Sveti oče je omilil določbe predobhajil-nega posla
Proces proti SS-ovcem v Franciji
PARIZ. — Dne 12. januarja se je tukaj pričel najsenzacio-nalnejši proces izza procesa in V gotovih izjemah ne bo več smrtne obsodbe Pierre Lavala, potreben popolni post od kateri proces je pretresel vso
hajihf* d° Prejema SV' °b"; Francijo.
VATIKAN. - Papež Pij XII.' Pred sodbo je 21 bivših SS' je 10. jan. omilil postne res-,ovcev Hitlerieve garde- med ka-trikcije, katerim so se morali terimi je 12 Alzačanov, ki so povreči katoličani pred preje-^ obtoženi kot povzročitelji ma-mom obhajila, iako je odredil, Kakrov v kraju D’Oradieur Sur da smejo vsi katoličani zjutraj Glane 10 januaGa 1944 „ pred obhajilom piti vodo, ne da v	j j
bi s tem kršili predobhajilni,casa naci3'ske okupacije Franci-post.	ije> so ti ljudje .masakrirali 642
To velja za vse, lajike in du-' prebivalcev na naravnost bruta-bovnike.	:Ien način. Od teh je bilo 190
Dalje je sv. oče odločil, da niož; 245 žensk in 207 otrok, smejo osebe, ki so zaposlene s. Moške so v6Činoma p^reim
mz im c e om, noseče zens e, s strojnicami, ženske in otroke
soiski otroci in ljudje, ki mora-______r u.v .	,
.	,	..,,	, ,	, .a	, Pa zanrli v hiše ter zazgali vas,
jo hoditi nad dva kilometra da- j ' v . a a v , a	a	, ,	da so nesrečniki v	plamenih zgo-
lec do	cerkve,	pred	obhajilom	rep
piti gotove pijače, ki pa ne sme- i j o vsebovati alkohola. Doslej so se morali vsi katoličani postiti od polnoči do prejema sv. obhajila.
Dalje je papež dovolil škofom, da smejo avtorizirati popoldan- T m • i_v ,	.
ske maše, kjer smatrajo to a, Izraz'l obžalovanje zaradi
Ustoličenje in prisega gov. F, J. Lauschela v Cohimbusu, Ohio
Papež je povzdignil 24 prelatov v kardinale
potrebno.
Zračna sila je bombardirala svoje lastno topništvo
V tragični pomoti je bilo štirinajst mož ubitih, devet pa ranjenih.
SEOUL, Koreja. — Pretekli četrtek so mornariški in marin-ski jet-bombniki po pomoti bombardirali položaje topništva Z. narodov, katere so zamenjali za sovražno artilerijo. Ob tej priliki je bilo 14 vojakov Združenih narodov ubitih, devet pa ranjenih. Vojaške in mornariške,ji °dsotoosti; oblasti preiskujejo zdaj to tragično zadevo.
SEOUL
odsotnosti nadškofa Ste-pinca in poljskega nadškofa Wyszynskega. VATIKAN. — Papež Pij XII. i ki je 12. januarja povzdignil v ; kardinale 24 prelatov, je izjavil da občuti “veliko žalost,” ker nista prišla k tej slovesnosti tudi novoimenovana kardinala iz Jugoslavije in Poljske.
Glede zagrebškega nadškofa Stepinca je rekel papež, da “ni imel nobene možnosti, svobodno pripotovati v Rim in se tudi vrniti nazaj v svojo' domovino, dočim poljski nadškof Wyszyn-ski ni megel priti iz neznanih ■'"zrakov.”
Oba ta dva prelata sta bila povzdignjena v kardinala v svo-
Ustoličenje se je na gover-nerjevo željo izvršilo mirno in dostojno ter brez vsakega pompa.
COLUMBUS, O. — V soglasju z željo gov. Franka J. Lau-scheta, ki je bil včeraj ustoličen za svoj četrti governerski ter- let. min, je bilo v nedeljo, to je na predvečer njegove inavguracije, v Columbusu vse mirno. — Običajno so bile vselej na predvečer inavguracije razne zabave po hotelih in zabaviščih, ki so se često razširile na ulice mesta Columbusa. Governer pa je izrazil željo, da so preresni časi za veseljačenje in nepotrebno trošenje denarja.
Zaprisega in ustoličenje go-vernerja Lauscheta se je izvršilo včeraj opoldne v Državni hiši (State House). Governerja je zaprisegel predsednik vrhovnega sodišča države Ohio, Carl V. Weigandt.
Eksekucija treh morilcev
BARCELONA, Španija. — Tu so bili justificirani trije roparji, ki so bili zaradi umorov obsojeni na smrt. Omenjeni so bili garotirani, to je, da so jim z vrvjo zadrgnili vrat.
Rodbina šestih oseb našla smrt v plamenih
ERIE, Pa. — Dne 11. januarja je tukaj zgorela vsa rodbina, ki je štela šest članov. Rodbina je stanovala v enonadstropni lese-ni hiši. Druga rodbina , petih članov, je komaj odnesla svoje življenje.
Mrtvi so: George Thompson, star 23 let; njegova 22-letna žena Alice in njuni štirje otroci v starosti devet mesecev do petih
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O Telefon: EX 1-9717
MOHORJEVE knjige dobijo vsi naročniki iz Clevelanda v naši pisarni. Pisarna ima seznam naročnikov in ne potrebujete nils akega potrdila. Tudi tisti, ki niso naročili knjig, jih lahko kupijo. Cena za 4 knj-ige $2. Pisarna je poleg običajnih uradnih ur odprta tudi vsak ponedeljek in četrtek od 5. do pol 7. zvečer. Tudi pakete lahko v tem času naročite.
SLOVENSKI ODER. Vse igralce vljudno vabim k seji v sredo zvečer ob pol 7. — J. Var-šek, predsednik.
------o------
Bodi previden in pazljiv, pa se bos izzognil marsikateri nesreči !
Papež je ob tej priliki tudi zanikal Titovo trditev, da je bil Koreja. — Včeraj !nadakof StePinac povzdignjen v zjutraj so se razplamteli na ko-!kardinaia samo za to> da bi se rejski fronti boji, ki so bili naj- s tem bnenovanjem kljubovalo hujši in najbolj krvavi v zadnjih jugos^ovansbi vladi in njeni av-tednih. Zavezniško vojaštvo je vrglo nazaj 1,200 napadajočih komunistov.
Iz raznih naselbin
GARDEN GROVE, Calif. — V soboto 3. jan. je umrl Anton Lauricha, ki je prejle živel na 1133 E. 167. St., Cleveland, O., pa se je nedavno naselil tu na 10131 Central Ave. Pogreb se Je vršil iz cerkve sv. Kolumbina na Holy Sepulcher Cemetery. Zapustil je ženo Mary in sina Tonija v Garden Grove, hčer Mrs. Mildred Bruder v Clevelandu, brata Jožefa v Garden Grove, Franka v Canon City, Colo., Jima v Jugoslaviji, Vincenca v Argentini, sestri Mrs. Antonijo Erste in Mrs. Julijo Mezen v Jugoslaviji, vnukinji Lee Allen in Barbara Jean Bru-den v Clevelandu. N. v. m. p.!
toriteti.
Eisenhowerjev sin je prispel iz Koreje
NEW YORK. — Dne 11. jan. je prispel z letalom iz Koreje major John Eisenhower, sin novoizvoljenega predsednika gen. Eisenhowerja. Dobil je dopust, da bo lahko prisostvoval očetovi inavguraciji 20. januarja.
SPROSTITEV KITAJCEV ZA BOJ PROTI KOMUNISTOM
Eisenhower in njegovi svetovalci tehtajo možnost napada na otok Hainan po Čangkajšekovih četah. — Ta napad naj bi tvoril eno “pozitivnih akcij”, ki jih je obetal Eisenhower v svoji predsedniški kampanji.
MOKRE NOGE POMENIJO NEVARNOST — Parižani imajo, v kolikor zadeva višino vode reke Seine, posebno merilo — kipa Zuavov pri Pont de L’Alma. Kadar so mokre pete kipov, je znamenje, da prihaja poplava, če jima sega voda do pasu, je že ves spodnji del Pariza pod vodo.
WASHINGTON. — Nova Ei-senhowerjeva vlada resno razmišlja o možnosti ideje, da se sprosti kitajske nacionalistične sile za amfibijski napad na otok Heinan, ki je v oblasti komunistov. To je važen otok, ki kontrolira dohode do Indokine. Tako je bilo poročano v nedeljo zvečer iz verodostojnih virov.
Zavzetje otoka Heinana, ki ga imajo v svoji oblasti rdeče čete, bi odvzelo znaten del bremena tudi s pleč Francozov v Indoki-ni, na katere mejah sta dva kitajska vojna zbora, ki pomenita neprestano nevarnost za Francoze.
Vojaški krogi pravijo, da bi se za napad na otok Heinan lahko porabile štiri čangkajšekove divizije, ki so ižvežbane, opremljene in pripravljene za boj, katerih pa južnokorejski predsednik začasno ne želi še v Korejo. V nobenem slučaju se ne bi za ta napad rabilo ameriških čet. Ladje za prevoz vojaštva od parnikov na kopno kakor tudi logistična pomoč bi prišla z ladij. ki bi jih Združene države izročile nacionalistom.
Možnost napada na ta otok je bila ena izmed točk, o katerih so pretekli teden podrobno razpravljali v New Yorku gen. Eisenhower, bodoči državni tajnik Dulles in angleški premier W. Churchill.
Poleg zgoraj opisane se Zdr. države zanimajo še za sledeče možnosti:
OBDRŽATI FORMOZO v an-tikomunistični oblasti in možna upokojitev generalisima Čang-kajšeka, ki bi ga nadomestil kak nekomunistični kitajski voditelj, ki ni osebno omržen na kitajski celini.
DIPLOMATSKO priznanje? rdeče Kitajske in njeno sprejetje v organizacijo Združenih narodov.
SPREJETJE indijskih predlogov za korejsko premirje, katerim naj slede diplomatski razgovori, ki so možni zlasti po zadnjem migljaju sovjetskega premierja Stalina o možni mirni rešitvi tega vprašanja. To je bila iste vrste njegova gesta, kakr-
šna je bila ona, kateri so sledili razgovori o berlinski blokadi ieta 1949 in njenem preklicu.
Koreja je dobila od Združenih narodov $599345,660 pomoči
Kakor v pogledu moštva na bojišču, tako je tudi ogromen delež te pomoči dala Amerika.
