA VESTNIKA Spoštovani! Kristusovo vstajenje je za nas kristjane razlog upanja in veselja.Tudi takrat, ko nas doleti trpljenje, ko doživljamo preizkušnje, kot npr. letos ob potresu prav na veliko noč. Naj se pokaže tudi naša solidarnost s preizkušanimi. Prisluhnimo Jezusovim besedam: Kar hočete, da bi storili drugi vam, storiti vi njim. Stopili smo v Marijin mesec maj. Šmarnična pobožnost bo spet zbirala številne otroke, mlade in odrasle. Ob prazniku Marije Pomočnice (od 22. do 24. maja) bo na Rakovniku spet bogato molitveno razpoloženje. Prepevanje aleluje in Marijinih pesmi naj nas spodbuja k še globlji ljubezni do Jezusa in Marije. Tokratna številka Vestnika vam spet prinaša kar nekaj novic iz življenja in delovanja salezijanske družine. Ob nedelji duhovnih poklicev pa kar nekaj člankov prinaša razmišljanja na to temo. Jezusove besede še kako veljajo tudi v našem času: Prosite Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. Darujemo tudi mi Gospodu svoje molitve in žrtve. Lep pozdrav vsem! V v f/7 o Naslov SALEZIJANSKI VESTNIK •RAKOVNIŠKA 6 • p p 2404 • 1001 LJUBLJANA «telefon: 061/127 30 28 • dvomesečnik »3/1998. letnik 71 (štev. 483) «Glasilo za salezijansko družino • Izdaja Salezijanski inšpektorat v Ljubljani • Ureja uredniški odbor »Glavni urednik: Janez Potočnik • Grafična priprava: Založba Salve. Ljubljana • Lektorira: Stanislav Duh «Tisk: Tiskarna Ljubljana • ISSN 0353-0477 • www.salve.si/veslnik • Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo Salezijanski vestnik šteje med publikacije, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. St.r 415-107/92 mb z dne 12.5.1992. INŠPEKTORJEVA BESEDA mag. Stanislav Hočevar KOGA NAJ POŠLJEM? Koga naj pošljem? Kdo bo šel za nas? Ti dve vprašanji zasliši mladi Izaija. Vendar postane dojemljiv za poslušanje šele po dogodku notranjega očiščenja. Najprej je moral doživeti Božjo veličastno svetost in sočasno tudi svojo majhnost in grešnost. Ko ga očisti plamen z oltarja, postane sposoben za poslušanje notranje govorice, govorice srca, govorice vesti. Ta notranja govorica mu pove, da ima v svojem življenju posebno poslanstvo. Po notranjem razsvetljenju odkrije, da lahko veliko dobrega stori in mnogim pomaga. Dojame tudi, da lahko na poseben način sodeluje z Bogom da bo Bog po njem uresničeval velike načrte ne le za judovski narod, marveč prek postopnega ukrepanja tudi za celotno človeštvo. V tej zgodbi Izaijevega preroškega poklica (Iz 6,1-20) odkrivamo toliko sporočil tudi za naš čas. Navedel bom tri: O. Kakor v Izaijevem času tako se dogaja tudi v našem. Ne vidimo s svojimi očmi. Ne slišimo s svojimi ušesi. Srce ne razume in se ne spreobrne in ne bo ozdravelo (prim. Iz 6,10). To pomeni, da življenja ne dojamemo kot odgovornost in poslanstvo. Mlada prosvetna delavka mi v teh dneh pripoveduje: Saj se mladi sploh ne zmorejo za nobeno stvar odločiti. Prepustijo se toku, češ, kar bo, pa bo. Zdi se, da gre za veliko nalezljivo bolezen v Evropi -ne-odločenost, ne-odgovornost, ne-jas-nost, ne-načrtnost. ©. Srečanje z Bogom vzpostavlja v človekovem srcu center odgovornosti. Oseba nenadoma odkrije posebno mesto, posebno in enkratno nalogo in zato tudi enkratno možnost, da iz sebe kaj napravi. Srečanje s tem vesoljnim Arhitektom nenadoma osmisli vse naše bivanje in nam pokaže vse možnosti. Kolikor bolj se posamezna oseba približa Luči, toliko močneje zažarijo vse njene zmožnosti. ©. Kadarkoli pa se človek v globini svojega bitja sreča z Bogom, tedaj nenadoma zagleda resnične potrebe ljudi in svojo čisto določeno nalogo pri spreminjanju sveta. Dobi navdih za konkreten življenjski poklic. Spozna, daje edino smiselno spopolniti vse prejete darove in se zavzeto izročiti poslanstvu - ko bo uresničeval Očetove načrte, bo svoje srce napolnjeval s srečo. Prej omenjena prosvetna delavka je povabila: Molimo rožni venec, da bi še drugi odrkili srečo, ki jo prinaša krščanski poklic. Salezijanska družina in vsi, ki pripadamo temu velikemu salezijanskemu gibanju, hočemo mesec maj in mesec junij ter velike dogodke in praznike, ki so povezani s čutom odgovornosti za svet in Cerkev, preživeti tako, da bi lahko kot Izaija slišali Božji glas in nanj tudi odgovorili: Tukaj sem, pošlji mene! Čemu sicer nedelja duhovnih poklicev, čemu šmarnice in vrtnice, čemu nove maše in razni jubileji, če ne bi vedno bolj skupaj z Marijo govorili: Glej, tvoja služabnica, tvoj služabnik sem ... Ko bo vsakdo izmed nas prevzel vso odgovornost za Cerkev in za svet, bosta sinoda in inšpektorialni zbor zanesljivo dosegala cilje. Mar ne, da se bomo s temi velikimi nameni in cilji radi srečevali pri skupnih molitvah? Stanislav Hočevar inšpektor MAREC-APRIL 3 elimlje »ULIČNA KOŠARKA« ZA MINISTRANTE Na belo soboto 18. aprila se je zbralo kakih 200 ministrantov iz 20 slovenskih župnij na tretji turnir t.i. »ulične košarke« (streetball) v organizaciji revije Ministrant. Kako te mladefante navduši igra! Prišle so pravzaprav vse prijavljene ekipe in prav nihče se nata dan ni ustrašil obilnega dežja. Srečanjeso začeli vželimelj-ski cerkvi sv. Vidaz molitvijo. Ob evangeljskem odlomku o učencih na poti v Emavs jih je nagovoril delegat za salezijansko mladinsko pastoralo Janez Potočnik. Kot sta se učenca vesela vračala iz Emavsa nazaj v Jeruzalem, ker