NA POBUDO PREDSEDSTVA SKUPŠČINE OBČINE SO ZBORI SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Z OKVIRNIM PROGRAMOM DELA ZA LETO 1989, NA PODROČJU STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA, PRED-VIDELI OBRAVNAVANJE POLITIKE ZAVAROVANJA STA-NOVANJSKIH OBJEKTOV. V ZVEZI S TEM POSREDUJE ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV, OBMOČNA SKUP-NOST UUBUANA, DELEGATOM SKUPŠČINE V OBRAV-NAVO IN SPREJEM INFORMACIJO O MOŽNOSTIH POŽARNEGA IN STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV OBMOČNA SKUPNOST UUBUANA INFORMACIJA o možnostih požarnega in stanovanjskega zavarovanja Zavarovanje je gospodarska dejavnost, ki ustvarja gospodar-sko varnost z izravnavanjem nevarnosti, tako v družbenem, kot tudi v zasebnem sektorju. Poenostavljeno rečeno je zavarovanje nadomeščanje materialne škode, ki nastane v družbi, njenem gospodarstvu in prebivalstvu zaradi stihijskih dogodkov in nesrečnih slučajev. Ker pa se izpostavljena problematika po naši oceni nanaša samo na dve vrsti premoženjskih zavarovanj in sicer požarno in stanovanjsko zavarovanje, nekaj več o teh dveh zavarovanjih: Vred. objekta Letna Zav. vsota Zav. vsota Zav.vsota zavar. vsota premija po 1/2 leta v 9mesecu v 12.mesecu A Klasično zavarovanje 500.000.000 480.000 500.000.000 500.000.000 500.000.000 B Zavarovanje z valorizacijsko klavzulo 500.000.000 715.540 750.000.000 860.000.000 1.050.000.000 Požarno zavarovanje krije nevarnosti požara, strele, eksplozije, viharja, toče, padca zračnega vozila, udarca motomega vozila, manifestacije in demonstracije, poplave, izliva vode, zemeljskega plazu, utrganja zemljišča, snežnega plazu, izteka, izliva žareče mase in samovžiga zalog. Stanovanjsko zavarovanje pa krije nekatere prej omenjene nevarnosti na premičninah v stanovanju in nevarnosti vloma, odgovornost ter po posebnem dogovoru še razbitje stekla in poškodbe oblog. Pri požarnem in stanovanjskem zavarovanju krije zavaroval-nica, če ni drugače dogovorjeno, le škodo do dogovorjene zava-rovalne vsote, ki pa je na žalost v večini primerov nižja od realne vrednosti. Prihaja namreč do t.i. podzavarovanja in sicer zavestno, ker zavarovanci prilagajajo dogovorjeno zavarovalno vsoto glede na njihovo plačilno sposobnost premije. Velik problem pa predstavlja pri ohranjanju realnega kritja tudi inflacija. Ta vpliv smo poskušali eliminirati s tako imenovanim zavarovanjem z valorizacijsko klavzulo, kjer ob ustreznem dopla-čilu premije zavarovalna vsota mesečno narašča po izbiri zavaro-vanca. Tako je možno v posameznem zavarovalnem letu ohranjati realno kritje in je ob nastanku škode jamstvo zavarovalnice lahko enako dejanski škodi. Zato vam kot primer navajamo: ~ če je vrednost stanovanjskega objekta 500.000.000 din znaša pri klasičnem zavarovanju za to zavarovalno vsoto letna premija 480.000 din in je odškodnina za določeno škodo, ne glede na čas nastanka, vedno enaka če je ista zgradba zavarovana za enako začetno zavarovalno vsoto s t.i. valorizacijsko klavzulo npr. 7 % mesečno verižno povišanje (% valorizacije stranka lahko izbira) znaša letna pre-mija 715.540 din. V tem primeru se zavarovalna vsota mesečno verižno povečuje za 7 % in znaša po preteku polovice zavaroval-nega leta že 750.000.000 din, v 9. mesecu že 860.000.000 din in v 12. mesecu 1.050.000.000 din. Iz tega sledi, da je ob pravilnl izbiri vrste zavarovanja in dogo-vorjene zavarovalne vrednosti, možno ne glede na čas nastanka škode nadomestiti izgubljeno vrednost v celoti. Pri zavarovanju gradbenih objektov, s katerimi upravljajo Samoupravne stanovanjske skupnosti ali hišni sveti, kjer sloni zavarovanje na knjigovodski vrednosti teh objektov lahko ugoto-vimo, da so zavarovanja v glavnem sklenjena na polno vrednost. Iz informacije je razvidno, da lahko zavarovanec stanovanj-skega objekta s pravilno izbiro načina zavarovanja doseže realno pokritje škode tudi ob koncu zavarovalnega obdobja. PREDLOG SKLEPOV PREDSEDSTVA SKUPŠČINE OBČINE K INFORMACIJI O MOŽNOSTIH POŽARNEGA IN STANOVANJ-SKEGA ZAVAROVANJA 1. Potrebno je vzpostaviti takšno zavarovalno politiko, s katero bi zavarovanec stanovanjskega objekta dosegel realno pokritje škode tudi ob koncu zavarovalnega obdobja. Odpravljanje učin-kov inflacije se ne more reševati z doplačilom premije oziroma z valorizacijsko klavzulo v breme zavarovancev, saj s tem zavaro-vanje izgtiblja svoj namen. 2. Zavarovalni skupnosti Triglav zato predlagamo, da temeljito oceni svojo politiko ohranjanja vrednosti vplačanih sredstev iz naslova zavarovalnih premij. Zahtevamo, da zavarovalna skup-nost zagotavlja vsaj približno ohranjanje realne vrednosti teh sredstev, pri čemer menimo, da je to možno tudi z vlaganjem sredstev v nakup stanovanjskih objektov. 3. Pobuda se posreduje združenju zavarovalnih organizacij Jugoslavije v Beogradu, republiškemu komiteju za zakonodajo in predlagatelju sprememb zveznega zakona o bankah in zavaroval-nicah.