TOKIO. — Glavni stan gen. Marka Clarka, vrhovnega poveljnika čet Zdr. narodov v Koreji, naznanja, da so Amerika in ostale države, prijateljice Koreje, potrošile izza pričetka korejske vojne za pomoč Koreji Š599,365,660. Med vsemi so Zdr. države potrošile največ.
Od 1. julija 1950 do 30. novembra 1952 so Združene države potrošile za to pomoč $574,298,127. Ostale članice Zdr. narodov in druge nevladne agencije pa so prispevale k tej vsoti približno $2.5,067,533.
Poleg direktne pomoči Koreji se je pomagalo deželi tudi z mnogimi drugimi stvarmi, kakor z obleko, živili in zdravili za njene begunce in razseljence itd.
Poizvedovalni količek
Kuralt Ivan, Dolnji Logatec št. 10, Slovenija, išče svojega brata Franca Kuralta, ki naj bi se pred tremi ali štirimi leti naselil v Kanadi.
12-letni deček ubil risa
ROCKY MOUNTAIN, Alberta, Kanada. — Neki 12 let stari deček je odšel na lov na veverice, pa se je vrnil domov z velikim in krasnim risom, katerega je ustrelil z 22-mm puško.
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žr-tev!
Danes vetrovno, oblačno in bolj toplo. Dokaj toplo tudi ponoči.
SLAN SKY, CLEMENTIS, — GEMINDER. — šele nekaj mesecev je od tega, kar so bila ta imena spoštovana in češčena po vsem komunističnem svetu. Pomenila so zanesljive tovariše, u-radne pobočnike velikega Stalina in ustanovitelje češkoslovaške “ljudske demokracije.”
Danes pa so vsi ti trije in ž njimi vred še drugi velmožje češkega komunizma že v svojih grobovih. Oblasti so jih “razkrinkale” kot izdajalce, saboterje in plačance ameriškega imperializma. ičiudna stvar pa je to, da njihovo izdajstvo ni novo, kakor so trdili njihovi prejšnji tovariši in pozneje njihovi 'tožilci. Kakor pravijo, je bil Slansky v ameriški službi že od leta 1930.
Nekaj čudno gnilega mora biti v stranki, v kateri nenadno odkrijejo take stvari 'o svojem glavnem sekretarju. Zato zdaj čakamo, da bodo odkrili, da je
Kdo neki bo zdaj prihodnji na vrsti?
bila tudi večina Leninovih naj ožjih sodelavcev izdajalcev in da so izvedli boljševiško revolucijo v glavnem imperialistični agenti.
Trocki, Zinovjev, Buharin. . . Rajk, Kostov, Gomuljka in Ana Pauker. Potem pa Čehi. Kdo bo prišel zdaj na vrsto? Po vsej priliki komunisti Vzhodne Nemčije, med njimi Gerhardt Eisler, komunistični agent iz Amerike, odkoder je pobegnil z dežja pod kap — iz ječe pod rabljevo sekiro. . .
Ali bomo doživeli dan, ko bodo odkrili, da je Molotov že dolga leta orodje imperialističnih vojnih hujskačev in da je Mao Tse Tung zaveznik plutokracije? Ali da je celo Stalin. . . ? ? ?
Značilnost vseh komunističnih procesov je popolno priznanje in samoobtoževanje tako dejanskih prestopkov, kakor tudi takih zločinov, ki si jih proti ob-
tožencem izmišljuje tajna policija po nalogu brezobzirnih tekmecev, ki na kremeljski borzi, v trenutku medsebojnega obračunavanja, višje notirajo.
Za zapadni svet so ti postopki povsem nerazumlivi in tajin-stveni in vedno znova pronicajo v svet poročila, ki govorijo o drogah in strupih, ki na komunističnih procesih odpirajo usta. Tako tudi v dneh množičnega masakra v Pragi. Na Formozo
lost miselne in duševne obrambne sposobnosti obtoženca. Uporaba Ofata je izredno enostavna in strup prav nič ne vpliva na telesne funkcije organizma. Of at primešajo hrani ali pijači obtoženca' dvakrat ali trikrt in jetnik prizna in podpiše vse, kar zahtevajo od njega.
“Dokler obtoženci oz. obsojenci uživajo ofat, svojih priznanj in diktiranih samoobtožb ne prekličejo!” Tako zatrjuje
je pred dnevi pribežal kitajski dr. Hakinagi, ki pravi tudi, da je
državni kemik dr. Hakinagi in izjavil, da je Mao Tse Tung takoj po komunizaciji svoje dežele zaukazal izdelati velike količine v Evropi in Ameriki neznanih, zahrbtnih strupov, ki jih dobavlja Sovjetiji in uporablja tudi na Kitajskem kot preizkušeno sredstvo za izsiljevanje in priznanje na procesih. Sovjeti uporabljajo v prvi vrsti živčni strup Ofat, ki spravlja v otope-
v zadnjih letih tako v Sovjetiji kakor v njenih podložnih državah ofat povsem izpodrinil telesna mučenja jetnikov in se reflektorska, vodna, ledena mučila in ostala nekdaj priljubljena komunistična mučilna sredstva zdaj uporabljiva zgolj za nepomembne jetnike.
Po odkritjih dr. Hakinaga nam bodo komunistični procesi vsekakor laže razumljivi.
NAJNOVEJŠEVESTI
COLUMBUS, O. — Včeraj opoldne je bil governer Frank J. Lausche zaprisežen za svoj četrti termin.
LOGAN, Utah. — Transportno letalo, v katerem se je nahajala posadka treh mož in 37 vojakov, ki so bili na potu iz Koreje domov, je bilo najdeno visoko v Wasatch pogorju, kjer je v sredo strmoglavilo. Vsi, ki .so bili v letalu, so mrtvi.
WEST UNION, O. — Dva “hitchhikerja” sta včeraj ustrelila Bena K. Perry-a, šerifa Adams okraja, nakar sta v njegovem avtomobilu pobegnila.
CAMBRIDGE, Mass. — Dr. James Bryant Conant, ki je bil dvajset let predsednik Harvard univerze, je dal ostavko, ker ga je novoizvoljeni predsednik Eisenhower imenoval za amriškega visokega komisarja za Nemčijo.
KRAŠIC, Hrvatska. — Kardinal Stepinac je včeraj izjavil zastopniku AP tiska, da bo katoliška Cerkev ostala “trdna in se ne bo nikoli uklonila diktatom Titove komunistične vlade.”
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Tretja obletnica—
V sredo 14. t. m. ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Agnes Bavec v spomin 3. obletnice njune smrti.
Zaroka—
Mr. in Mrs. Frank Tomažič, 8804 Vineyard Ave., naznanjata zaroko svoje hčerke Marian Alice z Georgeom J. Cole, sinom Mrs. Stelle Glasser. Zaročenec je študent na Kent State. Čestitamo!
Nov odbor—
Poružnica št. 41 SŽZ ima za leto 1953 sledeči odbor: duhovni vodja Rev. Matija Jager; predsednica Frances Jamnik; podpredsednica Frances Meše; tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Ed., tel. IV 1-6248; blagajničarka Ana Rebolj; zapisnikarica Mary Cerjak nadzornice: Julia Bolka in Nellie Pintar. Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. v sobi št. 3.
Navi grobovi
Vladislav Volčanšek
Po dolgi bolezni je preminul v St. Vincent bolnišnici rojak Vladislav Volčanšek, 8912 Union Ave, v starosti 62 let. Rajnki je bil doma iz fare Brezica, vas Stari grad na štajerskem, odkoder je priseg pred 40 leti. Bil je v prvi svetovni vojni. Spadal je k društvom sv. Jožefa št. 146 KSKJ, Bled št. 20 SDZ ter Društvu Najsv. Imena. Poleg žalujoče soproge Magdalene, roj. Barkovich, zapušča sinova Ladislava in Alberta ter hčere Helen in Rose Mary, dalje brata Edwarda in Jacoba, sestre Pavlino Perhavec, Louise Ferfolia v Kaliforniji in Alice Tominek ter več drugih sorodnikov. Pogreb pokojnega bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih in potem na Kalvarija pokopališče.
John Papež
Po dolgi'-bolezni je preminul v St. John bolnišnici John Papež, 7224 Dearborn Ave., star 48 let. Zapušča žalujočo soprogo Mary, mater Marijo, roj. Stauti-har, sestri Rose Stankewicz, Albino Adams in brate Josepha, Rudolpha ter Edwarda. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:30 iz L. Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 10. uri :n nato na pokopališče Kalvarijo-
Frank Uljan
Nagloma je umrl v starosti 66 let Frank Uljan, 4307 Trum-bul Ave. Bil je samski in član Društva Krasni raj št. 160 ABZ. Zapušča brata Andreja in Johna, ki živita nekje v Clevelandu. Kdor bi vedel za njuna naslova, naj jima sporoči, da se oglasita pri pogrebniku. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 11:30 iz L. Ferfolia pogrebnega zavoda na Hil-crest pokopališče.
Generalova hči je bila obsojena v dosmrtni zapor
TOKIO. — Vojaško sodišče je obsodilo v dosmrtni zapor Mrs. Dorothy' Krueger Smith, hčer ameriškega generala, ker je v spanju zabodla svojega moža, polkovnika Aubrey D. Smitha.
Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami.
s
Ameriška Domovi ima
XJUJL.
i BiMf/rntw—laoivti
•117 St. Cla;r Are.	HEnderaon 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd. 1879.
No. 8
Tues., Jan. 13, 1953
Nov Titov manever
V četrtek dne 8. januarja je ves svet presenetila radijska vest iz Bejgrada, da je Tito povabil k sebi na posvet 7 jugoslovanskih prelatov, da bi skušali poiskati podlago za dogovor med njegovo vlado in katoliško cerkvijo v Jugoslaviji.
Kasnejša poročila so javljala, da so se tega sestanka v Belem dvoru pri Titu udeležili sledeči katoliški jugoslovanski škofje: dr. Josip Ujčič, nadškof v Belgradu in sedanji predsednik škofovskih konferenc v Jugoslaviji, pomožna škofa iz Zagreba Franjo Sales — Sevis in dr. Josip Lah, ki upravljata zagrebško nadškofijo, mons. Anton Vovk, apostolski administrator ljubljanske škofije, Marko Alaupovič, apostolski administrator sarajevske nadškofije, Anton Aksa-movič, škof v Djakovem in dr. Viktor Burič, škof v Senju.
Konferenca s Titom je trajala dve uri.
Po sestanku v Belen dvoru so odšli škofje, v nadškofijski dvorec v Belgradu, kjer so se vršila med njimi samimi posvetovanja.