sta doživela nekaj čudovitega, tako naj bi se tudi ministranti po zgledu emavških učencev po tem srečanju domov vračali srečni in veseli. In so se. Vsi so se lahko naigrali ali košarke ali pa drugih iger (ping pong, biljard, ročni nogomet). V košarki je bilo po zaslugi voditeljev Staneta Baluha in salezijanskih bogoslovcev v pičlih štirih urah odigranih nad sto tekem. Šest najboljših ekip pa je odneslo pokale: v mlajši skupini (do 6. razreda) so slavili ministranti iz Mozirja pred vrstniki iz Polzele in Trnovega, v starejši skupini (do 8. razreda) pa ministranti z Rakovnika pred domačini Želimeljčani in vrstniki iz Mozirja. BLED-MIR.GRAD-ZELIMLJE-POHORJE POSTNE DUHOVNE VAJE 1998 V zgoraj omenjenih domovih duhovnih vaj seje v štirih postnih nedeljah v sklopu salezijanske mladinske pastorale zbralo na duhovnih vajah nad 300 mladih. V letu Svetega Duha so razmišljali o enem glavnih sadov delovanja Svetega Duha, o veselju. Zato tudi naslovteh duhovnih vaj 7/ si Gospodov nasmeh. Koliko veselja, bogastva notranjega življenja, prijateljskega druženja, mladinske molitve, simbolike, doživetega bogoslužja in zakramenta sprave. Vse priznanje pa velja mladim animatorjem (kakih 40 jih je bilo na vseh štirih tečajih), ki so s svojim sodelovanjem in vodenjem skupin najbolj nagovarjali mlade. Nekaj iz bogastva teh dni, ki so ga dočutevali predvsem mladi sami, lahko zaslutite v nekaterih zapisih na mladinskih straneh v sredini. elimlje DUHOVNE VAJE ZA 0SN0VN0S0LCE V Želimljem smo se na duhovnih vajah v februarju in marcu zbrali mladi iz vse Slovenije. Poleg anima-torjev se je tu zvrstilo nekaj nad 300 udeležencev iz osnovnošolskih in srednješolskih klopi. Pri resnem duhovnem delu natemogreh in odpuščanje nam je pomagala svetopisemska zgodba o Nabotovem vinogradu. V postnem času se spominjamo Jezusovega trpljenja, ki vodi vodpuščanje tudi naših grehov in nam vedno znova daje možnost začeti znova. V igri in pesmi smo spoznavali nove prijateljeter se poslovili z upanjem na prihodnje snidenje v Želimljem. Katja Š. J yS rakovnik - celje SREČANJE SOBRATOV POMOČNIKOV V soboto 21. marca so se salezijanski sobratje pomočniki zbrali na svojem letnem srečanju. Po ogledu križevega pota sobrataTomaža Krnca, ki gaje mojstrsko izrezal z motorno žago, jih je pot peljala v Celje v salezijansko hišo, kjer ustvarja sobrat Janez Kogovšek. Tu so imeli študijsko srečanje z g. inšpektorjem. Po pogovoru o pripravi nainšpektorialni zbor so poromali k sv. Jožefu, kjer jih je prisrčno sprejel voditelj doma lazarlstg. Planlnšek. Po maši, ki sojo obhajali v lepo obnovljeni cerkvi in se posebej spomnili rajnih pomočnikov, je sledilo kosilo. Popoldne so se odpravili k sv. Ani na Teharje in h kraju nesrečnega spomina. Tudi taka srečanja utrjujejo in poglabljajo salezijansko karizmo in duha, ki se uresničuje v liku sobrata pomočnika. Marko loški potok UTRINKI Z ROMANJA NA RAKOVNIK Nedelja, 25. januarja, je bilaza nas iz Loškega Potoka, Gore in Sodražice zelo lepa. Šli smo na romanje na Rakovnik z namenom, da se s salezijansko družino udeležimo svete maše in počastimo praznik sv. Janeza Boska. Obenem je bil ta dan zaključek osmine za edinost kristjanov. Nekateri smo bili prvič in smo bili presenečeni nad lepoto cerkve in lepim ubranim petjem mladinskega pevskega zbora. Prevzela pa nas je tudi molitev na čast Svetemu Duhu, ki so jo molili duhovniki, pod vodstvom inšpektorja Stanislava Hočevarja. »Izberi življenje, za sinodo in za Cerkev na Slovenskem.« Tudi pri nas v Loškem Potoku smo ob božični de-vetdnevnici, ko Marijo nosimo po hišah, vsak večer molili za uspeh sinode in za Cerkev na Slovenskem pravto molitev. V naši župniji paobstajatudi molitvenaskupina, pod vodstvom domačegažupnika. Srečanja se udeležujemo dvakrat na mesec. Prihaja pa vedno več ljudi. Molimo za duhovniške in redovniške poklice. V poletnem času pa vsako tretjo soboto v mesecu. Marijini častilci poromamo na Kurešček h Kraljici miru. Ljudje so navdušeni. Ljubici Košir pa se romarji zahvaljujemo za organizacijo, da nas je popeljala v svet tišine in miru. Romarji iz Loškega Potoka maribor - pohorje NEKDO ME JE POKLICAL (DUHOVMl VIKEND ZA 0SM0Š0LCE) Od petka27.2. do nedelje 1.3. seje 36 mladih os-mošolcev odzvalo klicu, da se za tri dni umaknejo iz vsakdanjega vrveža vtišino pohorskih gozdov v prijeten Dominikov dom.VsakapotkBogumora biti tudi pot k tišini. Če hočeš biti nekega dne združen z Bogom, moraš začeti s tišino (De Mello) - smo slišali v v5 MAJ-JUNIJ uvodni večerni meditaciji. Ker smo prišli iz raznih župnij (Škocjan, Radenci, Maribor - don Bosko), je bilo pomembno, da smo se na začetku poklicali po imenu. To je bil naš prvi klic, da se srečamo s sočlovekom.Potem pa smo se odpravili za klicem Abrahama, ki gaje poklical Bog na odgovorno pot. Drugi dan smo po skupinah pod vodstvom petih animatorjev (dva duhovnika in trije laiki) sledili in odkrivali (po)klice Mojzesa, Samuela, don Boska, Pavla in prvih kristjanov v Efezu. Mladi so odkrivali, kako se oni danes odzivajo klicu hoje za Kristusom, kako se odzivajo klicu prijatelja, kako se slišijo med sabo, kako se slišijo s srcem. Poleg skupinskega dela je mlade povezoval tudi popoldanski sprehod (pot v Emavs), okrogla miza o družini, kjer smo se pogovarjali z materjo