O razgovorih s Titom in o medsebojni konferenci niso jugoslovanski škofje podali nobene izjave. Jugoslovansko uradno poročilo pa javlja, da je bilo na konferenci pri Titu sklenjeno, da se sestavi skupna komisija, v kateri bi zastopniki vlade in katoliških škofov skušali najti podlago za dogovor med Titovo vlado in katoliškimi škofi v Jugoslaviji. Kdaj bo ta skupna komisija organizirana in kdaj bi pričela poslovati, o. tem jugoslovansko uradno poročilo ne govori.
Navzočim škofom je po jugoslovanskih poročilih Tito izjavil, da njegova vlada želi imeti prijateljske odnose do katoliške duhovščine, da je pripravljena upoštevati želje katoliške Cerkve v okviru jugoslovanske ustave in da hoče dokončno urediti ločitev cerkve in države podobno, kakor obstoji to v drugih državah.
Tito je tudi povdarjal, da stoji njegova vlada na stališču, da se je Vatikan vmešaval v domače jugoslovanske razmere in da je Vatikan sam povzročil pretrganje diplomatskih zvez. “Toda” — je po poročilih nato govoril — “katoliški škofje imajo sedaj priložnost, da sodelujejo pri ureditvi neurejenih vprašanj med cerkvijo in državo brez vmeša-vanja Vatikana.”
Nekateri tuji diplomati v Belgradu so povedali časnikarskim poročevalcem, da se je Tito izrazil napram njim, da hoče sedaj po pretrganju zvez z Vatikanom olajšati svoje razmerje do katoliške Cerkve. Ta Titova obljuba o liberalnejšem postopanju napram katoliški Cerkvi, — tako poročajo — je bila dana, še predno se je v svetovni javnosti pojavila tako ostra reakcija in obsodba Titovega koraka o pretrganju diplomatskih zvez z Vatikanom. Tuji časnikarji poročajo, da imajo tuji diplomati v Belgradu občutek, da je Titova vlada na pritisk zunanjih vlad zelo hitro odgovorila na “izredno mil” (!?) način s tem, da je pozvala zastopnike katoliške Cerkve na sestanek s Titom, ki naj bi ustvaril podlago za nekak modus vivendi, za ureditev razmerja med katoliško Cerkvijo in državo.
Kaj vse to pomeni?
Kaj pravi Vatikan k temu? Clevelandski Plain Dealer z dne 9. januarja piše, da vatikanski krogi komentirajo ta Titov korak kot poizkus, da nacionalizira katoliško Cerkev in prepreči vse zveze med katoliško Cerkvijo v Jugoslaviji in Vatikanom.
Kot rečeno, katoliški škofje o sestanku s Titom niso podali nobene izjave. Onj pač dobro vedo, da sami v smislu kanonskih določil ne morejo skleniti nikake pogodbe z državo za katoliško Cerkev. To pravico — sklepati pogod be z državami glede katoliške Cerkve — ima edino le papež oziroma njegov pooblaščenec. Vsled naglega povabila za sestanek jugoslovanski škofje pač niso mogli dobiti nikakih navodil iz Vatikana, sicer so jim pa itak vse zveze z zunanjim svetom onemogočene.
Iz vsega je razvidno, da je storil Tito ta korak na pritisk drugih vlad. Ogorčenje katoličanov, protestantov in Judov v Angliji je ustvarilo tam tako ozračje, da je postal Titov obisk Anglije skoro nemogoč. Tuji diplomati so Titu pač dopovedali, da mora nekaj ukreniti, da se pomirijo zunaj duhovi, ki so tako razburjeni radi preganjanja katoliške Cerkve v Jugoslaviji. Zdaj je poglavar jugoslovanskega komunizma napravil korak, ki naj bi svetu pokazal, da on in njegova vlada želita spravo in pomirjenje s katoliško Cerkvijo. Če do poravnave ne bo prišlo, kar je gotovo, bo sedaj vrgel Tito vso krivdo na jugoslovanske škofe.
Ta najnovejši Titov manever, ki ga je pač izvršil na pritisk zunanjih diplomatov, je samo nadaljevanje katoliški Cerkvi sovražne in nasilne politike. Če bi bil Tito hotel kako ureditev razmer, bi se bil pač pogajal z zastopnikom Vatikana, ki edini more skleniti pogodbo med Jugoslavijo in Cerkvijo. Najprej je skušal jugoslovanski komunizem potom cirilometodijske duhovniške organizacije, ki jo vodijo duhovniki komunisti, odpadniki in filokomunisti, odtrgati katoliško duhovščino od katoliških škofov, zdaj pa skuša s
svojo “izredno milo akcijo” ločiti katoliške škofe od papeža. Tito hoče na vsak način doseči, da bi katoliška Cerkev v Jugoslaviji služila komunizmu tako kot pravoslavje v Sov-jetiji.
Naravnost smešna je izjava Tita, da želi izvesti ločitev cerkve od države po vzoru drugih držav. To bi želela tudi katoliška cerkev. Naj ji da le svobodo pouka in vzgoje po vzoru Združenih držav, pa bo takoj isti trenotek dosežen popoln sporazum, toda ravno tega Tito noče in je vsa nje gova akcija za sporazum le trik, ki naj bi še bolj usužnil ka toliško cerkev.	M
BESEDA IZ NARODA
Nedeljski koncert
Cleveland, O. — V nedeljo dajmo priznanje dvema mladi ma talentoma, ki sta tukaj rojena potomca slovenskih staršev in ki s ponosom gojita lepo slovensko pesem. To sta Josephine Petrovčič in Edward Kenik. Vsakdo že ve, da bosta imela koncert, ki se prične ob štirih popoldne. Na klavirju ju bo spremljal naši odlični pesnik, skladatelj in globoko slovensko čuteči mož — Ivan Zorman.
Josephine bo otvorila program s klasično “Salve regina,” sledili bosta Pavčičeva “Uspavanka” in Straussova arija “Adele” iz operete “Netopir.” Nato bo zapel Edward ponarodelo Volaričevo “Oj, rožmarin,” angleško “Thine Alone” in dramatično arijo iz opere “Pagliacci.”
Sledijo dvospevi iz oper “Prodana nevesta,” “Traviata” (oboje v slovenskem jeziku) in “Wanting You” od Victor Herberta.
Ivan Zorman bo zaigral na klavirju “Fantazijo slovenske melodije,” ki jo je improviziral sam za ta koncert. *
V	drugem delu koncerta bosta nastopila Petrovčičeva in Kenik v narodni noši in pela samo slovenske umetne in narodne pesmi. Med drugimi bosta pela tudi Zormanovi “Ladje bele, ladje lepe” in “Tulipan,” dalje Flaj-šmanovo “Metuljček,” Pavčiče-vo “Ciciban — cioifuj” in narodni “Pod okence pridem” ter “En Šuštar me je vprašu.”
V	dvospevih bosta pela “Dekle to mi povej,” “Al’ me boš kaj rada imela” in koroško narodno “Pod oknom.” Za nameček pa imata tudi še nekaj pripravljenih. Ker bo ta del v narodni noši, naj vas igranje obeh nič ne moti, čeprav je to koncertna prireditev.
Koncert se vrši v nedeljo 18. januarja. Teden
pevec in pevka nastopila v Chicagu, kjer je za njun nastop tudi veliko zanimanje. Rojaki, pojdi te na koncert, užitek vam je zagotovljen. Ponovno ste pokazali, da spoštujete kulturni napor tu rojene mladine, ki hoče ohraniti lepoto naše pesmi. Storite to tudi .v nedej o.
Vstopnice, ki so vse rezervirane, se dobe pri Oražmovih in na dan koncerta pri blagajni. Blagajna bo odprta eno uro' pred začetkom koncerta.
Tone šubelj
NOČNO ČEŠČENJE V ŠPANIJI
V Madridu praznujejo te dni slovesno 75-letnico ustanovitve Nočnega češčenja, orga nizacije, ki je v Španiji zelo delavna in razširjena. Pri enih teh slovesnosti je bil tudi minister za narodno vzgojo. Nac 20,000 nočnih častilcev je korakalo nedavno nedeljo v slo vesni procesiji po ulicah Madrida. članov te organizacije je nad 120,000 in imajo skoro 1000 središč. Samo v Madri du je članov 4,500, ki se vrste v nočnem češčenju sv. Rešnje ga Telesa v eni izmed madrid skih cerkva,, v kateri je izpostavljeno Najsvetejše.
7T0,
Koncentracijska taborišča v satelitskih deželah
Na mednarodnern sestanku informbirpj skih dežel pobeglih časnikarjev; ki’ se jih je zbralo 1200, je bilo na dnevnem redu tudi poročilo o prisilnem delu v taboriščih satelitskih dežel. Število taborišč na Češkoslovaškem se je povečalo od 87 lani na 37 letos. Tudi v Romuniji in Bol gariji je letos mnogo več koncentracijskih taborišč, kakor jih je bilo lani. V vseh satelitskih deželah je v koncentracijskih taboriščih kakih 800,000 ljudi,' ki jih dan za dnem ob pičli hrani kasneje bosta gonijo na prisilno delo.

“Samo dve poti sta ...” Marsikaj lepega sem bral ob zadnjih božičnih praznikih. Ob nobenem drugem branju pa se nisem toliko ustavil, kakor ob uvodniku, ki ga je prinesel celovški “Naš tednik” v svoji božični izdaji. Naslov uvodnika je “Narod v siju betlehemske zvezde.” Članek je nekakšno narodnopolitično premišljevanije ob jaslicah. Ni verjetno, da bi bil kateri slovenski list na svetu v tem času prinesel kaj tako globokega in obenem tako res sodobnega. Zares, škoda, da je izšel v tedenskem glasilu, koder se bo hitro izgubil. Vsaj zaključek iz tega uvodnika naj izide tudi v tem predalu!
“Samo dve poti sta odprti narodom sveta: svetonočna pot v siju betlehemske zvezde k božjemu Sinu in božjemu otroštvu v Njem, in pa pot v smrt, ki vodi in sili ven iz Betlehema in njegove svete božične skrivno-
1 sti v časno in večno pogibel.” “Tudi ti stojiš na tem razpotju, slovenski človek in narod na Koroškem in drugod po širnem svetu. Vi vsi, ki ste seme in zarod vernih krščanskih pradedov in staršev, vi vsi, ki se še zbirate in ki hvalite Boga, da se še smete in morete svobodno in neovirano in brez strahu zbirati v sveti božični noči ob božjih jaslicah v svojih domovih, v domačih cerkvah in cerkvicah, ob prepevanju sladkih in prisrčnih božičnih melodij, vi vsi, ki še prižigate lučke-na božičnem drevescu in si dajete božična darila in darilca kot skromna vidna znamenja Božička iz srca in rok nebeškega Očeta in nebeške Matere, zavedite in zavedajte se tudi vse dni novega leta in vsega svojega kratkega zemeljskega romanja, da vodi vaša in narodova pot le v siju betlehemske zvezde v božični mir in božično veselje, ki
si ga v the dneh tako srčno želimo in voščimo. Ne dajte se zapeljevati in zavajati laživod-nikom in krivim prerokom, ki vam v drugih znamenjih kažejo nova pota kakor koli imenovanemu novemu mesiju, ki vam oznanjajo kakršne koli nove bla-govesti, ki pa ni blagovest svete, blažene, božične noči. Zavedite in zavedajte se, da so vsi, ki ne prihajajo k vam in med vas v imenu in znamenju edinega Zveličarja sveta, nujno gro-bokopi prave in nehlinjene časne in večne narodove sreče, četudi se odevajo v obleke angela luči in govorijo lepe besede o miru in srči, o novem paradižu na zemlji!”
“Naš tednik” hodi v 30 držav
18. decembra L. 1. je bil v Mohorjevi hiši v Celovcu polnoštevilno zbran zbor zaupnikov Narodnega sveta koroških Slovencev. Takšen zbor je bil nujno potreben, ker se je bilo treba pomeniti zlasti o slovenski udeležbi pri državnih in deželnih volitvah, ki bodo v Avstriji 22. febr. t. 1. Pred razpravljanjem o tem vprašanju je podal predsednik Narodnega sveta g. dr. Joško Tischler obširno poročilo o delu NSKS in sploh o političnem, gospodarskem in kulturnem življenju koroških Slovencev. Razumljivo je, da je to poročilo obsegalo tudi posebno poglavje, ki- se tiče slovenskega tiska. In tu je nekaij, kar se tiče tudi nas, ki živimo zunaj domovine, ki moralno podpiramo delo NSKS, zlasti še njegov tisk, in zaradi katerih mora NSKS, Mohorjeva družba in zlasti tudi “Naš tednik” prenesti marsikateri hud napad s strani koroških slovenskih Titovih privržencev.
Preden je predsednik NSKS odgovoril na te napade, je zlasti ugotovil važno dejstvo, da se “Naš tednik” vzdržuje z last nimi sredstvi. S tem je tudi spodbita trditev, da koroški rojaki niso sposobni vzdrževati svojega glasila. Res pa je, da je treba za kaj takega narav nost brezmejnega idealizma. Posebej se je g. predsednik nadalje zahvalil vsem sotrudnikom, ki z velikimi žrtvami pomagajo list graditi, in to list, ki hodi danes, kakor gotovo noben drugi slovenski list na svetu, v 30 različnih držav in tako povezuje po vsem svetu raztepeno slovensko družino. List raste iz krščanskih načel in zagovarja demokratična načela, kakor jih pojmuje zapadna kultura, ki je v svojem bistvu sad krščanstva.
Glede na zaletavanje ofarske-ga “Slovenskega vestnika,” ki se razburja zaradi tega, ker NT tu in tam sodeluje tudi kak Nekorošec, pa je predsednik dr. T. s poudarkom izjavil, “da ti ljudje niso nikdar nosili rjave uniforme in verovali v nemško vojno zmago,” in da tudi “danes nimajo rdeče izkaznice in niso naprodaj za šilinge.” Te bese de so morale gotovo v živo zadeti marsikaterega danes na vrhu stoječega koroškega of ar j a. Tudi “Ameriška Domovina” bi mogla postreči z marsikaterim znanim imenom iz vrst danes vplivnih koroških tovarišev, ki so bili med nemško zasedbo Slovenije tako v Ljubljani kakor tudi zunaj nje na zaupnih nemških nacističnih mestih, ki so v tistem času najmanj, kar so storili, pozabili celo svoj materinski jezik. Gospod tovariš iz ljubljanske “Slavije” se bo tega gotovo še spomnil!
K sodobnim svetovnim problemom
Britanski ministrski predsednik W. Churchill se je odpeljal na Jamaico, kjer si bo privoščil nekaj počitnic. Prejšnja leta je hodil v Maroko, letos pa mu ni kazalo iti tja, ker je dežela preveč nemirna, hotel pa je tudi izmenjati svoje misli z gen. Ei-senhowerjem, še predno je ta prevzel svojo novo službo.
Angležem ni nič kaj povolji Eisenhowerjeva namera za od-ločnejš1. nastop proti komunistom na Koreji. Oni sodijo, da je težišče borbe proti sovjetskemu imperializmu še vedno v Evropi ali kot je dejal Churchill — “vzdolž železne zavese”.
Po Eisenhowerjevem povratku iz Koreje se je časopisje na široko razpisalo o morebitnih a-meriških načrtih glede vodstva viojne na Koreji. Po splošni sodbi je pričakovati, da bo republikanska vlada na eni strani jačila in boljše opremila Južne Korejce ter dala proste roke Čangkajšeku na Formozi za vpad na kitajsko celino, ha drugi strani pa izvedla blokado kitaj, obale in morebiti prešla v ofenzivo tudi na samem korejskem bojišču. Angleži se boje, da bi izvedba teh načrtov razširila voj no na Daljnem vzhodu in Ameriko tam tako zaposlila, da ne bi mogla posvetiti dovolj pažnje Evropi.
Winston Churchill je torej pri šel v Ameriko, da se z novoizvoljenim predsednikom o vsem tem pogovori, preden bi ta javno zavzel stališče in si tako vezal roke. V koliko je angleškemu ministrskemu predsedniku uspelo spremeniti Eisenhowerje-vo mnenje in ga pridobiti za svoje načrte v pogledu borbe s sov' jetsko nevarnostjo, je težko reči. Eno pa je gotovo, da ameriško javno mnenje takemu angleškemu predlogu ni naklonjeno. Amerikanci so vojne na Koreji siti in hbčejo, da se jo čim-
prej uspešno zaključi.
* * *
Francoska vladna križa se je tokrat precej nepričakovanio- zaključila. Novo vlado je sestavil radikal Rene Mayer. V parlamentu se bo opiral na sredino in na De Gaullove pristaše. Tem je moral obljubiti, da bo poskušal doseči dopolnila oziroma spremembe dlogovora o skupni ev-
van. vlada pričakuje, da bo Sveta stolica v naljkrajšem času odpoklicala svoje predstavništvo iz Blgda. Kot razlog prekinje-nja diplomat, odnosov navaja nota, ki jo je izročil dr. B. zastopniku sv. očeta, da se je hotel Vatikan po svojem zastopniku v Blgdu vmešavati v notranje zadeve Jugoslavije. Nadal-nji razlog pa je v tem, ker je imenoval papež Pij XII. za ju-goslovan. kardinala zagreb. nadškofa A. Stepinca, katerega smatra jugoslovan. vlada krivega raznih zločinov. V noti končno jugoslovan. vlada trdi, da je Vatikan poizkušal izpodkopa- žaškega ozemlja in prepustiti zo-
ropski armadi. Robert Schu-man, ki je vse od leta 1948 vodil francosko zunanjo politiko, je sodelovanje v taki vladi odklonil. Njegovo mesto je prevzel Georges Bidault.
Po vsem sodeč bo imela Amerika z novo francosko vlado več težav, kot jih je imela v preteklosti. če Francozi ne bodo potrdili pogodbe o skupni evropski armadi, bo treba začeti z načrti in organlizacijio obrambe Zahodne Evrope znova. Amerikanci so upali, da bosta Nemčija in Francija, čeprav z obotavljanjem, pogodbo potrdili, šele po sprejemu in potrditvi te pogodbe bi dobila Nemčija pravico do oborožitve. Tako zgleda, da je sedaj nemška oborožitev odložena za nedogleden čas, če se ne posreči Ameriki na ta ali oni način prepričati Francozov in Nemcev, da je sprejem te pogodbe nuj en.-
Novi francoski ministr. pred-sedni je že naznanil, da namerava čimprej priti v Washington na razgovore z ameriško vlado.
* * *
Težave pa niso samo v Fram ciji, ampak tudi v Nemčiji. — Nemški socialisti skupni evropski armadi hudo nasprotujejo, ker se boje, da bo v tem slučaju ostala Nemčija za dolgo dobo razdeljena na dva dela. Nemški kancler dr. K. Adenauer, ki je bil preje odločen spraviti pogodbo skozi parlament, je pod vplivom spremembe v Franciji izjavil, da tudi on želi pred končno potrditvijo nekatera dopolnila.
Skupna evropska armada se torej bolj in bolj oddaljuje. Nacionalistične težnje prihajajo znova do močnega izraza, s tem se pa oddaljuje tudi Združena Evropa, ki bi ediina mogla vrniti staremu svetu vsaj dei nekdanje moči in gosi larsK' neodvisnosti.
* * *
Med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo se že dalj časa vrše. razgovori o skupni obrambi pred mlorebitnkn sovjetskim napadom. . Tito sicer odklanja vsako pismeno obvezo, vendar pa hoče biti tesneje povezan s svojo sosedo na jugu in s Turki. Ta misel pa ni po volji Italijanom. Zato se-je ital. ministrski predsednik De Gasperi odpeljal v Atene, da se o načrtu natančnejše pouči in ga prikroji svojim željam. Italija sodi, da bi morala v vsakem obrambnem dogovoru za evropski jugovzhod sodelovati. V obrambno zvezo, ki bi vključevala Jugoslavijo, pa Italija noče, dokler se ne reši vprašanje Trsta. Ni izključeno, da bo Grčija poskušala v tem
vprašanju posredovati.
* * *
O Trstu smo zadnji teden tudi sicer veliko čuli. Iz Beograda je prispela vest, da nameravata Anglija in Amerika umakniti svoje čete iz Svobodnega tr-
O jugoslovanski ukinitvi diplomatskih zvez z Vatikanom
beremo v božični izdaji NT med drugim tudi naslednje: “V sredo 17. dec. je povabil pomočnik jugoslovan. zunanjega ministra dr. A. Bebler v zun. ministrstvo zastopnika Svete stolice V Blgdu mons. Silvija Oddija. Tam mu je sporočil, da Jugoslavija prekinja diplomat, zveze s Sveto stolico in da zato jugoslo-
vati notranjo enotnost Jugosla vije in otežkočiti njen mednarodni položaj. — Dosedanji zastopnik Vatikana v Jugoslaviji je na vprašanje zastopnikov tujega časopisja v Blgdu samo na kratko dejal, da pač ti dogodki samo kažejo in potrjujejo, da med katol. Cerkvijo in komunizmom ni mogoč sporazum, vse drugo, kar je omenjeno v noti jugoslovan. vlade, pa je samo prikrivanje tega dejstva.