in sinom, ki je že prehodil prvo najstniško pot. Še posebej smo se sprostili ob družabnem večeru s pesmijo, skeči in smehom. Potem pa smo se zopet duhovno umirili ob čajanki in meditaciji. Nedeljsko jutro smo začeli s puščavo (spoved), kjer smoseprepustili klicu očiščenja. Središče našega duhovnega srečanja je bila nedeljska maša, ko so mladi svojaodkrivanjaklicaprineslipred Kristusavobliki plakatov, igre, pesmi, gibanja, in tako smo ob koncu maše odkrili, da smo na začetku prišli iz več župnij, sedaj pa smo postali eno občestvo, en klic Kristusu. Mirko Nidorfer Simona Paolella poje rock maso iz salezijanskega sveta • VRHOVNI PREDSTOJNIK: Vrhovni predstojnik Juan Vecchi je 29. januarja praznoval 50-letnico prvih zaobljub. Med drugim jetudisomaševal v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Vzadnjem obdobju paješezdevetlmi sale-zijanskimi škofi sodeloval na konferenci ameriških škofov. Ugotavljali so, kako se vrinja prava razporoka med vero in življenjem, kako oznaniti Jezusa Kristusa, kako ga živeti in kako naj on vodi do spreobrnitve, občestva in vzajemnosti. (Alinima naša sinoda enakih in nalog?) • ITALIJA: Ročk glasba v cerkvi. V Anconi v Italiji so mladi sotrudniki izdali CD zgoščenko (glej sliko levo). V načinu ročk glasbe obdelujejo vsa vprašanja, ki tarejo mlade. Nočejo postaviti katoliškega ročka proti satanskemu, ampak hočejo v novi govorici oznanjati vero. »Kdo je rekel, daje samo gregorijansko petje primerno za vero?« so ugovarjali nekaterim kritikom. Tudi papež je porlsluhnil tej maši. »To ni samo iz strahu, dadokonč-no izgubimo mladino, ampak pobuda Svetega Duha, ki ni zapustil Cerkve od prvih binkošti,« pravijo mladi. • BOLIVIJA: Sestra HMP gradbenica. Pri mestu Sucre s. Amaya, HMR po rodu Španka, že 22 let pomaga revnim družinam in dekletom. Sedaj je začela graditi majhno vas za družine in dekleta z dežele. Ker je v bližini veliko gline, je s pomočjo mesta Navarre zgradila tovarno keramike, kjer se izučijo in zaposlujejo brezposelni mladi. • ARMENIJA: Poklici HMP za Armenijo. Dva sa-lezijanca iz Armenije sta prišla v Rim k vrh. predstojnici prosit za sestre HMP Vrh. predstojnicaje rekla: »Pošljite nam dekleta in boste dobili sestre.« Štiri dekleta so prišle v noviciat in študentat, sedaj pa že delajo v domačem kraju. • ČEŠKA, SLOVAŠKA: Poklici sester hčera Marije Pomočnice. Tudi v časujrdega komunizma po 2. svetovni vojni so mladi na Češkem in Slovaškem -naskrivaj - odgovarjali na Božji klic. Kar nekaj deklet seje odločilo za poklic sestre HMR ki so ga pač morale živeti v vsej taj nosti.Na Češkem sta dva salezijanca, ne da bi vedela drug za drugega, zbirala dekleta, dobila dovoljenje za redovniško vzgojo in tako vzgojila mnogo redovnic. Na Slovaškem sta dve sestri, ki sta ostali na prostosti, s pomočjo salezijancev zbirali dekleta v gorski vasici Mikulas v brunarici sredi gozdov. Danes jih je na Slovaškem 52, na Češkem pa 34. J • ITALIJA - TRST. Stoletnica salezijanske navzočnosti. 28. februarja in 1. marcajevrh. predstojnik sodeloval pri slovesnostih ob 100-letnici salezijanske navzočnosti vTrstu. Na prireditvi so sodelovale tudi civilne oblasti, predvsem paje bil to praznik salezijanske družine. Prisostovali so tudi: inšpektor iz Ljubljane Stanislav Hočevar in provincial Iz Zagreba Stjepan Bolkovac, beneška inšpektorica in drugi. 1. marcadopoldneje več tisoč mladih napolnilo mestno športno dvorano ob 20. mladinskem prazniku. To je bil prekipevajoč praznik pesmi in plesov, popestren s pričevanji. (prevedel in uredil Stane Okorn) JUAN EDMUNDO VECCHI vrhovni predstojnik Iz razlage vezila za leto 1998 KLJUČ DO SPOZNANJA DUHA Cerkev nas spodbuja, naj ponovno odkrijemo Duha in se naučimo prepoznavati njegovo razodevanje. Ključ, po katerem zaznavamo in odkrivamo Duha, je Jezus Kristus. Jezus, kot pravi Janez Pavel H:,prihajaš/Svetem Duhu, pri-našaSvetega Duha, razodeva ali uči, kako naj ga odkrivamo, skupaj z Očetom gapošilja, je njegov vstajenjski dar: zato apostoli imenujejo Svetega Duha z imenom Jezusov Duh. Nihče ne pozna Duha, če ne sprejme Kristusa. Jezus je pot do spoznanja Duha: delovanje Duha doseže svoj vrh v Kristusovi osebi. Premislimo o štirih dogodkih, katerih pomen nam je v evangeliju izročen s tako kratkimi in zgoščenimi izrazi, da ga pogosto kar spregledamo. UČLOVEČENJE IN JEZUSOVO ROJSTVO Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila. I k 1 35 »Odrešeni smo bili v upanju« Rim 8, 2 Z mladimi znova odkrijmo navzočnost Svetega Duha v Cerkvi in svetu, da bi živeli in delali v naravnanosti na Božje kraljestvo. popelje v puščavo, ki je kraj izkušnje Boga, zaveze, preizkušnje in vere. Jezus premaga skušnjavo, da bi svoje življenje in poslanstvo zastavil po naravnih, posvetnih merilih; sprejme ga kot Sin, ki je vsoglasju z Očetovo voljo. Ob tem spoznavamo, da moramo najbolj značilno razodevanje Duha iskati tam. kjer obstaja zavest o Božjem sinovstvu in kjer se to izraža v ustreznih dejanjih. POSLANSTVO Duh Gospodov je nad menoj. ker me je mazilil. da prinesem blagovest ubogim, i k 4.18 Jezus bo uresničeval svoje poslanstvo po navdihovanju Duha in z njegovo močjo. Odtod prihaja njegova odločna usmeritev za uboge, njegovo oznanilo milosti, njegovo usmiljenje, njegova svoboda in odtrganost od oblasti tega sveta. V moči Duha... bomo mogli razločevati, katera dejanja so navdihnjena od Duha. Sveti Duh vstopi v Marijino srce in razum: vstopi celo v njeno zmožnost porajanja življenja; v trenutku spočetja oblikuje Jezusovo telo in dušo. Jezusovo človeškost torej oblikuje Sveti Duh. ki ga dela duhovnega človeka, popolnoma odprtega Bogu in popolnoma v službi ljudi. Tudi danes je odkrivanje skrivnosti Božjega učlovečenja v osebah in v zgodovini sad delovanja Svetega Duha. To milost pa lahko prejmemo le. če v veri priznamo in sprejmemo to, kar se je zgodilo v Jezusu. JEZUSOV KRST Sveti Duh je prišel nadenj vtelesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin. nad teboj Imam veselje!