Društvene novice
Šmihelska dekleta so na Štefanovo popoldne v Šercerjev! dvorani nastopile z “Vestalko.”
—	4. t. m. pa je sloven, igralska skupina iz špital. taborišča ravno tam podala “Henrika, gobavega viteza.” — Škocijanska mladina 'je na sončnih Radišah nastopila z igro “Pri kapelici.”
—	Farna mladina v Št. Jakobu v Rožu pa je na Štefanov in Silvestrovo nastopila z ljud. igro s petjem “Z lastovkami.”
no A Italijanom. Washington in London sta sicer to vest zanikala, toda poročila o takem načrtu niso utihnila.
Obe zahodni velesili vršita velik pritisk na Italijo in Tita, da naj rešita v neposrednih razgovorih vprašanje Trsta. Tito namerava baje predložiti osebne razgovore o tem vprašanju z De Gasperijem.
* * *
Tito, ki je v hudi gospodarski stiski, pa bi rad pomiril tudi svetovno javno mnenje. V ta namen je povabil k sebi jugoslov. katoliške škofe, da bi se z njimi razgovoril o pomirjenju med Cerkvijo in državo. Ti so mu pa povedali, da oni takih razgovorov brez soglasja z Vatika-njom ne morejo voditi. Po nekih poročilih bi Tito rad ustanovil narodno katoliško Cerkev, ki bi jo lahko po svoji volji vrtil. Ta želja se mu pa ne bo izpolnila, kot kaže odgovor, ki so mu ga katoliški škofje dali.
=

/Iiiieri$k/i Domovih
AMERICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN UNGUAG6 ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
Na pelo jo bodo poljubili, ce iii
London, Anglija. — Trije pisano oblečeni afriški poglavarji iz dežele Nyassaland so se odločili, da bodo zaprosili, da bi jih kraljica Elizabeta II. sprejela v avdijenco. Poglavarji se namreč ne strinjajo, da bi priključili njihovo ozemlje dvema že obstoječima angleškima protekeoratoma v Afriki.
Poglavarji so dejali, da če bodo v Londonu njih prošnjo uslišali, bo poglavar Samba, ki nosi na glavi rdeč fes, pokleknil pred kraljico Elizabeto in ji poljubil pete, rekoč: Vaše veličanstvo, Vi ste naša zaščitnica — mi se ne strinjamo s priklučitvijo.”
Poklek s poljubom peta je najgloblji izraz vdanosti, kar jih poznajo med tistimi plemeni v Afriki. Mladi, sloki poglavar Somba namerava reči kraljici poleg drugega tudi to-le: “Vaše srce je kakor božje srce, ki ljubi ljudi vseh plemen. Prišli smo Vam povedat, da smo Vaši.”
Poglavarji se ne strinjajo z nedolgokar sprejetim predlogom, da bodo združili dosedanje kolonije Nyasaland, Severna in Južna Rodezija v skupno zvezo kolonij. (To so Angleži oči-vidno sklenili, da bi imeli tako veliko kolonijo kot nekak protiutež proti čedalje bolj osamo-svojujoči se Južni Afriki.)
Najnovejši zemljevid Kanade
Ottawa. — V kratkem bodo v naši prestolnici izdali po dvajsetih letih najnovejši splošni zemljevid Kanade. Tako je naznanil naš zvezni minister za rudnike in raziskavanja. Zemljevid bo tiskan v razmerju 100 milj proti eni inči, oblika zemljevida pa bo kvadratna. Zarisana so vsa ozemlja do Severnega tečaja in tako izgloda Kanada prav tako visoka kakor široka.
To je prvi zemljevid, ki bo imel zaznamovane natančne oblike naših severnih otokov, polotokov in prelivov. Številna jezera, kraji, reke in otoki bodo na tem zemljevidu prvič zaznamovani. Dodatki k zemljevidu so: manjši zemljevid otoka Newfoundland, Alaščanska cesta, Mackenzie Highway, železniško omreži e.
straže na drugem koncu Peace Bridge, so mu Amerikanci zopet pokazali, naj gre nazaj v Kanado.
Smola
Fort Erie, Ont. — Triintridesetletni italijanski priseljenec, ki je prišel v Kanado 1. 1951 si je na vsa moč želel v Združene države. Toda želje se mu niso izpolnile: po štirikratnem poizkusu se je mož vrnil nazaj v Kanado.
Prvič je poizkusil svojo srečo (brez potrebnih papirjev, seveda) pred dvema tednoma. Od-pravli se je čez Peace Bridge pri Buffalu, toda Amerikanci so ga zavrnili. Zato je odšel v Niagaro in hotel priti na ameriško stran čez Rainbow Bridge. Tudi tukaj so ga Amerikanci zavrnili. Nekaj dni na to so ga zasačili, 'ko je prečkal železniški most med Fort Erie in Buffalo. Spet je imel smolo in je moral nazaj. Oni dan pa je kanadska obmejna straža opazila Bottosa, kakor je možu ime, spet na Peace Bridge; uradnik je menil, da mora biti človek nemara namenjen iz Združenih držav v Kanado. Ker so si v stražarnici pomagali bolj z miganjem ko z jezikom, so dali Kanadčani Bot-'tosu papir, s katerim da naj se vrne nazaj od koder je prišel. Italijan je bil mnenja, da so mu dali potni list, vzel pot pod noge, ko pa je prispel do ameriške
Pretekli teden so imeli torontski mestni možje v pretresu med drugimi mestnimi problemi tudi to, koliko denarja bodo odobrili za 1) povečano razsvetljavo na igrišču za baseball v Eglinton Parku in 2) nastavo novih uradnikov v tako imenovani St. Christopher House, ki služi Irenotno kot edini nepristranski center in kot svetovalnica za torontske nove Kanadčane ne glede na njih narodnost. Za baseball igrišče so odobrili 55 tisoč dolarjev, za St. Christopher House pa $5200 — več ko desetkrat manj.
* * *
Devetega januarja so v Montrealu obesili ženo Arturja Pitre. Gospa Pitre je bila tretja oseba, ki so jo obesili zaradi peklenskega stroja, ki je bil eksplodiral v letalu nad Quebecom, pri čemer je našlo smrt 23 ljudi (9. sept. 1949). Quebeški draguljar Albert Guay se je hotel znebiti svoje žene, ki je potovala s tistim avijonom. Izmislil si je vražjo idejo, da bo podtaknil v letalo peklenski stroj. Brat gospe Pitre, Genereux Ruest je peklenski stroj izdelal, gospa Pitre pa ga je prinesla v letalo. Oba, Guay a in Ruesta so zaradi tega obesili že lansko leto.
* * *
Povišanje šolnine na univerzi Karachi v severnoindijski državi Pakistan je pred nedavnim povzročilo tako hude demonstracije, da je našlo v bojih med policijo in študent osem ljudi svojo smrt, veliko število pa je bilo ranjenih, študentje so pri tem zažgali avtomobil notranjega ministra, ki je prišel demonstracije mirit. Samo policistov je bilo ranjenk skoraj 50.
* * *
Ontarijski provincijalni poljedelski minister Tom Kennedy je dal prejšnji teden svojio ostavko. V svojem poslovilnem govoru je rekel med drugim tudi to, naj bi Kanada rajši pošiljala v Evropo žito namesto orožja. Splošno pričakujejo, da bo minister stopil ob bok voditelju opozicije g. Drewu, kateremu naj bi pomagal h konzervativni zmagi ob
naših 'letošnjih zveznih volitvah.
* * *
Urednik kanadske revije “Saturday Night” g. Farquharson, nekdanji upravni urednik torontskega časopisa “The Globe and Mail,” eden najsposobnejših kanadskih novinarjev, je postal šef informacijskega oddelka organizacije Severnoatlantskega pakta.
, * * *
Nepričakovano in brez vsakega boja sta pretekli teden dva torontska policista aretirala drugega največjega med najbolj iskanimi kanadskimi zločinci, Walter] a Pavlikova. Pavlikov je pred petimi leti stopil v neko vancouversko banko, nastavil menažerju na prsi revolver in zahteval denar. Menažer se je zoperstavil, a je moral plačati z življenjem. Pavlukova je v Torontu slučajno spoznala neka oseba, ki je videla roparjevo sliko v neki knjižici.
Generalni upravnik družbe Frank Taylor je s tem v zvezi izjavil, da je znašala površina nasadov sladkorne pese v Južni Alberti 1. 1952 36.741 juter zemlje. Iz pese, katero so na tej površini pridelali, so pridobili 140,-
778.300	funtov prečiščenega sladkorja.
Poprejšnji rekord v pridelavi sladkorne pese je imela Alberta 1. 1950. Takrat so pridelali 445,-164 ton sladkorne pese. Površina tedaj obdelanega ozemlja, na katerem so gojili to peso je znašala 36,172 juter, čisti pridelek sladkorja tisto leto pa je bil
123.802.300	funtov.
Wellandski prekop je lani postavil rekord
S. Catharines, Ont. — Ladje na Velikih jezerih (Velika jezera je skupno ime za pet velikih severnoameriških jezer:	Lake
Ontario, Lake Erie, Lake Michigan, Lake Huron in Lake Superior) so v 1. 1952 napravile skozi Wellandski prekop, ki veže jezeri Erie in Ontario, več plovbe in prevozile več tovora kakor v kateremkoli drugem letu, odkar so bili pred 123 leti ta prekop izkopali. K temu rekordu so predvsem pripomogle velike ladje, ki jih je na jezerih čedalje več. Zanimivo je, da je imel Wellandski prekop največ prometa letos, ko so imeli v najboljši plovni dobi v Ameriki jeklarsko stavko. Prevažanje železne rude skozi ta prekop je namreč znatno.
Vsega skupaj je prevozilo ta prekop v 1. 1952 —9347 ladij, kar pomeni več ko tisoč več ko leto poprej. Skupna tonaža skozi Wellandski prekop prepeljanega tovora lansko leto znaša po uradnih podatkih blizu 18 milijonov ton. L. 1951 je bilo tega tovora za več ko poldrug milijon ton manj.
Wellandski prekop si je bil zamislil že leta 1820 neki W. Hamilton Merritt. Začel je zbirati denar okrog Niagare, po Torontu in Quebecu, toda ljudje, ki so imeli v spominu vojno leta 1812, niso bili bogvekako navdušeni za idejo. Merritt se je odpravil proti New Yorku in zbral skoraj prav toliko denarja kakor v Kanadi. S tem denarjem so začeli z deli na prekopu leta 1824. Pet let nato je bil skozi 29 milj široki Niagarski polotok izkopan prekop. Seveda so prekop s časom izboljševali in sedanja ioblika prekopa datira iz 1. 1932. Modernizacija prekopa je stala 130 milijonov dolarjev.
Sramota
Neki duhovnik šentpavelske katedrale v angleškem Londonu je oni teden med pridigo pobin-gljal s prižnice s partom prepotenih, na moč preluknjanih in neopranih nogavic in dejal: “Kdo bi želel, da bi star, obnemogel človek prejel kot miloščino takele nogavice?” Duhovnik je pridigal cerkveni kongregaciji, katere člani so zbirali blago in obleko za potrebne. Akcija je bila namenjena kot nekakšna zimska pomoč ubogim. “Te nogavice,”' je rekel cerkveni kancler, “so prišle v urad take kakor jih vidite: tako ponošene in raztrgane in preprezane, da bi ne vzdržale nobenega šiva več.” Duhovnik je povedal, da so prinesli za uboge tudi polno drugih, sramotno nerabnih reči. Ena teh kosov je bila ko turška zastava zbita kopalna obleka iz leta 1914.
Toda to se, izgleda, ne dogaja samo v Angliji. Leta 1947 je prejel tedaj bivši predsednik Slovenske akademske skupnosti v Gradcu preko Lige paket, v katerem je bila poleg drugih skoro ali popolnoma nerabnih cunj tudi manj prijetno dišeča, v sveženj povita zbirka žerjskih naprsnikov. Čisto lahko da je tak plemeniti paket podarila tedaj stradajočim študentom v Gradcu kaka napredna rojakinja, da bi s tem postavila Ligo še , bolj v senco.	’ i
—i----o-------
Nepošten prodajalec rudniških delnic
Detroit, Mich. — V Detroitu so pretekli teden obsodili na eno do dve leti nepoštenega prodajalca rudniških delnic. Mož se piše Hugh Greer, je lastnik 750 akrov obsegajoče farme pri mestu Sudbury, Ont,' ih 'je razpe-čal premožnim prebivalcem mesta Detroit za približno 150,000 dolarjev neveljavnih rudniških delnic. Moža so obsodili, češ da je prodajal delnice brez dovoljenja. Mož je prodajal delnice vse od leta 1949 pa do zapora. Takih razpečevalcev neveljavnih rudniških in petrolejskih delnic v Kanadi je bilo zadnja leta veliko število. Največ denarja za te delnice so zapravili seveda Amerikanci.
Učiteljišče v Hamiltonu pogorelo
Hamilton, Ont. — Doslej neznani vzrok je dne 3. januarja skora popolnoma uničil poslopje učiteljišča v tem mestu. Večina, prostorov zgradbe kakor tudi kupola na vrh strehe so u-ničeni. škodo, ki jo je povzročil ogenj, cenijo na 700,000 dolarjev.
Hamiltonsko učiteljišče je staro 46 let. Letos se je pripravljalo v njem za bodoči učiteljski stan 216 študentov obojega spola. Požar je postavil merodajne vzgojne oblasti pred kočljiv problem, kje bodo našli dovolj prostora, da bodo študentje letošnjega učiteljskega letnika nadaljevali in končali svoj študij. Za bližnjo bodočnost bodo uporabili nemara prostore neke nedeljske protestantovske šole.
Kako sem odfel na tuje
(Po lastnih doživetjih pripoveduje L. Huell)
Minister Howe odletel v Južno Ameriko
Ottawa. — Naš zvezni trgovinski minister g. Howe in skupina višjih vladnih uradnikov je petega januarja odletela v elegantnem vojaškem letalu proti jugu. Skupina z ministrom na čelu ima namen obiskati devet velemest oziroma prestolnic v devetih južnoameriških državah. Edini namen tega poleta je u-čvrstitev in povečanje trgovine med Kanado in Južno Ameriko. Skupina se je odpeljala proti Južni Ameriki v letalu, katerega sta ob priliki svojega obiska rabila po Kanadi tedanja pre-stolonasledndca Elizabeta in njen mož Filip, vojvoda Edinburški.
Kanada je svojo trgovino z deželami Južne Amerike v zadnjih trinajstih letih silno povečala. Z deželami, katere nameravajo g. Howe in spremljevalci obiskati, je imela Kanada pred 13 leti le za 27 milijonov trgovine, zdaj pa se je trgovina dvignila na 400 milijonov.
(Nadaljevanje)
Ko sem se vrnil domov, me je sestra vprašala, kje sem bil, da me že dolgo čakajo s kosilom. K Baksari sem stopil na par klobas in brizganec, sem se izgovoril. To je bilo čisto v drugi smeri. Če bi ji po pravici povedal, v kateri smeri sem bil, bi utegnila sestra lahko sumiti, češ kaj pa šariš okrog meje.
Tako sem začel spet s svojim vsakdanjim delom doma. Toda delo mi je šlo zdaj le stežka od rok. Misli so se mi prerivale v glavi in vest se mi je jela vznemirjati. Komaj sem dočakal večera, da sem odšel malo v družbo med ljudi, da bi si pomiril živce. Skoro vso noč sem prebil v družbi v gostilni Grah v Mo-tovilci. V jutranji zarji sem se vračal domov in doma prespal nekaj ur. Toda tudi spati nisem mogel. Bil je že veliki četrtek, jaz pa sem še vedno ugibal, kaj bi bilo bolje storiti. Vedel sem, da bo naslednji dan veliki petek in da moram kot dober kristjan v cerkev k predvelikonočni pobožnosti. Tako sem šel na veliki petek res v cerkev v Gornjo Lendavo. Tam sem lahko spet videl, da današnji režim, ki tako nasprotuje Cerkvi, ne more ljudi odvrniti od nje. Tudi ta dan
Rekordna letina sladkorne pese
Lethbridge, Alta. — Družba “Canadian Sugar Factories Ltd.” je objavila, da je znašala lanska letina sladkorne pese v južni Albert; 779,849 ton.
Samota jih tare
Chalk River, Ont. — Tehniki v atomski tovarni Chalk River, 130 milj severovzhodno od prestolnega mesta Ottawe, se poslavljalo s svojega dela tako pogosto, da je začelo zdaj predstojnike tovarne skrbeti, kaj bo s tem. Lansko leto je pustilo delo v Chalk River 22 odstotkov tehničnega osebja. Zato so uvedli preiskavo. Tehniki niso znanstveniki, a izdatno pomagajo znanstvenikom v laboratorijih in drugih oddelkih naše naj večje atomske tovarne v Chalk River. Približno število ljudi, ki so zaposleni v Chalk River je kakih 4500. Tretjina jih je tehnikov in poklicnih atomskih znanstvenikov.
Preiskava vzrokov, čemu tehnično osebje v Chalk River zapušča ne slabo plačane službe, je dognala, da je eden glavnih — oddaljenost od civilizacije.
Prvih devet od štiristo jet letal za RAF
Abingdon, Anglija. :— Angleš-ško letalstvo (R. A. F.) je prvi dan po Novem letu prejelo prvih štiristo Sabre jet letal, katerih hitrost je hitrejša kakor zvok. Ta jet letala so prispela iz Kanade v poletu preko Groen-iandije, Islandije in škotske. — Osem letal, ki so odletela z letališča v BagotviUe, Que., je prispelo srečno, eno pa je nad Škotsko, malo pred ciljem, strmoglavilo. En angleški pilot je pri tem našel svojo smrt.
Komunisti nadaljujejo z izgoni katol. duhovščine
Honkong. — Dan po Novem letu se je izvedelo, da je komunistična Kitajska izgnala nadalj-nih 13 katoliških misijonarjev. Med njimi sta tudi dva Kanadčana. Misijonarji, ki so jih komunisti izgnai, so prispeli v Hongkong 2. januarja.
Oba kanadska misijonarja sta doma iz province Quebec. Rev. Josep Caron je star 58 let. Rev. Aurelin Demers pa je štiri leta mlajši. Poročilo pravi, da sta bila oba misijonarja prisiljena zapustiti ozemlje komunistične Kitajske, ker so jima tamošnji miličniki prepovedali vsakršno nabavo živil in vode.
Slovenske potniške agencije
TRANSMUNDIAL
SE PRIPOROČAJO ROJAKOM.
★	vozne karte za ladjo ali avion
★	denarna nakazila, paketi ■fa prevodi, emigracija itd.
pišite ali nas obiščite, govorimo slovensko
GENOVA—Italija, Via Halbi 38 CARACAS—Venezuela, Pasaje Capitolio 16
TORONTO—Kanada, 258 College St., Tel. MI 4868 MONTREAL—Kanada, 2098 St. Catharine West. Tel. FI 5306
Amerikanci prihajajo na radarske postojanke
v Kanadi
NEW YORK. — Časopis “The Herald Tribune” je 'objavil vest, po kateri naj bi bila kanadska j vlada oznanila, da bo v bližnji bodočnosti prišlo na radarske postojanke v severni Kanadi na stotine^ameriških letalcev. Ot-tawska brzojavka pravi, da je ta korak “plod dveletnih tajnih pogajanj med ameriško in kanadsko vlado.” Radarske postaje na kanadskem Severu so namenjene predvsem za opazovanje neba, po katerem bi v primeru letalskega napada na Zdr. države lahko prileteli sovražni avijoni.
je bila cerkev nabito polna. Kakor po navadi, so se tudi na veliki petek ljudje po cerkvenem opravilu ustavili pred cerkvijo in se pogovorili s svojimi znanci o dobrem in slabem. Tudi jaz sem srečal dva prijatelja; kre-mili smo na en frakelj k Baliga-ču. Ko sem se opoldne vračal domov, sem si spotoma pri nekem kmetu dal ostriči lase. Kmet je dejal, saj greš iz cerkve, kaj se boš zdaj strigel, jutri pridi. Dejal sem, da jutri delam. Njegova žena, gdspa Bokačeva, s katero smo po navadi ob takihle prilikah v pogovoru zbijali šale, me je tudi to pot pobarala, čemu nosim črno kravato, meni pa se ni dalo mnogo govoriti in bil je vendar veliki petek. Za dobro delo sem dal Bokanu zavojček “Zeta”, in mu rekel, da me zdaj ne bo tako brž naokrog.
Doma so mi ponujali kosilo, a jesti nisem mogel nič. Sestri sem dejal, da grem pogledat h krojaču zaradi obleke. Pri kro- . jaču na stanovanju je namreč stanovala Elica Vidmarjeva, u-čiteljica, ki sva se z njo razumela, toda zdaj je imela v šoli pouk. Šel sem mimo šole; stala je pred oknom svojega razreda in sem ji pomahal, z mislijo, da se najbrž zadnjič vidiva.