« Ck 3,21-22 Sveti Duh v Jezusovi človeški naravi prebudi zavest o Božjem sinovstvu. Isti Duh ga takoj nato TRPLJENJE, SMRT IN VSTAJENJE Tu se razodene Sveti Duh in učenci prejmejo njegov dar. To je dogodek, v katerem je ustanovljena evharistija, v katerem Jezus izroči apostolom moč odpuščanja grehov, predvsem pa ta dogodek pomeni Jezusovo popolno darovanje samega sebe. V smrti in s smrtjo Jezus podeli svetu dar Duha in novega življenja. Vstajenje v novo in poveličano življenje se dogaja v Duhu, ki oživlja. Ob vstajenju Sveti Duh preide z Jezusa tudi na apostole, ki prejmejo zametek njegovih darov: besedo, poslanstvo. mir, občestvo, luč za razlago zgodovine odrešenja. Ključ do odkritja Duha je umirjeno in z užitkom brati evangelij in v njem spoznavati Jezusa Kristusa, Prevedla: s. Mojca Šimenc HMP v5 MAJ-JUNIJ ^ino v najlepšem mesecu maju. ko vse cvete iri oz nanja lepoto narave. Ta mesec je posvečen Mariji. S posebno hvaležnostjo se je spo minjamo 24. maja, na praznik Marije Pomočnice. Marijo sem začela spoznavati v odraščajoči dobi, takrat ko sem obiskovala srednjo šolo in sem občasno stanovala pri neki dobri ženi. Ob njenem zgledu sem se naučila ljubiti Marijo. Večkrat mi je pripovedovala o težkih časih, kako ji je Marija pomagala prav v vseh težavah. Mnogokrat me je povabila k maši. Med potjo sva se pogovarjali o tem in onem, a ni bilo skupne poti, da mi ne bi govorila tudi o Mariji. Pokazala mi je sve-tinjico, ki jo je nosila v denarnici. To je moj spomin na Marijo, mi je govorila, vedno mora iti ob meni. Danes ta žena že počiva v večnosti, prepričana sem, da uživa nebeško radost ob njej. Ko sem začela spoznavati don Boska in kaj vse je Marija naredila po don Bosku ter don Bosko-vo neomajno zaupanje v Marijo, mi je Marija postajala vedno bolj mati in jaz njen otrok. Na moji poti je dobila mesto učiteljice. Po njeni priprošnji sem prejemala milost in modrost, da sem spoznavala in rasla v poklicu DBP. Ob Marijini pomoči premagujem vse težave in vse se dobro izteče. Poklic DBP je podoben Marijinemu življenju. Sredi sveta živimo, tiho in neopazno, kakor se Marija ni prav nič razlikovala od žene tistega časa. Vse je ohranila v svojem srcu in premišljevala. Danes se v svetu dogajajo velike gnu- 1ji fl_Jj SALEZIJANSKA DRUŽINA- salezijanci • hčere Marije Pomočnice • sotrudniki veka. Potrebno je veliko moliti, zadoščevati za grehe ter se z Božjo pomočjo truditi, da premagujemo zlo. Tega moramo zatreti najprej v sebi in rasti v svetosti. Marija je bila vsa sveta. Naša sve- MARIJA V MOJEM ŽIVLJENJU tost ni v zdolgočasenem obrazu, ampak v veselju. To pa prihaja iz čistega srca in ostaja v nas. kadar izpolnjujemo dolžnosti. Nikakor ne smemo stati ob robu družbe, temveč moramo biti vključene v družbeno-kulturno življenje ljudi. moramo videti stiske in po trebe današnjega človeka, podob no kot je Marija v galilejski Kani videla, da je zmanjkalo vina. S svojim življenjem pričamo o tem, kaj je prava vrednota, kaj je smi-življenja ter kaj je prava kultura. Da pa bomo vse to zmogle, je naša pomoč v zavesti, da nas je Bog poklical, v zakramentih, posebno v zakramentu sprave in ev-haristije, ob pomoči sosester, ob nasvetih, strokovni pomoči in molitvah duhovnega voditelja. Hvala ti Marija, ker me vodiš in varuješ v življenju. Hvala ti, da sem spoznala don Boska, salezi-jansko družino ter da smem pripadati tej družini kot DBP. Pomagaj mi, prosim, da se bom vedno zatekala k tebi z don Boskovim zaupanjem. DBP ... izraz srca, ki zelo ljubi Gospoda.« V mesecu maju bomo obhajali praznik svetnice, ki je izrekla to preprosto misel o veselju. Ta svetnica je sv. Marija Dominika Mazzarello, soustanoviteljica družbe hčera Marije Pomočnice. Veselje pa je beseda, ki nas letos, v letu Svetega Duha, nagovarja na vsakem koraku. Koliko lepih misli o veselju smo izrekli skupaj z mladimi med postnimi duhovni- prostovoljke • bivši gojenci • salezijanci LUKA JERAN Začetki salezijanskih sotrudnikov v Sloveniji mi vajami! Kdove koliko se jih bo porodilo v času počitniških ora torijev! Med temi najpogostejša pa je: kai je pravzaprav resnično veselje? Je to smeh. razigranost, sproščenost? Ali pa je kai več? Kai je veselje, so najbolje vedeli svetniki. Mislim, da žalostnih svetnikov sploh ni. Za naše sale zijanske svetnike pa še prav posebno velja, da so se odlikovali prav v tej lastnosti. Dobro vemo. kako močno je veselje označevalo don Boska. Kai pa sv. Marija Dominika? Pustimo ob strani nje no navihanost in smisel za humor, ki ju je premogla v obilni meri. Zanima nas. kakšno ie veselje žene. ki je vse svoje življenje podarila Bogu za mlade. Prelistaimo njena pisma: vsako drugo skoraj go vori o veselju. Vedrina, pogum, zaupanje, preprosto in odprto srce, ki najde svoio srečo samo v Bogu to so ključne besede, s katerimi bi lahko označili našo svetnico. Vse. kar je komplicirano, ponarejeno, neprosojno, vse. kar se dotika takšnih ali drugačnih skrajnosti, pa naj bodo na prvi pogled še tako »super«. vse. kar se izogiba naporu in preraščanju sa mega sebe, je dvomljivo, je daleč stran od pravega veselja in zato tudi od Boga. Veselje je. da v človeku prebi va Bog. Veselje je, da lahko vsak trenutek vstopimo v Božje srce in v njem najdemo ljubezen. Veselje je. da lahko koga razveselimo, da lahko postanemo dar za druge. V času. ko ljudje tako zelo hrepenijo po nečem, kar bi jih popolnoma osrečilo, a to srečo pogosto iščejo na popolnoma napačnih krajih, nam sv. Marija Dominika še vedno govori, da je pravo ve selie doma samo v tistem srcu, ki je v iskrenem prijateljstvu poveza no z Bogom. 5. Mojca Šimenc ^las o don Bosku in njegovem vzgojnem delu je proti koncu 19. stoletja dospel tudi v Slovenijo. Največ zaslug za to je imel duhovnik, ljubljanski stolni kanonik. Luka Jeran. doma iz Javorja nad Škofjo Loko. ki ie bil ena osrednjih osebnosti slovenskega javnega življenja v drugi polovici 19. stoletja. On ie prvi. prek Zgodnje Danice, seznanil slovensko javnost z don Bo skom in njegovim vzgojnim de lom. V almanahu Don Boskopo svetu beremo: Leta 1881 se je Jeran osebno odpravil v Turin. da bi se srečal z don Boskom. Vrni'I se je ne samo potrjen v prepričanju. ampak ves navdušen za stvar. Se raje ie pisal, širilpobožnost do Marije Pomočnice, se vpisal v Zvezo salezijanskih sotrudnikov in delal zanjo Zgodnja Danica in njen ured nik Jeran sta tri desetletja na Slo vensko prinašala novice o Janezu Bosku in njegovem delu. Mo goče je reči. da ie bila predstavi- tev don Boska ob Jeranovi smrti obsežna in temeljita. S svojimi so delavci in podporniki ie Jeran po stavil solidne temeljeZdruženju so trudnikovter omogočil, da so se kmalu po njegovi smrti začele pri prave za odprtje prvega saleziian skega zavoda v Sloveniji. Deset let po dokončni odobritvi salezijanskih sotrudnikov s stra ni Svetega sedeža (1876) ie Je ran namenil več člankov predstavitvi Zveze. Povod mu je bila okrožnica, ki jo ie sotrudnikom na slovil Janez Bosko. Tisti slavni don Bosko. ki po Laškem. Francoskem. in drugod, in že zdaj po Južni Ameriki. s svojimi neštevilnimi kolegiji in misijonarji dela čudeže spreobračanja in omike Piše iz Tu-rina sila znamenito poročilo ... Za kanonika Jerana so bile običajne oblike dela sotrudnikov naslednje: opravljanje raznih po-božnosti. molitev, miloščina, skrb za fante, ki bi hoteli postati du hovniki. podpiranje in širjenje ka toliškega tiska ter krščanska vzgoja mladine. Posnemali naj bi delo in življenje turinskega apostola mladine, čigar življenje je eno samo blago delo. ki ne namerava druzega. kakor skazovati čast Bogu in poverniti mir in srečo člo veškemu sercu. In kedor v tem oziru ka j stori, kedor v ta namen kai daruje, zagotovljen sme biti. da daruje za blagi namen. In Gospod. kije obljubil, da hoče poplačati vsak kozarec hladne vode. mu ne bo odrekel plačila v nebesih. Z objavljanjem informacij in vzgojo sotrudnikov je Luka Jeran nadaljeval tudi po don Boskov; smrti, ko ie na čelo združenja sto pil Mihael Rua. 13. aprila 1888 MAJ-JUNIJ 9 je le-ta razposlal še zadnje don Bo-skovo pismo so!rudnikom. Jeran ga je imenoval testament don Bo skove hvaležnosti in ga objavil. Istočasno je bralce Danice povabil k velikodušnosti do revnih dijakov na Slovenskem. Mnogi so se lahko šolali le zaradi darežljivosti slovenskih dobrotnikov. Zapisal je: To je kakor nalašč prelep spod budek tudi v prid naših ubogih šolskih mladenčev »za dijaško mizo«, katerih mnogi bi ne mogli studi rati. ako bi ne bili podpirani od dobrotnikov in dobrotnic. Salezijanska družina v Sloveniji se pripravlja na praznovanje 100 letnice prihoda salezijancev v Slovenijo. Da je do tega lahko prišlo, se imamo zahvaliti kano niku Jeranu, katehetu Janezu Smrekarju in prvi generaciji sale-zijanskih sotrudnikov. Upamo, da se bo salezijansko sotrudništvo na pragu tretjega tisočletja znova okrepilo. Kdor čuti v sebi Božii klic. da bi lahko kaj dobrega storil kot don Boskov sotrudnik. naj se oglasi na naslov: Don Bo s ko v i sotrudniki, Rakovnška 6, p.p.2404, 1001 Ljubljana. Sv. Frančišek Šaleški DUHOVNI VODITELJ SI V SVOJEM MLADOSTNEM ISKANJU ZASLUTIL/A POSEBEN KLIC? Informacije o raznih oblikah odgovora na Gospodov klic dobiš osebno, po pošti aH po telefonu. Janez Žabot Rakovniška 6, p.p. 2404 1001 Ljubljana tel.:061/127-30-39 Poišči si zanesljivega človeka o so mlademu Tobiju ukazali, naj gre v Rages, je de jal: »Tudi poti ne poznam!« Oče mu je odvrnil: »Zdaj, sin, si poišči zanesljivega človeka, ki bo potoval s teboj!« (Tob 5,3). • Isto pravim tebi, draga Filo-teja: hočeš li po resnem preudarku stopiti na pot pobožnosti? Poišči si dobrega človeka za spremljevalca in vodnika! To je nauk vseh naukov. Učitelji duhovnega življenja soglasno uče: »Išči kakor koli, Božje volje ne najdeš nikoli tako gotovo, kakor po poti te ponižne pokorščine, ki so jo starodavni pobožni ljudje tako priporočali in izpolnjevali!« • Glej enega izmed naukov, ki jih je dal veliki sv. Ludovik pred smrtjo svojemu sinu: »Pogosto hodi k spovedi! Izberi si sposobnega, modrega in izkušenega spovednika, ki te bo mogel zanesljivo poučiti delati to, kar ti je treba.« • »Zvesti prijatelj,« pravi Sveto pismo (Sir 6,14-16), »je močna zaščita, kdor ga je našel, je našel zaklad. Zvesti prijatelj je čarodej-ni napoj življenja, našli ga bodo tisti, ki se bojijo Gospoda!« Te Božje besede se, kakor vidiš, nanašajo predvsem na nesmrtnost, ki zanjo v prvi vrsti potrebujemo tega zvestega prijatelja, da s svojimi opomini in nasveti vodi naša dela ter nas s tem obvaruje zank in prevar hudobnega duha. Varoval nas bo hudega in izboljševal to, kar imamo dobrega. • Prav goreče prosi Boga, da ti preskrbi takega vodnika, ki bo po njegovem srcu. In nikdar ne dvomi! Kajti če bi ti moral poslati angela iz nebes, kakor je naredil mlademu Tobiju, ti bo dal dobrega in zvestega. Saj ti angel tudi mora biti. Ko ga namreč najdeš, ga ne imej za navadnega človeka in se nanj in na njegovo človeško znanje prav nič ne zanašaj, temveč na Boga, ki te bo podpiral in ti po njem govoril. Njemu bo na srce in na jezik polagal, kar bo tvoji sreči potrebno, zato ga moraš tudi poslušati kot angela, ki pride z nebes, da te tja gori pripelje. • Govori z njim odkritosrčno, iskreno in zaupno; jasno, brez prikrivanja in hinavščine, mu razo-deni svoje dobre in slabe strani. Na ta način se to, kar je v tebi dobrega, preišče in zavaruje; kar pa je slabega, se popravi in ozdravi. Zaupaj mu popolnoma. Zaupanje naj prešinja sveto spoštovanje tako, da spoštovanje ne bo nič zmanjšalo zaupanja in zaupanje prav nič oviralo spoštovanja... To prijateljstvo mora biti trdno in prisrčno, vse sveto, vse posvečeno, čisto Božje in duhovno. • Zato si izmed tisočih izberi enega. Biti mora poln ljubezni, znanja in modrosti. Če ena teh treh lastnosti manjka, je nevarnost. A še enkrat ti rečem: Boga zanj prosi! In ko ga dobiš, hvali njegovo ve-ličastvo. Potem pa potuj preprosto, ponižno in zaupno. Filoteja, Ljubljana 1941, str. 22 si. 10 J yS ft MOLIMO ZA DUHOVNE POKLICE BOŽJI ZAPIS V ČLOVEŠKEM SRCU aismo papeža Janeza Pavla II. za letošnji svetovni molitveni dan za duhovne poklice nosi močan pečat delovanja Svetega Duha. Papež zatrjuje, da je obhajanje svetovnega molitvenega dne za duhovne poklice lepa priložnost za oznanjevanje, da Sveti Duh piše v srce in življenje vsakega krščenca program ljubezni in milosti, ki edini lahko da polni smisel bivanja, ko se življenje odpre svobodi Božjih otrok in ga usposobi za darovanje osebnega in nenadomestljivega pispevka k človeškemu napredku življenja milosti in resnice. Sveti Duh ne le pomaga soočiti se z velikimi vprašanji lastnega srca - od kod prihajam, kam grem, kdo sem, kakšen je smisel življenja, kako izpolniti čas - ampak nudi tudi pomoč za pogumen odgovor. Odkritje, da ima vsak človek svoje mesto v Božjem srcu in v zgodovini človeštva, je izhodišče za novo poklicno kulturo... V pogovoru z mladimi na razpotju pogosto ugotavljamo, da mnogi ne pridejo do tega izhodiščnega odkritja. Niso dovolj uglašeni na struno delovanja Svetega Duha. Naloga vsakega posameznika in vseh verujočih je, zlasti v pripravi na slovensko sinodo, da z molitvijo in ustvarjalnim razmišljanjem o poklicni pastorali, ustvarjamo temelje, da poklicani v svojih srcih zaznajo ta Božji zapis, o njem premišljujejo in nanj pogumno in velikodušno odgovorijo. Dragi molivci in molivke! Povedanemu naj dodam še tri pobude: O V tem zgodovinskem trenutku, na prehodu v tretje tisočletje in v pripravi na slovensko sinodo, imajo razna molitvena združenja pomembno poslanstvo. Bodimo pobudniki molitvenega gibanja. Lepa priložnost za poživitev molitve za duhovne poklice je tudi šmarnična pobožnost v župnijskih cerkvah, kakor tudi ob raznih vaških svetih znamenjih in po družinah. Organizirajte šmarnične pobožnosti in dodajte prošnjo za mladino in za pravilno poklicno izbiro. V letošnjem letu bodo na več krajih duhovne vaje za molivce in člane masne zveze. Tem pa se lahko pridružijo tudi drugi. Lepo vabljeni. Spored si oglejte na predzadnji strani. © Vabim vas na letni molitveni shod za duhovne poklice, ki bo v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku, v soboto 23. maja z začetkom ob 9. uri. Z veseljem Vas pričakujemo in vsem lep pozdrav! ivan Turk Ivan Turk, Rakovniška 6, 1108 Ljubljana, tel.: 061/127-30-28 MOLITVENI NAMENI MAJ Uči nas Boga SPOZNATI, njega voljo spolnjevati. Molimo za fante in dekleta, da bi zahrepeneli po Bogu, ga spoznali, vzljubili in se velikodušno odločali tudi za posvečeno življenje. JUNIJ Daj POBOŽNO nam živeti, po svetosti hrepeneti. Molitev je govorica Božjih otrok. Molimo z namenom, da bi se v naše družine vrnila družinska molitev. MAJ-JUNIJ 11 srečanja Z MLADIMI JE VEDNO LEPO Nasmejani Janko. Ko vstopi na prag. že prepeva. Kdo ga ne pozna?! Janko Novak je salezijanski duhovnik, mladosten kot pred tridesetimi leti. Rojen 1. 1936 v kmečki družini v Babincih pri Ljutomeru. Po mali maturi je odšel študirat k salezijancem na Reko. Novo mašo je zapel I. 1964. še po latinsko. In potem ga je pot vodila najprej na Reko (vzgojitelj gojencev), pa v Moste v Ljubljano (kaplan). Zelimlje (začetki srednje verske šole). Rim (študijsko izpopolnjevanje) in spet za dvajset let nazaj pod Finžgarjevo svobodno sonce v Zelimlje (vzgojitelj, učitelj\ ekonom, voditelj neštetih duhovnih vaj za fante in povezovalec članov salezijanske družine). Leta 19S5 je odšel za župnika na Kodeljevo. potem h Kapeli, kjer je doživel hud srčni infarkt. Zdaj je že drugo leto v Sevnici, kjer pomaga drugima dvema sobratoma. Ob pričakovanju novega tisočletja sanja, da bi Sevnica živela, rasla in cvetela ... • Janko, ob nedelji duhovnih poklicev gotovo rad prehodiš pot svojega poklica! Nič pretresljivega in izrednega. Bog največkrat kliče tiho in mirno po pravih ljudeh in ob pravem času in v pravem okolju. Bog me je poklical iz zdravega okolja verne družine. Ob mnogem delu na kmetiji se je pri nas delo ob ne deliah zaustavilo. S starši sem ved no šel k prvi maši ob 6. uri. popoldne k večernicam. ob petkih pa k pobožnosti križevega pota. Ker so bili sorodniki povezani s salezijanci v Veržeiu, so me. prav na moj godovni dan. navdušili za šolanje pri salezijancih na Reki. • Mnogi mlajši slovenski salezijanci so šli na pot duhovnega poklica tudi zato. ker jih je na govorilo tvoje veselo služenje, neštete duhovne vaje za fante, ki sijih vodil-zlasti vZelimljem. Da, skoraj 20 let. To delo je bilo zelo pestro, zanimivo in pol no doživetij. Vedno sem čutil, da je poklic Božje delo. ki ga pa mora in more človek odkrivati in sprem I jati. Bog vedno kliče v svoj vino grad. Tudi don Bosko ie bil prepričan. da je odstotek tistih, ki jih Gospod kliče, zelo visok. Vendar potrebuje ta Božja Mcatudi dobre vrtnarje. Globoko sem izkušal. da je za odločitev in vztrajanje na poti duhovnega poklica izredno pomembna družina, ki je odprta za življenje ter zna vzgajati za odpoved in vrednote. Toda nikoli ne smemo pozabiti na pomen molitve, kar je naročal že Jezus: Prosite Gospoda žetve, naj pošlje delavcev! Pomemben je tudi naš zgled., tako duhovnkov kot drugih vernikov. Mladi so namreč zelo kritični, znajo opazovati. Seveda pa je treba poklice tudi iskati. Mnogokrat je treba mladim naravnost povedati, naj bodo pogumni in velikodušni. Pridi in poglej! • In danes? Kaj meniš o mladih. o duhovnih poklicih? Pred dvema letoma sem tudi sam bil v Postojni na srečanju papeža z mladimi. Kaj vse zmorejo mladi, kaj vse nosijo v sebi! Mladi so prihodnost sveta. Verjamem, da zmorejo mladi tudi danes iz življenja narediti kaj lepega, zase in za svet. Za vas živim!)e bilo vodi lo velikega učitelja in očeta mladih, don Boska. Je pa tudi res, da mladim grozi mnogo nevarnosti: življenje naše družba je obremenjeno s porabništvom in liberalizmom, šola mladim ne pomaga, da bi spoznali in živeli za velike vrednote; mnoge družine so ranjene ... Mladostnik pa potrebuje in pričakuje pomoč. Glede duhovnih poklicev? Čutimo, da jih je danes manj kot pred 20 leti. Res pa je, da se mladi danes težje in pozneje odločajo za to pot. Celotno krščansko občestvo (družina, župnija, krščanske skupine), ki globoko živi svojo vero, je bilo in bo ostalo prvo in najmočnejše semenišče, kjer bodo vzklili in rasli duhovni poklici. Imeli bomo 12 MAJ-JUNIJ v« toliko in takšne duhovne pokliče, kolikor in kakršne si bomo z molitvijo in doslednim krščanskim življenjem izprosili od zgoraj. • In kaj lahko poleg tega, kar omenjaš, bralci SV še storimo za duhovne poklice? Z novim upanjem pojdimo skupaj na delo, prepričani, daje med vsemi Božjimi deli najbolj Božje delo vzgoja mladih. Raz veseljivo je. da na Slovenskem narašča število skupin in moliv cev za duhovne poklice. Gotovo je to velik prispevek, ko se vključujemo v prenovo Cerkve na Slovenskem na poti v tretje tisočletje. Naj vam tudi Vestnik pomaga, da boste lažje vključevali svoje moči v poslanstvo Cerkve. ZA TEBOJ, GOSPOD! Ob dnevu duhovnih poklicev sta nekaj svojih misli zapisala Stane Baluh, vzgojitelj salezijanskih bogoslovcev, ing. Peter Bogataj, danes spovednik in katehet na Rakovniku. GOSPOD, TI SI MOJ DELEŽ daj sem se najbolj zavedel svojega poklica in poslanstva duhovnika? Lahko rečem, da ob srečanju z umirajočimi na župniji, ko sem na poseben način zaslutil bližino Jezusove navzočnosti. Ne bom pozabil stare ženice, ki je ob koncu bolniškega ma-ziljenja dejala: Tako sem srečna, da bi najraje kar sedaj umrla. Po tednu dni jo je Bog zares poklical k sebi. Ali pa starega moža, ki je vsako nedeljo ob vsakem vremenu dve uri pešačil k sv. maši. Prišel sem k njemu, mu podelil sv. popotnico in pri polni zavesti je po zadnjem blagoslovu mirno zaspal v Gospodu. Bil sem presenečen nad Božjo ljubeznijo, kije prišla naproti svojemu zvestemu služabniku. Moje duhovništvo so potrjevale tudi župnijske slovesnosti, zlasti prva obhajila, nove maše in podobni prazniki. Na dan duhovnih poklicev mi je vsako leto prišla voščit starejša žena in mi poklonila šopek. Bil sem ganjen in presenečen. Takšno priznanje je tudi danes za duhovnika še kako po- Slif fM membno, saj ga utrjuje v zavesti, da je duhovništvo lepo in tudi danes potrebno. Včasih se mi je zdelo, da je moj duhovniški križ pretežek. In ko se zazdi, kot da res ni več izhoda, nenadoma pride rešitev. Gospod me ni nikoli razočaral, če sem se zanašal nanj. Mladi, ki hočete za Gospodom, ne izgubite poguma ob prvih težavah, na katere boste naleteli.Gospod, ki vabi na ozko pot, ponuja tudi svoj odrešilni križ kot varno oporo v hoji za njim. Peter Bogataj POKLICANOST og kliče takrat, ko se ne zavedam samega sebe in sem pred njim v tihi zbranosti molitve. Ko govorim o poklicanosti svojega »BITJA«, govorim o Bogu, o nekom, s katerim, čutim osebno povezavanost. Je drugačna od tistih, ki ne verujejo vanj. Bog, ki kliče, ni zgolj »TISTO« izmed stvari, ki jih lahko vsak spozna. Bog je v meni in me kliče tja, kamor si veliko ljudi noče niti predstavljati, a jaz sem mu odprt in mu poskušam prisluhniti. V prepoznavanju poklicanosti je molitev tista, ki mi daje možnost spoznanja Boga, ki kliče. Da bi prišel do tega spoznanja, se moram potruditi za »stanje v navzočnosti Boga«. Pomeni ostati brez besed, tih, v molitvi, potem pa narediti tisto, za kar me Bog potrebuje. Stane Baluh 'P v .» MAJ-JUNIJ 13 BSrOOi BOSKOVI SPOMINI DOM POMENI ZDRAVJE IN RAZKOŠJE Mnoge obveznosti, ki jih je Janez Bosko imel v ječah, Cottolengovi bolnišnici. Zavetišču za dekleta, oratoriju za svoje fante in nastajajočih večernih šolah, za katere je moral sesta vljati učbenike, vse to je skrhalo njegovo zdravje, da se je znašel na robu groba. Fantje so zanj molili, se postili, delali zaobljube ... Bila je neka sobota zvečer in - po napovedi zdravnikov - naj bi bila tista noč zadnja v njegovem življenju. Pozno v noč je don Bosko zaspal, in ko se je zbudil, je bil zunaj nevarnosti. Za nekaj mesecev je odšel v rojstni kraj, da bi si doma utrdil zdravje. Vtem času sta se izpraznili dve sobi tik ob oratoriju, v Pinardijevi hiši, ki ni bila na dobrem glasu. Don Bosko ju je najel za stanovanje zase in za svojo mater. Tu je bil odslej njegov dom, ker jih je tu sprejemalo don Boskovo očetovsko srce. Kakšno razkošje za mlade! »Naš oče se vrača,« poje odpev najbolj priljubljene pesmi, v katerem odmeva veselje fantov ob don Boskovi vrnitvi in njihovem domovanju v Valdoccu. Nekaj mesecev sem okreval v družini in zde lo se mi je, da se lahko vrnem k svojim ljub ljenim otrokom, od katerih so mnogi vsak dan hodili, da bi me videli, ali so mi pisali in me spodbujali, naj se kmalu vrnem mednje. Toda kje vzeti stanovanje, ko sem bil odslovljen iz Zavetišča? S kakšnimi sredstvi vzdrževati ustanovo, kije postajala vsak dan dejavnejša in dražja? Od česa bi mogli živeti jaz in osebe, ki sem jih nujno potreboval? ... »Mati,« sem ji rekel nekega dne, »moral bi iti stanovat v Valdocco, toda zaradi ljudi, ki stanujejo v tisti hiši, ne morem vzeti s seboj drugega človeka kakor vas.« Razumela je pomen mojih besed in takoj dejala: »Če se ti zdi, da bi bilo to všeč Gospodu, sem pripravljena iti ta trenutek.« Moja mati je napravila veliko žrtev, ker je v družini, čeprav ni bila premožna, kljub temu bila gospodarica vsega, ljubljena od vseh in so jo imeli za kraljico malih in odraslih. Najprej sva pripravila nekaj najpotrebnejših stvari, da so bile s tistimi, ki so bile v Zavetišču, poslane v novo stanovanje. Moja mati je napolnila košaro s perilom in drugimi nepogrešljivimi stvarmi. To je bilo vse najino bogastvo. Iz Becchija sva odšla peš proti Turinu. Napravila sva kratek postanek v Chieriju in zvečer 3. novembra 1846 prispela v Valdocco. Ob pogledu na sobi, oropani vsega, je mati rekla v šali: »Doma sem imela toliko skrbi z upravljanjem in ukazovanjem; tu sem mnogo mirnejša, ker nimam več s čim upravljati niti komu ukazovati. Toda kako živeti, kaj jesti, kako plačati najemnine in preskrbovati mnoge dečke, ki so vsak trenutek prosili kruh, obutev, obleke ali srajce, brez katerih niso mogli iti na delo? Od doma so nam poslali malo vina, koruze, fižola, žita in drugega. Da bi poravnal prve izdatke, sem prodal kakšen kos polja in vinograd. Mati si je dala prinesti poročno obleko, ki jo je bila dotlej skrbno hranila. Nekatere njene obleke so služile za izdelavo mašnih plaščev, iz perila so napravile amikte, prtičke, rokete, albe in prte. Vsaka stvar je šla skozi roke gospe Marjete Gastaldi (matere poznejšega turinskega nadškofa, op. prev.), ki je od tedaj sodelovala pri potrebah oratorija. Moja mati je imela še kakšen prstan in majhno zlato verižico, ki jo je takoj prodala, da bi kupila naši-ve in opremo za mašna oblačila. Nekega večera mi je mati, ki je bila vedno dobre volje, smejoč se prepevala: Gorje svetu, če nas sliši. Tujci smo cerkvene miši. Ko so bile kolikor toliko urejene domače zadeve, sem vzel v najem tretjo sobo, ki je bila namenjena za zakristijo. Ker nismo mogli imeti prostorov za poučevanje, smo morali nekaj časa za to uporabljati kuhinjo ali mojo sobo, toda gojenci so - cvet navi-hancev - vse pokvarili ali vse razmetali. Nekatere razrede smo začeli poučevati v zakristiji, koru in nekaterih delih cerkve; a glasovi, petje, odhajanje in prihajanje enih je motilo, kar so hoteli delati drugi. Nekaj mesecev pozneje smo dobili v najem dve drugi sobi in bolje uredili večerne razrede. Kakorjebilo rečeno zgoraj, so naše šolevletu 1846/ 47 dosegle najboljše uspehe. V povprečju so imele vsak večer tristo gojencev. Poleg študijskega dela je naše razrede razgibavalo gregorijansko petje in vokalna glasba, ki smo jo vedno gojili. Pripravil ASS v5 MAJ-JUNIJ MLaAcna LJUBEZEN naj bo poklic vsakega Papež mladim Dragi mladi prijatelji! Pozdravljam vas z besedami apostola Pavla, »ker vas nosim v srcu«