Ko sem se spet vrnil domov, sem vprašal sestro za perilo. Naskrivaj sem se oblekel v dvojno perilo, pobral svoje dokumente in nekaj fotografij za spomin in se vsedel na domačem dvorišču na kolo. Sestra je pritekla za menoj in me vprašala kam grem. Odgovoril sem ji, da grem malo v vas. Tako so me spraševali še številni ljudje v domači vasi, ko so me videli odhajati. Na hribu, pri hiši Antona Gabra sem postal in se še enkrat ozrl v dolino za seboj. Videl sem svojo rojstno hišo in postal otožen. Bog-ve, ali se bom še kdaj vnli? Odpravil sem se naprej po lendavski doiini, sredi vasi Srdice pa sem zavil proti vasi Ocinje. Mimogrede sem ugledal starega možakarja, ki si je dal opravka zažiganjem obstrižkov sadnega drevja. Stopil sem k njemu in ga vprašal, če mu je znano, kdo tukaj prodaja semenski krompir. Mož mi je svetoval Lukača. Tudi je dejal, da ga ima Celec v Ocinju. Med pogovorom sem ga vprašal tudi o tem, ali je tukaj varnio hoditi, ali morda tukaj v bližini ni graničarjev. Toda starček mi je odgovoril, da obmejni pas še ni tako blizu. Kje pa je potem obmejni pas, sem se nedolžno zanimal. In mož mi je povedal in pokazal, da je obmejni pas vzdolž jelš, katere so rasle v daljavi; dejal je, da teče ob tistih jelšah potok Kučnica, ki da po njem teče jugoslov.-avstrijska meja. Njegov pouk mi je bil precej všeč in počutil sem se o-lajšanega. Ko sva se poslovila, sem se spustil v Ocinjsko dolino h kmetu Celcu. Mož je bil voljan prodati semenski krompir, ker mu je manjkalo denarja. — Prinesel mi je pijače in začela sva govoriti in tako je prišel pogovor tudi o tem, kaj vse se dogaja ob meji in na meji. Celec je pripovedoval, da dosti pribež-nikov polove, mnogo pa jih na begu tudi ustrele. To je bilo sla-
...	....	,	. .. bo spričevalo za mojo namero,
priporočil olbcim mesta Stirling ^ ^ se ludi kar se da hitro
| poslovil od Celca, mu dejal, da .se bom oglasil zastran krom-Ipirja po Veliki noči. Vračal sem se nazaj proti Srdici. Na hribu sem postal in začel sem premišljevati. Kaj mi je storiti? Sonce je tqnilo za hribe na zahodu. Premišljeval sem in pogledoval proti meji in premišljal, kaka skrivnost se skriva za onimi belimi mejniki vzdolž meje. Ali naj se vrnem domov?
Opozorilo pesnikom
Uredništvo kanadske priloge naznanja vsem tistim svojim naročnikom in bralcem in prijateljem, ki se bavijo s pisanjem pesmi, naj svojih pesmi ne pošiljk0 v naše uredništvo'razen če oi jih uredništvo za to izrecno naprosilo. Prostor, ki ga imamo odmerjenega za kanadsko prilogo je premajhen, da bi lahko objavljali na njem pesmi. Kolikor nam je znano, objavljajo pesmi nekateri drugi slovenski časopisi po Ameriki kakor tudi nekatere še izhajajoče slovenske revije.
------o------
Politična obljuba
Toronto. — Nedolgokar izvoljeni župan mesta Toronta g. Lamport se je v svojih predvolilnih govorih živo zavzemal za ohranitev ljubkega otočka, ki leži pred torontskim pristaniščem, taki obliki kakor doslej. Čim pa je prišel g. Lamport v župansko sedlo, je svoje obljube pozabil in zdaj se poteguje za “Modernizacijo” torontskega otoka. Ta modernizacija pomeni: industrializacija. Torontčani so močno proti moderniziranju tako in tako dovolj lepega otoka, ki je privlačna izletniška točka domačinom kakor obiskovalcem mesta.
Pošiljka zdravniških potrebščin za naše letalstvo v Nemčiji
Ottawa. — Naj večja kanadska pošiljka zdravniških ih zdravstvenih potrebščin, kar jih je bila poslala naša armada v Evropo po drugi svetovni vojni, je pred dnevi prispela v Nemčijo. Vse te potrebščine so. namenjene za opremo vojaške bolnice kanadskega letalsetva. Ta bolnica se bo nahajala v mestu Zweibrucken.
Škot za vrnitev kraljevskega stola
Ottawa. — Tukaj se je raznesla vest, da je nek škotski poslanec v angleškem parlamentu
na škotskem, naj zahteva vrnitev kraljevskega prestola, na katerem je bil 1. 1567 kronan škotski kralj James VI. Ta prestol se nahaja zdaj v Kanadi in je takorekoč last vse Kanade, kakor se je bil v svoji oporoki izrazil rgjmi predsednik Mackenzie King, ki si je omenjeni prestol nabavil kot ljubitelj starin ob priliki svojega obiska oziroma udeležbe na kronanju lani umrlega angleškega kralja Jurija VI. 1. 1937.
(Se nadaljuje).
Tačas in še neka-terokrat potlej, ko sem po raznih krajih taval, polja in pustinje premerjaval, bil sem malo malo hvaležen za tvojo skrb-Ijivost. Pred nekaj časom pak sem se toliko spremenil, da ti hvalo dajem za tisto uro. Sicer se mi v tem hipu zavire nekaj na pot postavljajo, pa upam, da bom vendar zmagal in pri tem mi boš ti pomagal, dasiravno sva si daleč narazen. Smejal se boš, če ti povem, da je zdaj tisti mož, ki mi kamenja na pot vali — menih, naslov in ime mu: pri j or Avguštin, tisti pri katerem sem pred več meseci svoje delo izvršil. Smejal se boš morda tudi, ako ti svoje početje naznanim; vendar že naprej ti prepovem vsako sojevanje mojega zdanjega dejanja in nehanja; ne vprašam te za svet, ampak prosim te pomoči. Zaljubil sem se v eno — kmetico. Ime njeno ti bo barbarično zvenelo na uho: Katrica ji pravim. Ko sem jo v prvič zagledal, strmel sem in na vsem životu sem se tresel, ker mislil sem, da je tukaj — Evgenija. Natanko njena podoba! Dete me ljubi in jaz menim, da bom še enkrat živeti začel;
V BLAG SPOMIN
OB ŠESTI OBLETNICI, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI OČE IN STARI OČE
JOHN GRUDEN
Svoje mile oči je zatisnil za vedno dne 12. januarja 1947
Šest let v hladnem grobu, dragi naš oče že spi, a spomin na Te je še vedno kakor tisti dan smrti.
Sladko spi, dragi oče, brez trpljenja, brez ovir, pa v nebesih zdaj uživaj za plačilo dušni mir.
Žalujoči ostali:
STANLEY GRUDEN, sin FRANCES STEPHAN in PAULINE HERTENSTEIN, hčeri ter vnuki
Cleveland, Ohio, 13. jan. 1953.
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI MOJE DRAGE SOPROGE
ki je umrla dne 13. januarja 1952
Eno leto že Te zemlja krije, si truda rešena, trpljenja; uživaj sveti mir vso večnost rajskega življenja.
Žalujoči ostali:
JOE, soprog OSTALO SORODSTVO
Cleveland, Ohio, 13. jan. 1953.
imeti jo moram, ako imam sam kmet postati, ako vse premoženje zanjo dam, imeti jo moram, ako se mi ves svet v bran stavi! In ti me poznaš, da sem mož, ki večidel izvrši, kar si nameni. Tukaj pa je ta me- ! nih, stric njen, ki me ne more. že ene krati se je zaletel obme in vselej me je popadlo, da! bi ga bil strl med prsti. Skusi mi ti dobiti katoliški rojstni list in druge reči, katerih je treba, pod mojim imenom. Denarja ne varuj, samo spolni mi željo. Najprej bom skušal naravnost in postavno priti do vrha. če mi ne pojde, jaz ne vem, kaj bi vsega ne storil zanjo. Dete! bo šlo z menoj! Zato mi pošlji denarja. Samo ob sebi se razume, da oporoko, ki sem joi v tvoje roke izročil, da obračaš moje premoženje, kakor sem zapisal, če v petih letih nič ne; slišiš od mene, s tem opore-1 kam. Spolni kaj kmalu prošnjo svojemu prijatelju Adamu.”
Nekaj čudno je vrelo in gorelo po patru prijorju, ko je to pismo bral in bral in vsako be-! sedo premišljal.
Zdaj šele se mu je zdelo, da pozna tega človeka.	I
“Skusi mi dobiti katoliški rojstni list,” bere pater. “Zakaj pristavlja pridevnik ‘katoliški’? To bi se moralo samo ob sebi razumeti. On ni katolik. To sem precej mislil.” :
In nehote ga obide malo zadovoljnosti, da ima to dokazano pred seboj, kar je popred samo iz omahljivih vzrokov ugibal.
“Ni katolik. To se vidi tudi iz zaničevavnosti, s katero govori o menihih. Le stoj, ne boš se smejal! Ni ti ni tvoj paj-. daš; ampak izvedela bosta oba,; da vama ni treba vsega sveta' v bran. Videl boš, da si moža zalotil, ki ti bo z božjo pomočjo sam kos, če je tudi menih. Ne pojde to namišljeno dete s teboj! čudno!”
In zamišljen je prekoračil sobo. V eni reči si je moral priznati, da se je vendar motil v Žolnirju. Nikdar ni mislil, da bi bil tujec zares namenjen, Katrico v zakon vzeti. Pismo pak govori nasprotno.
“Kaj je početi? Dolgo pomišljati ni časa; kolikor pred mu stopim pred oči, toliko boljše je. Precej mu moram povedati, da poznam njega in njegove naklepe. Sam Bog bodi zahvaljen, da sem ob pravem času to reč do tal pregledal. Kdo ve, kaj bi bil storil še jaz sam, ko bi tega ne bilo, morda bf bil nevedorha še privolil v dušno in mogoče da v telesno pogubljenje dekličino.”
Zgane pismo ter je spravi v rokav svoje halje. Potem ogrne plašč, potegne naglavje do čela in da ne bi na potu brez dela bil, vtakne še brevir v žep. Ker je bil ravno eden izmed patrov na njegovem ko- ■ n ju v hribsko vas Remuse k nekemu bolniku odjezdil, pri-jor pa drugemu konju-ni zaupal bremena svoje častitljive osebe, moral se je peš napotiti. Nikomur v kloštru ni povedal, kam je namenjen.
Krenil je proti mestecu. Naj bo že, da je hotel pred mrakom svojo reč opraviti ali da se je hotel s hojo ugreti ali pa so bili hitrejši koraki nastopek notranje razburjenosti; stopal je tako naglo po zmrzlem snegu, kakor bi bil v najkrepkejših mladeniških letih. Ko se je približal hišam takraj Kr-
ke, zunaj mesta, opazil ga je marsikdo. Mali fantalinje, ki so se po negloboki drči na san-(čicah, iz desak zbitih, drsali pobegnili so zviškoma, popu-stivši prekucnjene sani na mestu, kajti bali so se resnega moža, da jim ne bi s prstom za-žugal in porekel: “Kaj črev-Ije trgate!” Tam se je kaka gospodinja, ki je ravno na vežnem pragu stala, naglo skrila
za razkopana vrata, ker ni ho-
7
Ob smrti dragega . . .
se misli nehote obrnejo na pogrebnika in dostojno odpre m o preminulega na njegov zadnji počitek.
Slovenska pogreb niča MARY A. SVETEK vam je v dneh žalosti na uslugo s svojo dolgoletno izkušnjo; vaše želje izpolni v vseh po-: a nkostih; z a upanje, ki ga ji poverite, ji je sveto.
Dostojanstven pogreb z vso osebno po-z o most jo, ceno, je del posluge.
MARY A. SVETEK
SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD
478 E. 152 St.	KE 1-3177
_______Cleveland, Ohio___
ne glede na
tela se pokazati gospodu prijorju v zamazanem prtu in raztrganem moževem kožuhu; tu je zopet boječ kmetič, ki je z odra namesene klaje nesel, na lestvi postal, da ga ne bi pater videl, ker je bil ravno raz-oglav in torej ni mogel spoštovanega duhovnega gospoda spodobno pozdraviti.
Tako je prišel prijor Avguštin do vegastega lesenega mosta na južni strani otoka in je stopil v mesto in potem naravnost proti Lešpetini hiši, kjer : je Žolnir stanoval.
“Sveta Marija, naša poma-gavka! — “zaklicalo je staro dekle, botra Lešpeta, ko je skozi okence zagledala prijor-ja.
(Dalje prihodnjič)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Na E. 89 St. in Superior Ave., je naprodaj enodružinska hiša z osmimi sobami. Kurjava na plin, garaža. Kličite od 3. ure pop. do 7:30 zvečer MA 1-2030.	—(10)
Opremljene sobe
2' opremljeni sobi (kuhinja in spalnica) se odda v najem. Vprašajte na 983 Addison Rd. (zadaj).	(10)
Ali želite v Florido?
Kdor bi želel iti v sredo v Florido, naj pokliče UTah 1-3955. Imam nov avtomobil in prostora.	(9)
DUUOVDO
ŽIVLJ€nJ€
Lfl VIDA €SPJ RITUAL
1*5 * * xxi*-mnima
:	..Aw AA: .■ ;W.
NI RES,
da je “Duhovno Življenje” najboljša revija na svetu kot to ponavljajo druge rpvije o sebi, da je “Duhovno Življenje” nenadkrivljiv časopis, da je “Duhovno Življenje” napol zastonj, da “Duhovno Življenje” bere pol sveta.
RES PA JE,
da nudi “Duhovno Življenje” močno duhovno hrano,
potrebno vsakemu, ker vsi imamo poleg telesa tudi dušo, da daje to hrano v okusni obliki in obleki, da je “Duhovno Življenje” vedno moderno in aktualno, da je “Duhovno Življenje” brez dvoma vredno svoje cene.
VZEMI GA V ROKE,
kadar se ti upro kričeče revije, tako boš spet našel sam sebe, kadar si naveličan življenja, spet boš našel njegov smisel, kadar se ti zdi, da si tako sam sredi tujine, našel boš spet svoj dom, svojo zemljo, kadar si strt v spoznanju ničnosti vsega bitja in žitja na zemlji, odkril se ti bo znova košček večnosti.
Naroči, beri, širi, “DUHOVNO ŽIVLJENJE”!
Poverjenik za U.S.A. je:
Slovenska Pisarna, 6116 Glass Ave., Cleveland 3, Ohio Za Kanado pa je poverjenik:
G. Franc TurkI 263 Oakwood Ave., Toronto
Delniška seja
AMERICAN JUGOSLAV CENTER
se vrši
v nedeljo dne 18. jan. 1953
na 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio, ob 2 uri popoldan
Vsi delničarji ste uljudno vabljeni, da se te seje udeležite, ker to je uradni poziv za vse delničarje.
Za direktorij A.J.C.
ANDREW OGRIN, tajnik.
Razpis delničarske seje
Redna delničarska letna seja korporacije
SLOVENSKEGA DOMA
na 15810 Holmes Avenue
se vrši
dne 18. januarja 1953
ob 1:30 popoldne
To obvestilo je smatrati uradno vsem društvom in posameznim delničarjem Za direktorij
FRANK WALTER, tajnik.
MALI OGLASI
Odda se
Dve opremljeni sohi s posebnim vhodom oddam moškim samcem, prva z eno, druga z dvema posteljema. Kličite EN 1-2647.	(jan.13,16)
Hiše naprodaj
Blizu E. 185 St. in Blvd. lepa hiša z 6 sobami, sončna soba, garaža, cementni dovoz, se proda po zelo zmerni ceni.
Tudi več hiš v okolici E. 185 St., Blvd., in v Euclidu.
John Knific, Realtor 820 E. 185th St.
IV 1-7540
________________________(9)
Pet sob
Zakonski par, zaposlen, z 17 let staro hčerko, išče 5-sobno stanovanje med St. Clair Ave. in Superior Ave., ter med E. 53 St. in E. 79 St. Kličite po 5. uri HE 1-2419.	—(8)
Čevljarska delavnica naprodaj
čevljarska delavnica z vsemi stroji im zalogo je naprodaj na 3722 Superior Ave. Poleg delavnice je soba in kuhinja. Cena ugodna. Kličite UT 1-0818. Prostori so na ogled od ponedeljka do petka od 2. do 8. ure zvečer.	—(8)
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio ________KE 1-0034______
ZULICH
INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
DELO DOBIJO
Work at a Cleveland Trust Bank
59 OFFICES
Apply at your Nearest Branch
During Banking hours, or at Main Office, Personnel Dept. Room 306, Entrance D.
E. 9th at Prospect 9 A.M. - 12 and 1:30-5 P.M. (We try to place you at an office near your home)
WE NEED Clerks
Bookkeepers
Tellers
I. B. M. Operators
Experienced—or we will Train you
High school graduates invited to apply
GOOD SALARY GOOD JOBS GOOD FUTURE
5-Day Week
Paid every other Friday Other employee benefits
The
Cleveland
Trust
Company
Molki dobijo delo
Machinery
Rebuilders
Morajo biti izkušeni v popravljanju in novi graditvi vseh vrst tovarniških strojev.
Velika plača od ure in za nadurn i delo
Zglasite se osebno
Naliunai
Machinery Rebuilding Dorp.
4541 St. Clair
________ (12)
Zenske dobijo delo
Splošno delo v tovarni
Za ženske stare 18 do 40 let Dnevni šift Dobra plača od ure Prijetni delovni pogoji Oglasite se od 9 do 3 pop. Nove Amerikanke dobrodošle, nekaj angleščine potrebno BENTON GLASS CO.
4540 Hough Ave.
(10)
Hišno delo
Ženska za splošno delo in kuho, ni malih otrok, 3 v družini. Dobi sobo in kopalnico na drugem nadstropju. Dober dom. 3174 Ona way Rd., Shaker Heights, WA 1-1416. (11)
Potrebujemo žensko
da bi pomivala posodo in skrbela za ledenico. Nič ob nedeljah. Dobi hrano dvakrat na dan in 75c na uro. Vprašajte za Mrs. Bernhardt pri Central YMCA,- E. 22 in Prospect Ave., v sredo ali četrtek po 2. uril	(9)
MALI OGLASI
Dober nakup v Collinwoodu
Hiša z 4 spalnimi sobami, avtomatična plinska kurjava, cementni dovoz, lot 40x155, se lahko vselite takoj, samo $11,-900.
Vzamemo tudi vaše hiše!
Kovač Realty
960 Ehst 185 St.
KE 1-5030
____________________ 01)
Sobe se odda
Odda se 3 sobe na novo de-korirane samo odraslim lju-
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vse prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200 Na domu: HE 2-1982
POZOR!
Nov 1953 Ghevrolet
Zgrajen najboljše kar more biti
DORNER CHEVROLET CO.
FRANK TERČEK, slovenski prodajalec 14115 St. Clair Ave. MU 1-7700
Sporočamo zdravja potrebnim
da imamo še nekaj oprem (Černetove zdravilne kopeli, ki še ni leto dni v prodaji, pa je vendar tako pohvalno priznana že v nekaj sto družinah. S fen grelcem, ki velja sam v trgovinah $10.95, dobite pri nas zdravilna kopel za $24.00. Pečk imamo samo še par.
V prihodnjih mescih bodo pričele prodajati trgovine s pohištvom in električnimi aparati našo zdravilno kopel tudi po drugih državah, čim se bo ugotovila prodajna cena in-izvršila razdelitev.
Vaša korist je, da se odločite čimprej, saj Vam bo izdatek povrnjen stoterno v Vašem lastnem in Vaše družine zdravju. Prodajali bomo do pred koncem mesca, da izpraznimo zalogo in lokal, pa je prav nujno, da pohitite z nakupom. Nikdar več ne boste imeli prilike dobiti za tako ceno to pre-koristno kopel, tako hvaljeno za prehlade, revmatizem, lažje slučaje artritis, slab obtok krvi, zmanjšanje odvišne teže, suhe kožne izpuščaje, pa še v drugih slučajih jo zdravniki toplo priporočajo, na primer po težkem telesnem delu in za splošno preutrujenost, če ni kopalnice, jo naša kopel nadomesti.
GHERNE HEALTH BATH
6904 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
EXpress 1-8265
^	=	=........i........-.. ==^
irLrurriJTrijrLTJTjrmjTrTJTarLrinTi rmn n n.n
g
K. S. K. JEDNOTA
★ ★ ★ ★ ★
POSOJUJE DENAR članom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 5% obresti na zemljiiča in posestva
brez kake provizije ali bonusa
★ ★ ★ ★ ★
Posojila so napravljena na tak način, da se m Glavnico odplačuje v mesečnih obrokih
Za pojasnila in informacije pišite um:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS