Kpft Investicija Občine ||pt* Zagorje ob Savi v f enoto »SMRKCI« ™ Vrtca Zagorje poteka ■A po načrtih brc7plaivljcnj-,ko qostov<:mje & . .. ______ , L.. ........... ....... Izdelava spletnih strani 1 kov Mrlp ; mm •- •'—'. i OdHL/i haramboliranih, in dostavnih VOZU Knjižnica sp ZA5AVC 2014 352(497.12 Zagorje ob Savi) __________od I. 1997 dalje 041 509 798 COBISS o VSA GOSPODINJSTVA V OBČINAH LITIJA - ŠMARTNO - HRASTNIK - TRBOVLJE - ZAGORJE Številka 2 i Letnik 25 | 31.3. 2014 Poštnina plačana pri pošti 1000 LJUBLJANA OPTOMETRISTIČNI PREGLEDI BREZPLAČNI RAČUNALNIŠKI TEST VIDA, S KATERIM SI LAHKO PRIDOBITE BON V VREDNOSTI 20 EUR! DODATNE INFORMACIJE O PONUDBI DOBITE NA 01 8985156 ALI 031 702275. POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO. IZPLAČILO BONA V GOTOVINI NI MOŽNO. m OPTIKA MANJA EDINI V ZASAVJU IZVAJAMO OPTOMETRISTIČNE PREGLEDE! ZAHVALA ZA POMOČ Letošnji februar je bil čas preizkušenj in spoznanj tako za celotne skupnosti kot za posameznike. Ko govorim o spoznanjih, nimam v mislih ugotovitve, da nas večina živi v stanovanjih, ki so brez električne energije praktično nefunkcionalna. V mislih imam tista globlja spoznanja, ki dajejo življenju vrednost, spoznanja o sebi in ljudeh, ki nas obdajajo - spoznanja, ki niti niso spoznanja, pač pa dejstva, ki se jih zavedamo ves čas, le da jih v teku sodobnega hitenja hitro pozabimo in razvrednotimo. Obdobja, kakršno je prinesi februarski žledolom, nas prisilijo, da se ponovno ozremo okrog sebe, da se ponovno naučimo skromnosti, ponižnosti in hvaležnosti ter se zavemo, da nikakor nismo osamljeni kozmos, ki zadošča sam sebi. Taka obdobja pa so tudi preizkušnja za skupnosti, koliko človečnosti, solidarnosti in sloge so uspele ohraniti v času, ki se sooča s krizo vrednpt. Sam sem se na pot ponovnega učenja podal drugega februarja. Bilje hladen, vlažen dan. Dež je vztrajno zmrzoval na drevju in ga neusmiljeno upogibal. Člani prostovoljnega društva Tirna smo se odločili, da priskočimo na pomoč delavcem elektra, ki so se v nehvaležnih razmerah borili z naravo in poskušali ponovno vzpostaviti električne povezave. Drevje se je lomilo pod težo ledu in vsi, ki smo bili v takih razmerah v gozdu, smo veliko tvegali. Sam sem to izzivanje sreče plačal s poškodbo noge. Ostali gasilci so me z veliko težavo prepeljali do bolnišnice v Ljubljani, do katere smo se prebij ah skoraj tri ure. Moje prostovoljstvo v boju s katastrofo se je tega dne končalo, ostali člani pa so se, tako kot vsi drugi gasilci po Sloveniji, še naprej požrtvovalno spopadali z žledolomom in stiskami, kijih je prinesel. Otoplitev je stopila žled in omogočila, da so se življenjske razmere počasi normalizirale, vendar pa je ujma za seboj pustila opustošenje, kakršnega ne pomnimo. Potrebno je bilo pospraviti polomljeno drevje, očistiti poti. Narava ne izbira, tako je tudi moj gozd v žledolomu utrpel veliko škodo in potrebno je bilo pospraviti les, ki je zapiral lokalno cesto. Sam zaradi poškodbe še nekaj časa ne bi zmogel poskrbeti za spravilo podrtega lesa, pa so se, kot že tolikokrat doslej, z nesebično pomočjo izkazali moji tovariši. S skupnimi Informacije: 031 524 826 močmi so odstranili podrto drevje, ki je zaprlo lokalno cesto. Čeprav so vsi zaposleni ali pa se še izobražujejo, niso niti za hip oklevali. Pri sečnji jim je na pomoč priskočil tudi Lanser d.o.o. s svojo mehanizacijo. Delo je bilo zelo nevarno, saj je potekalo v ekstremnih pogojih, na izredno strmem terenu, kljub temu pa so s skupnimi močmi delo opravili do konca in za pomoč sokrajanu namenili okrog 300 ur prostovoljnega dela. Tako kot že v času bivanja v bolnišnici, sem tudi v dneh, ko je potekalo spravilo lesa, vsak dan z ganjenostjo spoznaval razsežnosti pomena skupnosti in vrednost dobrih ljudi, ki me obdajajo, in ki jih lahko imenujem tovariši, prijatelji. Vsi so odprli srca in mi ponudili svojo pomoč ko sem jo potreboval, ne da bi v zameno zahtevali karkoli. Nihče ni omenil izgubljenega časa, porabljenega goriva, strganih verig, poškodovanih jeklenih vrvi, niti nevarnosti, ki so jim bili pri delu izpostavljeni. Naša, moja skupnost, je preizkušnjo solidarnosti, človečnosti, prestala z odliko, sam pa sem neskončno hvaležen in ponosen, da sem lahko del nje. Vsem Vam, ki ste mi v stiski priskočili na pomoč, v mojem imenu in v imenu mojih domačih, iskrena HVALA! Danijel MIHELČIČ www.zasavc.si Izdajatelj: Jože Dolinšek s.p., Strmec 19, 1273 Dole pri Litiji | Vsebina je izključno oglasne narave | tisk: DELO TISKARSKO SREDIŠČE | Tiskano en dan pred izidom v nakladi 26 300 izvodov. | Naslov uredništva: ZASAVC PP 2, 8210 TREBNJE | Komerciala: 031 524 826 j E-mail urednica: info@zasavc.si, www.zasavc.si Zasavc je brezplačnik, izhaja vsak tretji PETEK v mesecu ali po potrebi. | Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo, j Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. | Naslednja številka izide predvidoma 25.4.2014. karamboliranih, celih in dostavnih VOZU TOP AVTO. Klemen Kmet sp.. TiMte 47«. 1286 TrtUte od I. 1997 dalje 041 509 798 Uspešno delo KS TIRNA Krajevna skupnost Tirna je najmlajša krajevna skupnost v občini Zagorje. Rezultati dela nove krajevne skupnosti so vidni na večjih področjih. Poleg uspešne izvedbe projekta obnove sušilnic sadja, ki je bil izveden tudi s sofinanciranjem Evropske unije, je bilo izvedeno tudi asfaltiranje lokalne ceste Tirna - Brinje. Predvsem pa je vzpodbudno, da v naši KS narašča število šoloobveznih otrok, ki se vozijo v osnovno šolo v Šentlambertu ali pa v Zagorje. Prav ti naši naj mlajši vozači so morali čakati na avtobus na dveh postajališčih pod vedrim nebom. Skupno s pomočjo občine Zagorje smo enotno uredili avtobusni postajališči in tako poskrbeli, da so naši otroci pod streho, ko čakajo na avtobus. Pretekli teden smo tako predali v uporabo drugo avtobusno postajališče pred zaselkom Selce. Lično postajališče je izdelal samostojni podjetnik Igor Grošelj iz Požarij. Jože Čibej Kolumna Adolf Hitler j e v letih 1934 naprej označeval Jude z Davidovo zvezdo. Označeval zato, da so jih ljudje zaničevali in imeli za manjvredno ali ničvredno raso. Slovenija, 2014; vlada Alenke Bratušek je označila otroke v osnovih šolah, da jim je zavreščal zvonec, ko so vstopih v jedilnico, ker niso poravnali računa za prehrano! In njene inšpekcijske službe in pravne službe so ugotovile in zagotovile, da je takšno dejanje legalno in legitimno!!! Adolf Hitler 1934 -1945 vs vlada Alenke Bratušek 2013-Kdo si upa trditi, da je dejanje v Sloveniji drugačno od Hitlerjevega? Kaj je otrok kriv, če starši niso mogli, zmogli, pa tudi hoteli mogoče, pravočasno poravnati položnico za hrano? Zakaj so morali otroka označiti z Davidovo zvezdo, da je manjvreden, nepošten in nepotreben? Pa še vedno to počno in pred vsemi nami trdijo, da je takšno ravnanje zakonito!!! Zakaj niso namestili zvonce v banko, ki bi opozorilno zvonili, ko bi vstopih tajkuni, ki so se zadolžili za deset ah sto milijonov evrov in niso plačah obroka najetega kredita??? Je v kateri banki tulil zvonec, opozoril na lopova, ki bi ga morah pobarati za obroke ah ga strpati v zapor? NI!!!! Ah takšno dejanje, zvonec, alarm ob vstopu tajkuna, ki ni poravnal svojih obrokov posojil, ni legalno in legitimno ravnanje? Ne, pravi ta vlada! Legitimno je, da ravna vlada kot super lik v stripih Alana Forda - krade revnim in daje bogatim! KRADE OTROKOM, KI NIMAJO ZA MALICO IN DAJE TAJKUNOM Z MILIJONI NA RAČUNI NA KAJMANSKIH OTOKIH IN DRUGOD!!! Fuj in fej in fuj jih bodi! Vse spoštovanje varuhinji otrokovih pravic, ki pa je ostala osamljena in celo zagroženo ji je bilo, da mora biti tiho, ker spodbuja nelegalnost in nelegitimnost, ker se bori za otrokove pravice in proti njihovi diskriminaciji! Hitler? vlada RS 2014? Davidova zvezda in zvonec za otroke? Ne... tudi vsaka podobnost ni več zgolj slučajna!! Bogdan Barovič OBČNI ZBOR SADJARSKEGA DRUŠTVA LITIJA V PETEK 7. marca 2014 ob 17. uri je v Kulturnem centru Šmartno pri Litiji potekal redni letni občni zbor Sadjarskega društva Litija. Tokratni občni zbor je potekal v slavnostnem vzdušju, saj društvo letos praznuje jubilejno 20. obletnico od ustanovitve. Društvo je bilo ustanovljeno 5.3.1994 v gostilni Čebin v Litiji. Njeni ustanovni člani pa so bili Anton ŠTRUS (kasneje izvoljen za predsednika), Vojko BIZKAK, sedanji predsednik, Viktor DRNOVŠEK, Zvone KONČINA, Janez HAUPTMAN, Dušan VIDNJEVIČ (sedaj praporščak), Avgust PETEK, Alojz VIDIC, Rudolf REMEC, in Cvetko KOS. Žal med ustanovnimi člani ni več med nami Janeza HAUPTMANA, Alojza VIDICA, Avgusta PETKA, Rudolfa REMCA in kasneje vidnega in aktivnega člana Jožeta MIRTIČA. Hvala jim za njihovo požrtvovalno in zagnano delo v sadjarskem društvu. Interes za sadjarstvo je bil velik, saj se je takoj ob ustanovitvi včlanilo 40 sadjarjev, ki so spoštljivo upoštevali izrek, »Več od zlata in srebra nam sadno drevje da«. Hvala in za uvod tako visokega jubileja, je s slavnostjo začel oktet Valvazor. V nadaljevanju je predsednik Vojko BIZJAK na kratko kronološko orisal dejavnosti in delo društva vse od ustanovitve do danes, nato pa besedo predal povezovalki programa Andreji ŠTUHEC, ki je podrobno orisala razvoj in aktivnosti društva v 20-letnem obdobju. Kajti društvo je takoj po ustanovitvi začelo s tečaji obrezovanja sadnega drevja in vinske trte, s strokovnimi predavanji, katere so vodih priznani strokovnjaki ing. MALJEVIČ, ing. KOTAR Franc, Roman MAVEC, Andreja BRENCE, ing. Maležič, ing. Gačnik, ing. Babnik in organiziralo strokovne ekskurzije po Sloveniji in tudi v tujini. Ob tej jubilejni obletnici delovanja Sadjarskega društva Litija je upravni odbor društva sprejel sklep, da se za dolgoletno aktivnoin tvorno sodelovanje v društvu podelijo priznanja Alojzu ROZINA, Janezu JERETU, Cirilu GOLOUHU za foto dokumentiranje in objavljanje člankov v sredstvih javnega obveščanja o delu društva, Občini Litija in Občini Šmartno pri Litiji. Priznanja sta podelila predsednik društva Vojko BIZJAK in tajnica Vesna VELIKONJA. Priznanje za občino Litija je sprejela podžupanja Liljana LOVŠE za občino Šmartno pri Litija pa Zvone KONČINA. Po končanem slavnostnem delu je v nadaljevanju potekal letni občni zbor, na katerem so bila predstavljena vsa poročila, ker pa je bilo to leto tudi volilno, je bilo razrešeno staro vodstvo in izvoljeno novo vodstvo. Za novega predsednika je bil ponovno izvoljen BIZJAK Vojko za tajnico VELIKONJA Vesno, za člane upravnega odbora pa so bili izvoljeni KNEZ Mirko, JERE Janez, HOSNIK Jani, HOSTNIK Martin, TOMAŽIČ Poldka, SLADEK Petra, KRŽIŠNIK Zvonka. Na občnem zboru je bil sprejet program dela društva, ki bo potekal po ustaljenem načinu ekskurzije, prikaz rezi sadja, vinske trte, predavanja; bio-dinamično sadjarstvo in zelenjadarstvo, ekološka pridelava, predelava sadja, priprava različnih kisov. Animacijsko predavanje za širšo javnost, pridelajte si jabolko na svojem vrtu, letna rez v sadovnjakih, interno ocenjevanje vzorcev žganja in usposabljanje skupine za ocenjevanje žganja, priprava za sadjarsko razstavo v jeseni ter druge dejavnosti, predvsem sodelovanje s sadjarskim društvom Sostro-Dobrunje, vinogradniškim društvom Šmartno pri Litiji in drugimi društvi. Ob zaključku občnega zbora sta predsednik Vojko BIZJAK in tajnica Vesna VELIKONJA podelila zlate, srebrne in bronaste plakete sadjarjem, ki so prinesli svoje žganje na ocenjevanje, le te pa je ocenila strokovna komisija. Po uradnem delu občnega zbora se je nato nadaljevala krajša pogostitev in prijetno druženje, katerega med sadjarji nikdar na manjka ter povabilo na spomladanske aktivnosti, predavanja in prikaze rezi v sadovnjakih. Golouh Ciril www.zasavc.si Podjetno: dobre prakse na družbenih omrežjih S pomočjo družbenih omrežij, kakršno je npr. Facebook, ste lahko pravočasno seznanjeni z dogodki, ki vas zanimajo, hkrati pa so ta omrežja lahko tudi vaše orodje za trženje lastne blagovne znamke, za utrjevanje odnosov s strankami in z lokalno skupnostjo. Kako? Na Irskem so razvilipravposeben program usposabljanja za podjetnike o uporabi sodobnih komunikacijskih tehnologij, ki ga je ekipa Razvojnega centra Srca Slovenije februarja spoznavala na delovnem srečanju v Carlowu. Tovrstna znanja bomo letos razvijali in poglabljali za podjetnike z našega območja. Začeli bomo s pomočjo pri vzpostavitvi profilov na socialnih omrežjih. Vas zanima? Pošljite nam e-mail na info@razvoj.si. FRIZERSKE STORITVE Studio Las - Cesta Zmage 65,1410 Zagorje, tel: 03/5664-186 delovni čas: pon-pet: 7:00 -20:00, sob: 7:00 • 12:00 studio 1. Bodočnost 6.2. Hoti Zemira, Kisovec, sin Tarik 6.2. Vajdič Tjaša, Zagorje, hčerka Manca 6.2. Žibert Pelko Katarina, Krmelj, sin Jakob 6.2. Bevc Ana, Radeče, sin Maks 8.2. Velej Nika, Dol pri Hrastniku, hčgrka Tinkara 9.2. Kosec Monika, Trbovlje, hčerka Kaja 9.2. Škrabec Šešok Metka, Litija, sin Martin 12.2. Novak Andreja, Dol pri Hrastniku, sin Maks 14.2. Joger Erika, Izlake, hčerka Ajda 14.2. Lavrinc Saša, Radeče, sin Nejc 14.2. Škulj Špela, Cerklje na Gorenjskem, hčerka Zoja 16.2. Piki Katarina, Zagorje, sin Jaka 17.2. Kovačič Eva, Trbovlje, hčerka Aria 17.2. Nukič Selma, Zagorje, hčerka Elada 19.2. Karič Azra, Zagorje, sin Lan 19.2. Soklič Tea, Šmarno pri Litiji, sin Nik 19.2. Sotošek Tina, Zagorje, hčerka Naja 20.2. Lenart Maja, Šmartno pri Litiji, hčerka Pia 21.2. Vozelj Anka, Šentjanž, hčerka Sara 21.2. Miškič Dijana, Litija, sin Maksim 24.2. Sluga Klavdija, Loka pri Zidanem Mostu, sin Jurij 25.2. Žirovnik Renata, Trbovlje, hčerka Tajda 26.2. Zakonjšek Jasmina, Trbovlje, hčerka Elena 28.2. Amon Polonca, Trbovlje, sin Žiga 28.2. Pap Manja, Dol pri Hrastniku, sin Tilen 28.2. Derviševič Vesna, Hrastnik, hčerka Neli 28.2. Smagur Damjana, Šmartno pri Litiji, hčerka Julija 2.3. Zaletel Petra, Trbovlje, hčerka Tiara 3.3. Komič Barbara, Hrastnik, sin Mirnes 4.3. Kovač Nina, Trbovlje, hčerka Iza 6.3. Berger Katja, Trbovlje, sin Matevž 6.3. Selimovič Edisa, Kisovec, sin Tarik 6.3. Leskovšek Barbara, Kisovec, hčerka Milla 7.3. Selič Mojca, Rimske Toplice, sin Vid 7.3. Fijačko Tanja, Trbovlje, hčerka Tavita 9.3. Roglič Mojca, Trbovlje, sin Rok 10.3. Goropevšek Mojca, Prebold, sin Svit in hčerka Brina 12.3. Izgoršek Klementina, Zagorje, sin Mitja 18.3. Pintarič Patricija, Trbovlje, hčerka Larisa 19.3. Omerovič Seniha, Zagorje, sin Ajdin 20.3. Grohar Anja, Zagorje, sin Jaša 21.3. Ocepek Mateja, Zagorje, sin David 21.3. Cestnik Maja, Trbovlje, hčerka Ajda 22.3. Primožič Špela, Loka pri Zidanem Mostu, hčerka Iza 23.3. Kilar Maja, Trbovlje, hčerka Franja 24.3. Lončar Klavdija, Trbovlje, sin Maj Luka 25.3. Odlazek Vesna, Podkum, sin Anej 26.3. Marčič Renata, Dol pri Ljubljani, sin Gorazd 27.3. Drobež Alenka, Zagorje, hčerka Zoja 28.3. Knific Metka, Kranj, sin Lovro 28.3. Vitanc Barbara, Prebold, hčerka Liora www.zasavc.si 5. Dan za spremembe tudi v Zagorju! Na Dan za spremembe, 5. aprila, se bodo po vsej Sloveniji organizirale skupnostne akcije, ki bodo odgovarjale na aktualne težave in potrebe v skupnosti. Na ta dan boste imeli možnost pomagati posamezniku, ki se je znašel v stiski ali pa reševati skupnosten problem, ki že dolgo časa pesti zagorski okoliš. Mladinski center Zagorje (promotor v Zagorju) tudi letos sodeluje pri vseslovenski prostovoljski akciji, v katero se lahko vključijo tako posamezniki, kot tudi šole, vrtci, podjetja in druga društva ter organizacije. Mladinski center Zagorje bo skupaj s prostovoljci in Skupino Stik (skupina arheologov) v soboto, 5. aprila, od 9.00 dalje (pa vse do večera) v Evroparku gradil ekološko hišico. Vabljeni vsi, ki bi želeli na ta dan prispevati h gradnji prve ekološke hišice v Evroparku! dan za 5. APRIL 2014 w w w w W W W W WWW)# Ne prepuitjjmo se toku, spreminjajmo Če pa morda nimate ideje za konkretno akcijo, naj vam pomagamo v Mladinskem centru Zagorje (info@mczos.si, 040 699 097). Vsak lahko sodeluje pri Dnevu za spremembe! V Zagorju bi bilo lahko na voljo več stanovanj za mlade družine Kaj manjka? S kakšnimi ovirami se kot mladi občani občine Zagorje srečujemo? Kaj bi lahko storili, da bi bilo življenje v naši dolini mladim bolj prijazno? Kaj lahko lokalni odločevalci storijo za to, da mlade, njihovo znanje in sposobnosti zadržijo v Zagorju? DOST' JAMRANJA! PREDLAGAJ SPREMEMBO! Pridi na posvet, kjer bomo pripravljali predloge za spremembe na področju mladih v občini Zagorje! Dobimo se v sredo, 2. aprila, ob 17.00 v Mladinskem centru Zagorje. EB/ StrategijaZagorje TW #StrategijaZagorje Kreiranje novih delovnih mest - od »coworkinga« do kooperativ Zagorje, 6. 2. 2014 - Včeraj popoldne je v prostorih Mladinskega centra Zagorje ob Savi (MC ZOS) potekal Lokalni razvojni forum: S socialnim podjetništvom do novih delovnih mest, ki ga je mladinski center organiziral v sodelovanju s Slovenskim forumom socialnega podjetništva, udeležili pa so se ga tudi člani Zaposlitvenega kluba Zagorje. Udeleženci dogodka so se lahko v dobrih štirih urah spoznali z alternativnimi načini združevanja, dela in podjetništva, ki so v svetu vse bolj razširjeni. S skupnostjo narediti nekaj za skupnost Pred forumom se je udeležencem predstavilo društvo PUNKT - Laboratorij za kreativne industrije (Zasavje), ki je predstavilo »Coworking« oz. so-delanje. To je način dela, ki je po svetu že uveljavljena praksa, v zadnjih nekaj letih pa se vse bolj uveljavlja tudi v slovenskem prostoru. Poudarek daje skupnosti in spoznavanju, druženju ter sodelovanju različnih posameznikov in kadrov, ki z nekonvencionalnimi principi razvijajo svoje potenciale in sodelujejo pri različnih projektih. Coworking kot takšen ne ponuja služb, omogoča pa pretok informacij in idej, s tem pa daje možnosti, da si službe ustvarimo sami. Po svetu je že organizirana mreža coworking prostorov, opremljenih s pisarniško infrastrukturo, ki uporabnikom omogoča cenovno ugoden najem za krajši čas. To pa pomeni, da lahko svoje delo opravljate v katerikoli državi in si s tem pridobivate nove izkušnje ter krepite socialno mrežo. »Mladi bi imeli lahko bolj spodbudno lokalno okolje za samozaposlovanje,« Tadej, 35 let, Kisovčan. »V občini Zagorje bi se lahko mladim ponudilo več športnih programov,« Nika, 16 let, Izlačanka. To je zgolj nekaj trditev, ki jih je moč slišati v krogih mladih Zagorjanov v parku, na igriščih, v šolah, v lokalih. Kaj bi lahko bilo bolje? Česa si mladi v Zagorju želimo? Kooperative - demokratično in družbeno odgovorno povezovanje V drugem delu dogodka so se udeleženci spoznali s socialnim podjetništvom in kooperativami, ki so jim jih približali Jadranka Vesel z Razvojno-raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo, direktor Stanovanjske kooperative Tovarna Blaž Habjan, Karolina Babič iz Centra alternativne in avtonomne produkcije Maribor, Polonca Podgoršek iz www.zasavc.si Ü mariborske Kooperative projektnih ustvarjalcev Peron ter Marko Funkl kot predstavnik izobraževalne zadruge v nastajanju, forum pa je povezoval Tadej Slapnik, generalni sekretar Slovenskega foruma socialnega podjetništva in predstavnik Zadrug Slovenije. »Kooperative so samostojna združenja posameznikov, ki so se prostovoljno povezali zato, da bi zadovoljili svoje ekonomske, socialne, kulturne in druge potrebe. Registrirane pa so lahko tudi kot socialna podjetja,« je pojasnil g. Slapnik. Poznamo več vrst kooperativ, vsem pa je skupno , da so lastniki člani sami, ki jih demokratično vodijo in nadzirajo. Taka podjetja v svetu povezujejo 800 članov in zagotavljajo 100 milijonov delovnih mest, kar je 20% več kot vsa multinacionalna podjetja skupaj. zaključila s posveti o obravnavanih tematikah Strategije, pa je opažena tudi visoka stopnja bivanjske problematike med mladimi, zato so lahko na dogodku izvedeli, kako si lahko z ustanovitvijo stanovanjske kooperative zagotovijo neprofitno stanovanje. To je bil le prvi v nizu dogodkov, ki bodo stremeli k opozarjanju in reševanju izzivov, s katerimi se srečujejo mladi v občini Zagorje ob Savi.« Kooperacije so po eni strani dobra priložnost za ustvarjanje nujno potrebnih delovnih mest, vendar pa se je potrebno zavedati, da gre za dolgoročne projekte, ki s seboj prinašajo tudi določeno stopnjo tveganja. Vsekakor pa si velja zapomniti, da pogumnim pripada svet (T. Fontaine). Predstavitev kooperativ V nadaljevanju so gostje predstavili uspešne primere zadrug v Sloveniji. Kooperativa Tovarna želi v Slovenijo prenesti uspešen švicarski model za zagotavljanje neprofitnih stanovanj. Kooperativa bodočih najemnikov bo tako lahko pridobila stanovanje z do 40% nižjimi stroški, najemniki pa bodo lahko soodločali pri izgradnji, vzdrževanju in socialnem življenju v tej zgradbi. Hkrati pa bi na novo zaživele tudi prazne propadajoče stavbe, ki jih najdemo v mestnih jedrih. Združenje CAAP povezujejo programi s skupno noto povezovanja mariborske lokalne skupnosti. V različnih programih sodelujejo z otroki in s starši, z različnimi etničnimi skupnostmi, s strokovnjaki, z mladimi, s kmeti in delavci ter tako ustvarjajo nova delovna mesta. Kooperativa Peron je svoj prostor našla v propadli stavbi nekdanjega mariborskega mestnega kazinoja, združuje pa ustvarjalce s področja kulture in kreativnih industrij. »Želimo krojiti svojo poslovno usodo in poskušamo zagotavljati presežne komunikacijske rešitve na trgu,« je pojasnila predstavnica podjetja. O ustanovitvi zadruge pa po besedah njihovega predstavnika Antona Beje razmišljajo tudi delavci zagorske Svee, saj je to priložnost, da podjetje z več kot šestdesetletno tradicijo izdelave kakovostnih kuhinj reši zdravo jedro podjetja. Z ustanovitvijo zadruge bi preprečili selitev proizvodnje in ohranili delovna mesta v regiji. Organizatorji so o dogodku povedali: »Dogodek je bil izveden v okviru priprave Strategije za mlade v Občini Zagorje ob Savi (2014-2015). Ker se v okviru analize stanja mladih v občini opažajo veliki izzivi z brezposelnostjo na eni strani in velika motivacija za podjetništvo na drugi, v okviru SZM 2014-2020 pa ne bo možno zagotavljati novih delovnih mest, je MC ZOS organiziral Lokalni forum: S socialnim podjetništvom do novih delovnih mest, s katerim je želel opozoriti na alternativne načine združevanj a, s katerimi si lahko mladi zagotovijo preživetje. V analizi stanja, ki se bo spomladi Zavod Nefiks iz Ljubljane ob podpori znamke ORTO v tem letu nadaljuje s projektom Služba me ne išče, s katerim mladim prek zaposlitvenih klubov pomaga pri razvoju njihove zaposljivosti. Projekt je bil v lanski sezoni zelo uspešen, saj je dosegel odličen odziv med mladimi, do dela pa je pomagal šestnajstim mladim. Letos zaposlitveni klubi potekajo od novembra 2013 do maja 2014 v Ljubljani, Mariboru, Gornji Radgoni, Zagorju ob Savi, skupen klub pa deluje v Vojniku in Šentjurju. Kontakti: Katarina Kuhar, članica Zaposlitvenega kluba Zagorje GSM: 040 663 358 E-mail: katarin_ca@hotmail.com FB: www.facebook.si/SluzbaMeNeIsce S: www.talentiran.si O krizi v Ukrajini v MCI Dan preden je ruski predsednik Vladimir Putin na Krim ob Črnem morju napotil ruske vojaške enote smo v Mladinskem centru Trbovlje pripravili pogovorni večer z našo EVS prostovoljko Irino Semenyuk, ki prihaja z Lvova v zahodnem delu Ukrajine. Irino je med opravljanjem prostovoljnega dela v Trbovljah neprijetno presenetil val množičnih demonstracij na trgu Majdan v Kijevu, kjer so Ukrajinci zahtevah odstop predsednika Viktorja Janukoviča in konec oligarhične politike v t. i. mah Rusiji. Irina, sicer novinarka in aktivistka, je zato pripravila pogovorni večer, kjer je pojasnila ukrajinsko preteklost, kulturo in politiko, ki je pripeljala do nasilnih dogodkov, ki jih v teh dneh spremljate v vseh svetovnih medijih. V MCT je prišlo kakih 20 obiskovalcev, ki so pozorno spremljah njeno predavanje in dobri dve uri razpravljali o vzhodni Evropi, cenah plina in svetovni politiki. Naslednji dogodek, povezan z ukrajinsko krizo, lahko v MCT-ju pričakujemo sredi marca. V okviru projekta Mladi ambasadorji kulturnega dialoga je v torek, 18. februarja, v Mladinskem centru potekal LGBT pogovorni in filmski večer. Z aktivistom Informacijskega društva Legebitra Mitjo Blažičem in lokalnim aktivistom Miho smo spregovorili o položaju gej ev in lezbijk v slovenski politiki in družbi ter si ogledali nekaj kratkih filmov z LGBT tematiko. Miha je predstavil svojo izkušnjo z razkritjem spolne usmerjenosti prijateljem in družini, spregovorili pa smo tudi Družinskem zakoniku in aktivnostih slovenskih LGBT društev. Namen dogodka je prebijanje molka o temi, ki jo nekateri Zasavci še vedno dojemajo skozi stereotipne medijske podobe in razumejo kot družbeno stigmo in tabu. Pustno rajanje v MCT V soboto, 1. marca, pa je v klubskih prostorih in kavarni MCT-ja potekalo zdaj že tradicionalno MCT-jevo pustovanje. Začeli smo že zgodaj dopoldne, ko so na družinskem dnevu zimo preganjali naši najmlajši, zvečer pa smo ob ritmih klubske glasbe in prijetnem druženju center obiskale malo starejše maškare. Nagrado za najboljšo masko je odnesel kopalniški komplet mila, gobice in brisače, drugi je bil paket bombonov Bronhi, sledile so ninja želve in SCT-jevi delavci. Sicer ste lahko v klubu srečah tudi Sneguljčico, Snežno kraljico, tetris, ovce zajce in še mariskoga. Ker je pust širokih ust smo se mastili tudi s slastnimi krofi, zdaj pa vsi nestrpno pričakujemo dan sv. Patrika, ki ga bomo letos prvič praznovali tudi v MCT-ju. Je v Zasavju še kaj prostora za mlade? Poleg brezposelnosti mladih, ki je v posameznih zasavskih občinah krepko presegla dvajset odstotkov, je »pozabljeno generacijo« doletela tudi vse bolj pereča stanovanjska problematika. Redno plačevanje najemnine in stroškov postaja zaradi nerednih zaposlitev čedalje težje breme, nakup stanovanja pa je v času dragih in nedostopnih kreditov le še bled spomin na čase izpred krize. Stanovanjska problematika je vprašanje, ki ga uradna politika rada presliši, a je za razvoj Zasavja nujno, da se kot skupnost vprašamo, kje je v Zasavju prostor za mlade? S temi besedami so govorniki na razpravi z naslovom »Dialog mladih«, ki je potekala v Mladinskem centru Trbovlje, naslovih vprašanja na pristojne institucije v Zasavju. Živahna razprava pa je obrodila sadove. Tako sta Mladinski center Trbovlje in podjetje Spekter d.o.o. zavihala rokave in sklenila, da pripravita program, ki bo mladim po znižanih najemninah omogočal najem stanovanj. Nastal je program z imenom Gremo mi na svoje, ki so ga predstavniki Mladinskega centra Trbovlje in podjetja Spekter d.o.o. predstavili na novinarski konferenci. Izjava za javnost ob napovedi projekta Gremo mi na svoje. Foto: MCT * Projekt »Gremo mi na svoje« je program, ki nastaja v sodelovanju Mladinskega centra Trbovlje in podjetja Spekter d.o.o. vključuje več kot 200 starejših stanovanj, ki se nahajajo na celotnem območju Zasavja. Po večini gre za manjša stanovanja, starejša od 60 let, ki niso predmet rednih razpisov. Podjetje Spekter bo stanovanja uredilo do te mere, da bodo primerna za vsehtev (del teh stanovanj je že danes primeren za vsehtev), Mladinski center Trbovlje pa bo pripravil pravilnik in ostalo potrebno dokumentacijo, da bodo mladi na enakopraven in pravičen način lahko prišh do stanovanja. Kot rečeno bo vrednost najemnine bistveno nižja od komercialnih najemnin, točna višina, tako kot vse druge podrobnosti programa pa bodo znane v začetku letošnjega poletja. Odziv javnosti ob napovedi programa »Gremo mi na svoje« je presegel vsa pričakovanja, saj se je pokazalo resnično veliko zanimanje za program. Poleg možnosti pridobivanja stanovanj po znižanih najemninah pa bo Mladinski center Trbovlje izvedel tudi številne delavnice po principu »sam svoj mojster«, kjer se bodo udeleženci naučili osnovnih mojstrskih opravil, ki so potrebna za urejanje stanovanj. Prav tako bo center izvedel tudi delavnice, kjer se bodo udeleženci naučili, kako lahko številne neuporabne predmete spremenimo v kreativno in zanimivo pohištvo. www.zasavc.si Samovoljno obnašanje in poceni populizem župana Trbovelj g. Vilija Trevna V Slovenski ljudski stranki 00 Trbovlje smo ogorčeni nad samovoljnim obnašanjem župana g. Vilija Trevna. Na 24. redni seji občinskega sveta občine Trbovlje, ki je bila v ponedeljek, 10. februarja 2014, ko le-ta svetniku SLS g. Tomažu Vresku, ni pustil do besede pri 2. točki dnevnega reda, ki je primarno namenjena postavljanju vprašanj in pobud županu ter vodstvu občine. Svetnik SLS je namreč županu želel postaviti, zanj verjetno, precej neprijetno vprašanje o tem, kaj je naredil v več kot 3 letih na področju energetike? Na vsaki seji OS župan poroča o sestankih in dogovorih s področja razvoja in ohranjanja zasavske energetike. Po našem vedenju pa se v 3 letih dogovarjanj in sestankovanj praktično ni naredilo nič, ustanovljeno je bilo zgolj podjetje s finančnim vložkom 7.500 evrov, katerega lahko registrira vsaka polnoletna oseba. In to je praktično vse. V 3 letih ni bilo narejenega nobenega resnega projekta, sproženega postopka ali izvedene druge operativne aktivnosti s področja energetike, pa čeprav župan iz proračuna bogato plačuje svojega strankarskega kolega, kot svetovalca za področje energetike. oziroma, da se mu zastavlja prijetna vprašanja, na katera ima odgovore in na ta način poskrbi za svoj ugled. V Občinskem odboru SLS Trbovlje župana prav tako pozivamo, da naj se ne gre poceni populizem na plečih delavcev RTH in TET, saj bi po našem mnenju moral odreagirati že najmanj pred dvema letoma in ne šele po mesecu dni, ko so rudarji dobili obvestila o odpovedi delovnega razmerja. Verjamemo, da bi ob pravočasnem reagiranju dosegel marsikaj glede na to, daje član vladajoče stranke in je pred volitvami poudarjal, da so mu vrata ministrstev odprta. Župan naj bi namreč v prihodnjih 14 dneh sklical izredno sejo na temo »Aktualna problematika in prihodnost družb RTH, d.o.o. in TET, d.o.o.«, ter predlaga svetnikom, da se za to izredno sejo odpovemo sejninam v korist občine Trbovlje. V SLS 00 Trbovlje, se sejninam ne nameravamo odpovedati v korist občine, temveč ponovno predlagamo, da se sejnine iz te seje namenijo Rdečemu križu, območni organizaciji Trbovlje. V SLS smo namreč že meseca novembra predlagali, da se svetnikom in političnim funkcionarjem, torej tudi županu, podžupanji in direktorici, sejnine in plače znižajo za 15%. Seveda si ne župan, ne direktorica občinske uprave, ne podžupanja, niso želeli znižati plač in prejemkov, zato je župan naš predlog gladko ignoriral. Seveda, saj gre za njegov denar! Dokler pa gre za tuj denar, pa ne vidi problema! Gospod župan na sejah OS najraje vidi, da smo svetniki tiho Mitja Rozina, vodja svetniške skupine SLS 00 Trbovlje Karel Erjavec ni izpolnil svoje vloge kot aktualni minister za zdravje do trboveljske bolnišnice Uradno je v Sloveniji do potrditve nove skorajšnje ministrice za zdravje Alenke Trop Skaza sedanji, z vso polno odgovornostjo minister za zdravje, predsednik stranke DeSUS, Karel Erjavec. Le ta je v času opravljanja zaprisežene funkcije ministra za zdravje dne, 14.2.2014, zavrnil podpis pogodbe za projektiranje požarne varnosti za trboveljsko bolnišnico, ki izpolnjuje vse pogoje za podpis takšne pogodbe. Trboveljska bolnišnica se je za projekt požarne varnosti, v povezavi z gradnjo urgentnega centra, borila dolgi dve leti, ter pridobila vse potrebne in zahtevane vsebine in dokumente! Minister za zdravje g. Karel Erjavec pa ni izpolnil svoje naloge ministra za zdravje, ki so mu jo oz. »naj bi mu jo« zaupali volivci in Vlada RS! Ni izpolnil svoje odgovornosti, ni ravnal po Ustavi Republike Slovenije in zakonu! Njegovo ravnanje je dokazljivo. Sam se je hvalil s svojo funkcijo in za dodatno delo ministra za zdravje bil tudi plačan, odgovornosti in dela pa dokazano ni sprejel in izvedel. Z njegovim »piš me uhovskim« odnosom je najbolj prizadeta slovenska regija še do konca prizadeta. V Občinskem odboru SLS Trbovlje ZAHTEVAMO absolutno odgovornost ta trenutek odgovornega ministra za zdravje, ker je funkcijo sam prevzel. Kot tudi natančno, jasno in brezkompromisno obrazložitev, zakaj je ravnal, kot je, zakaj zavira razvoj in zakaj je njegovo ravnanje neodgovorno glede na osebno sprejeto funkcijo. Sramotno je ravnanje ministra, ki prevzame funkcijo in odgovornost, dejanja pa ne opravi in se odgovornosti izogne z nepodpisovanjem in torej: z neodločanjem. Minister je na položaju zato, da odloča! S svojim ravnanjem Karl Erjavec v funkciji sedanjega, čeprav začasnega, s polnimi pooblastili ministra za zdravje, zavira razvoj regije s štirideset in nekaj več tisoč prebivalci, kar pa je najhuje, ne spoštuje zakona in Ustave RS! Zakonsko je bila pogodba namreč 100 % usklajena! V SLS 00 Trbovlje zahtevamo vso njegovo odgovornost za nastale posledice in obravnavo ne dela ministra za zdravje, čeprav je prisegel na ustavnih in zakonskih določilih. Bogdan Barovič, predsednik SLS 00 Trbovlje www.zasavc.si Komentar iz Hrastnika Tokrat bom komentiral sprejemanje razvojne strategije občine Hrastnik 2020+. Pred leti sem kot član Odbora za gospodarski razvoj in proračun večkrat predlagal sprejem gospodarske strategije občine. Odgovor je bil, da je Hrastnik vključen v regijo in da sami kot občina take strategije ne potrebujemo. Po približno dveh letih insistiranja pa je prišlo do obrata. Župan je sprejel sklep o imenovanju skupine, ki bo razvojno strategijo pripravljala. Seveda sem pričakoval, da bom tudi sam v tej skupini in tako pripomogel k uspešnejšem razvoju občine. Seveda sem se motil. Župan me ni imenoval v nobeno skupino. Imenoval pa je večino tistih ljudi, ki ustvarjajo občinsko politiko že od vekomaj oz. vseskozi. Ob pomoči zunanjega svetovalnega podjetja, seveda. Logika nastajanja vsebine je sledeča: najprej se pogovarjamo na Odboru za gospodarski razvoj o prednostih in pomanjkljivostih občine. O vsebini se nismo pogovarjali. Skličejo predsednike krajevnih skupnosti, zainteresiranih društev, mlade, direktorje javnih zavodov in podjetij v občini. Vse to je zelo vspodbudno, če da kakšen rezultat. No, rezultat je osnutek razvojnega programa občine, ki je na prvi pogled zelo Učno in teoretično narejen, po šolsko bi lahko rekli. Zunanji svetovalci so se zelo trudili analizirati in zapisati vse, kar so jim iz občine povedali. In kaj je zapisano kot vsebina v osnutku strategije? Pričakovano, glede na to, da so jo izvajali vodilni na občini. Nekaj ukrepov, ki bijih morali že zdavnaj izvajati in besede in besede in besede... Župan v uvodu žapiše:“Edina stalnica v tem hitro spreminjajočem se svetu so spremembe.“ Strinjam se in občane sprašujem: Kakšne spremembe so se dogajale v Hrastniku v zadnjih desetletjih, glede na stanje v Hrastniku danes? Naprej župan zapiše:“In v preteklosti se je že večkrat pokazalo, da so najbolj prodorni in uspešni tisti, ki se tem spremembam najhitreje prilagajajo.“ Tudi s tem se strinjam in občane sprašujem: Glede na to, da v občini Hrastnik praktično desetletja ni sprememb - ali niso najbolj prodorni in uspešni ljudje vseskozi odhajali iz Hrastnika? Ali imajo morebiti priložnosti v domačem okolju in kakšne? sredstva EU ter pomembno izboljšala kakovost bivanja ter stanje okolja.“ No, tu pa se bom malce ustavil in komentiral. V okoljsko infrastrukturo je vloženo več milijonov evrov v regijsko deponijo, kar po domače pomeni, da se odpadki z vsemi okoljskimi problemi vsak dan vozijo iz celega Zasavja in širše po cestah v občino Hrastnik Drugi župani verjetno ploskajo. Druga naložba v okolje pa je čistilna naprava in postavitev primarnega kanalizacijskega sistema. Kar danes občutimo občani na položnicah. In seveda pregrešno drago moramo plačevati še položnice za priključitev na kanalizacijsko omrežje. Občani naj si odgovorijo, kaj je občina naredila v zadnjih desetletjih na stanju okolja? Različne ekološke vplive v Hrastniku imajo različni sistemi: Termoelektrarna, Cementarna, Steklarna, Rudnik, Tovarna kemičnih izdelkov, galvana. Sprašujem občane: Kako vi ocenjujete, kaj je v zadnjem desetletju vodstvo občine naredilo za stanje vašega življenskega okolja in kaj za kakovost bivanja v občini Hrastnik? Analiza stanja pokaže sliko, na katero že leta vseskozi opozarjam: - število prebivalcev je prvič po dolgih leti padlo pod okroglo številko na 9.713: - samo v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 smo dobili v proračun iz naslova dohodnine 170.000 EUR manj sredstev: - starejših od 65 let je 19,5% oseb, 12 let nazaj je bilo 15,9% starostnikov: - delež visoko izobraženih je v Sloveniji 15,01%, v Zasavju 11,81% in v Hrastniku 9,96%: - delež prejemnikov socialne pomoči v Zasavju (brez Hrastnika) 3,7% in v Hrastniku 4,9%. Naj občanke in občane spomnim, da je bil tudi Zakon o zapiranju rudnika napisan tako, da bi dejansko prišlo do zaprtj a rudnika, da bi se regij a gospodarsko prestrukturirala, da bi se vsi zaposleni v rudniku upokojili ali prezaposlili, da bi gospodarstvo zacvetelo. Danes pa lahko vidimo, kakšni so dejanski rezultati. Vlada je morala sprejeti sklep, da zaradi velikanske brezposelnosti in katastrofalnega stanja ponovno prerazporedi sredstva v to regijo. Trdim, da če bodo v občini Hrastnik isti ljudje na položajih še naprej, rezultatov ne bo. Lahko pa pišejo strategije in programe tudi vnaprej. Če bi upoštevali vsebino teh programov in zakonov 12 let nazaj, bi bilo stanje v občini Hrastnik danes prav gotovo drugačno. Ker pa občino vodijo isti ljudje, imamo to, kar imamo! Slednje lahko ocenim iz dobrega poznavanja stanja in iz sprejetega proračuna 2014, ki je v marcu že doživel rebalans (na nesprejemljivost in zapravljivost proračuna sem opozarjal in tudi glasoval proti njegovem sprejetju). Na primer: občanke in občani v Hrastniku se bodo lahko fitnesirali na prostem v športnem parku, občina bo namreč iz proračuna zagotovila 20.000 EUR za fitnes opremo. Upam vsaj, da se bo na fitnes opremi potilo čimveč občank in občanov, tudi tistih, ki le stežka preživijo cel mesec. Pa še en županov stavek:“Občina Hrastnik je v preteklih pa srečno! letih pospešeno vlagala sredstva v okoljsko in družbeno infrastrukturo, v ta namen pridobila znatna razvojna Gregor Pajič, Hrastnik ^>1 www.zasavc.si Občni zbor KUD SVOBODA DOL pri Hrastniku Člani kulturno umetniškega društva SVOBODA Dol pri Hrastniku so se v četrtek 20.03. zbrali na rednem letnem občnem zboru in pregledali poslovanje za leto 2013, podali poročila za preteklo leto in predstavili program dela za letošnje leto. V okviru KUD-a sodelujejo tri sekcije in sicer: gledališka skupina, foto sekcija in ženski pevski zbor. Gledališka skupina je v letu 2013 odigrala predstavo Vstajenje za Linhartovo tekmovanje, s komedijo Mama je umrla dvakrat je razigrala občinstvo v okviru abonmaja v delavskem domu Hrastnik, matičnem kulturnem hramu na Dolu, v domu Svoboda v Trbovljah in v krajevni skupnosti Turje- Gore. Gledališčniki tudi sodelujejo pri izvedbi in organizaciji drugih prireditev na območju občine Hrastnik. V letu 2013 so pričeli z izmenjavo gledaliških skupin in v mesecu decembru gostili svoje kolege iz občine Trbovlje s predstavo Jeklene magnolije. Za igranje komedije Mama je umrla dvakrat se dogovarjajo z Radečami, Preboldom, Izlakami, krajevno skupnostjo Prapretno- Plesko in Čeče ter Razborjem nad Sevnico. Foto sekcija je v letu 2013 predstavila delo svojih članov na razstavah v prostorih zdravstvenega centra HELIKS v Trbovljah, v Hrastniku so imeli razstave v poslovalnici Ljubljanske banke, v zdravstvenem domu , galeriji delavskega doma in v knjižnici Antona Sovreta. V okviru izobraževanja so organizirali izlet v Tržaški zaliv v Italiji, kjer so udejanjili fotografije na temo ptic, ki živijo na tem območju. Udeležili so se fotografske razstave društva GOGA v Zagorju ob Savi. Ženski pevski zbor je pričel leto s ponovitvijo letnega koncerta v delavskem domu v Hrastniku, nastopile so na festivalu Rdeči Revirji, na taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Sodelovale so tudi ob otvoritvi razstave pletilj na Dolu in ob 60. Letnici Planinskega društva Dol v Gorah, v mesecu decembru pa so imele letni koncert v dvorani na Dolu. Gledališčniki KUD SVOBODA Dol pri Hrastniku vabijo v soboto 29. Marca 2014 ob 19.00 uri v kinodvorano na Dolu pri Hrastniku. V sklopu Linhartovega tekmovanja bodo odigrali komedijo Mama je umrla dvakrat. Vstopnina za ogled predstave je 5,00 EUR, izkupiček od prodanih vstopnic pa bodo namenili HUMANITARNI MEDICINSKI ODPRAVI V ZAMBIJO. Anita Pušnik Klanjšek V Hrastniku predstavitev publikacije Zveze policijskih veteranskih društev Sever V Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku je Policijsko veteransko društvo Sever Zasavje predstavilo publikacijo z naslovom „Tajna skladišča orožja v letih 1990-1991“. Franci Kovač, predsednik odbora Sever Hrastnik, je po uvodnem govoru predstavil Cveta Možino, takratnega komandirja Policijske postaje Hrastnik, danes vodje Slovenske konjenice in Bojana Skočirja, podpredsednika Policijskega veteranskega društva Sever Zasavje. Poudarila sta pomen spomina na dogodke ob osamosvojitvi in na vlogo, ki so jo imeli policisti v tistem kritičnem obdobju, ko se je tudi zaradi njihove požrtvovalnosti rojevala nova država Slovenija. Skupaj s hranitelji orožja in streliva so s svojim ravnanjem izpostavili lastno varnost in varnost svojih najbližjih. Posebna zahvala je šla Veri in Jožetu Klemen iz Dola pri Hrastniku, ki sta nesebično ponudila pomoč pri hrambi orožja in streliva ter s tem izkazala veliko zaupanje in patriotizem. Predstavitev knjige so popestrili predstavniki Glasbene šole in člani pevskega društva Hrastnik, ki so s svojim nastopom navdušili vse prisotne. Druženje je v prostorih knjižnice potekalo ob prijetnem vzdušju in obujanju spominov. Gregor Pajič www.zasavc.si Kolumna Poslednji knap Sveta zemlja, polna radosti in veselja je postala zagrenjena. Zemlja, ki je pred dvesto leti razprla svoje dlani in pokazala črno-rjavo zlato, umira počasi in se skriva pred gotovo smrtjo. Njen objem seje razklenil in za seboj zapustil zgodbe prelite s solzami, potom, krvjo, žalostjo in trpljenjem, a tudi z radostjo in smehom. Čas je naš vladar, ki razkraja stara trupla. On je tisti, ki nas vsak dan lovi s svojimi prsti in nam žuga v opomin. Njegovo bitje ostaja vedno isto, le vse okoli njega spreminja svoj izgled ter se stara v lastnem duhu. Ostareli so rovi revirskih bratov. Nekateri že dlje časa samevajo pod vrvežem nad njimi ter tiho kličejo svoje kamerate k prisilnemu in večnemu počitku. Odmevi krampov, pikasov, huntov, cick, štajgerskega dretja, glasnega ropota dvigala, ki pelje v črne globine, prežvekovanja tobaka po ustih, soji svetilk, se počasi poslavljajo. Usoda še tistih zadnjih, ki so z žulji in švicom polnili pan' cr v poslednjih štuolmih, ostaja žalostna in nedorečeno zavita v nemir ... Nekega jutra, pred tridesetimi leti, je mama takrat osemnajstletnega Franca nagnala od doma, ker je imela dovolj sinovega poležavanja in lenobe. Ni razumel zakaj je to storila saj ji je vedno pomagal pri čemerkoli je hotela. V tistem trenutku je bil popolnoma razočaran, zato je v tegobi jezno napolnil rugzak in se peš odpravil iz Spodnje Rečice prek hribov v Trbovlje. Nekaj v njem mu je noge pognalo navkreber in ga skoraj brez pomisleka vodilo po brezpotjih. Šele čez mnogo let se je prvič vprašal zakaj je odšel v hrib, namesto da bi odpeketal po ravnem proti Štajerski. Pot se mu je najbrž zdela bliže srcu. Ampak takrat je že imel dobro plačano službo, ki mu jo je priskrbel stric, h kateremu se je zatekel, ko ga je napodila »zlobna« mati. »Ja kua pa ti tle delaš? Mnde nis p' ršu h mjan na urlaub?!« so bile prve besede, ki jih je izustil Vrabčev Dule, ko je Franc potrkal na vrata v Žabji vasi, kjer so bili doma Vrabčevi. Dolgo je bilo od časov, ko sta z očetom med poletjem prihajala na daljši obisk h stricu Duletu in njegovi ljubeznivi ženi, zato sploh ni pričakoval, da ga bo prepoznal... Ni ga videl skoraj deset let. Od tistikrat, ko je odšel za pogrebom svojega brata, Dule nikdar več ni prišel obiskat svojega rodu. Družina se je odtujila, Franc pa je po očetovi smrti zabredel, popustil in pozabil na svojo teto, ki jo je imel mogoče celo bolj rad kot svojo lastno mater. »Stric Dule ...«je skoraj boječe pozdravil Franc. Prestrašeno je stal med podboji in zrl v njegov obraz, za katerega se je zdelo, da se je postaral v trenutku. »Prid Mari, lej gdu se je zgubu.« Pred vrati se je pokazala še vedno mladostna teta in buljila v Franca. Nepremično je strmela vanj in dokler ji Dule v šali ni rekel, da ga je prišel obiskat bratov duh, ni vedela kdo naj bi to bil. Ko se je zdramila iz začudenja, se ga je razveselila kot majhna deklica. S solznimi očmi je ihte hitela objemat svojega ljubega nečaka. Povabila ga je v skromno stanovanje, ga takoj poslala pod tuš, medtem pa pripravila pravo pojedino, katere še Dule ni bil vajen. Ko so se spravili za mizo, so vsepovprek začela deževati takšna in drugačna vprašanja. Pristen Zasavski besednjak se je Francu zdel neverjetno smešen in komaj je dohajal naglo govoričenje tete in njeno »zasavščino«. Najprej sploh ni upal povedati kaj se je zgodilo, saj jima ni želel biti v breme, a pozabil je že kako prijazna je bila njegova tetkica. Po obedu ji je na samem povedal kaj se je zgodilo. Mislil je namreč, da bo stric jezen, ampak Dule ni rekel ničesar, ko mu je Mari povedala za »veselo« novico ... »Pr nama boš ostal! Če ne zarad druzga, te moram mal nafutrat, ker zgledaš ku šmarn pajk!« je rekla v šali. Ni vedel kako se naj zahvali nekomu, ki ga je tako toplo in prijazno sprejel ter mu ponudil pomoč. »Saj ne bom dolgo ostal tu, teta Mari. Jutri bom odšel naprej!« je rekel, ko mu je pripravljala zasilno ležišče v majhni kamrici. »Kam boš pa šel ljubi otrok? Tukaj boš, dokler se ne postaviš na noge!« ga je okarala Mari. Ko je legel in skušal zatisniti oči, se mu je na ušesa privlekel pogovor med stricem in teto ... »Boš vprašal Iveka, če ma kak šiht za njega?« »Kak šiht? Tapru bo mogu mal pohelfat... Bo ja crknu če ga damo u rov!« Globina Duletovega glasu mu je nagnala strah v kosti. Bil je star knap, trmast in močan kot bik. Njegova postava je izžarevala strahospoštovanje in Franc takrat še ni občutil, da je D Uletovo srce pravzaprav ogromna skala, ki jo skupaj drži ljubezen do njegovih ljudi in kameratov. Franc je pomislil, da bi sredi noči vstal in pobegnil iz hiše, a je s polnim želodcem in utrujen zaspal kot klada ... Se nadaljuje... Avtor: Tomaž Deželak Katana Cup 2014- Bohinj open V soboto 22.3.2014, je v Bohinjski Bistrici potekal mednarodni turnir Katana Cup 2014 - Bohinj open. Tekmovanja se je udeležilo 400 tekmovalcev iz različnih držav in klubov, med njimi tudi štirje tekmovalci karate kluba Hrastnik. Kot prva je nastopila Urša Haberl, ki si je z odličnimi borbami, finalno borbo je predčasno odločila v svojo korist z rezultatom 8:0, priborila 1. mesto v kategoriji starejših deklic do 50 kg. Naslednja sta na tatami stopila Denis Gorenc in Jernej Zdovc. Oba sta nastopila v kategoriji mladincev do 68 kg, kjer je Jernej izgubil v prvem krogu, Denis pa je po odličnih borbah, vse zaključil predčasno, v polfinalu pa je moral priznati premoč kasnejšemu zmagovalcu. V borbi za tretje mesto pa je zopet predčasno zaključil z rezultatom 8.:0 in si tako priboril 3. mesto. Prav tako je bron osvojil Simon Kumlanc v kategoriji članov do 84 kg. V odločilni borbi je zmagal po odločitvi sodnikov. Matej Haberl, Karate klub Hrastnik www.zasavc.si 8. marec - Dan žena praznovali tudi v Ks Mlinše-Kolovrat Čas teče, v Sloveniji pa so v ospredju še vedno socialne stiske ljudi. Proti žalostnim življenjskim zgodbam se, v sodelovanju s Centrom za socialno delo Zagorje, Župnijsko Karitas Zagorje, različnimi organizacijami ter posamezniki, borimo tudi na Območnem združenju Rdečega križa Zagorje. Po svojih najboljših močeh ter z nekaterimi novimi pristopi, poskušamo blažiti stisko in pomagati socialno ogroženim ter pomoči potrebnim. Pomoči oziroma krvi potrebni pa so tudi nekateri posamezniki, ki se vtem trenutku borijo za svoje življenje. V Sloveniji trenutno poleg denarja primanjkuje tudi krvi, zato je imela pretekla februarska krvodajalska akcija še toliko večji pomen. Ni naključje, da je pred dobrimi šestdesetimi leti, natančneje 9. marca 1953, prav v Zagorju potekala prva krvodajalska akcija. Ni naključje, da smo v Zagorju v samem republiškem vrhu glede številčnosti udeležbe, ki spremlja organizirane akcije. In tudi ni naključje, da smo se tokratne krvodajalske akcije, ko še posebej primanjkuje Selško-poljanska čipka kar je njegovo predstavitev še dodatno obogatilo. Sebastjan Kamenik je poudaril, da je za predstavitev svoje pesniške zbirke izbral dvorano na Mlinšah prav zaradi pozitivne energije, ki jo je začutil ob njegovem zadnjem obisku. Svojo pesniško zbirko Ančice je predstavila tudi članica Medgeneracijske skupine Mlinček, Anica Klančnik. Čudovite pesmi je strnila v svoji prvi pesniški zbirki, ime zanje pa je izbrala mlada oblikovalka Lučka Kokole. Sledila je predstavitev krajanke Irene Švigelj, rojene sicer v Železnikih, ki je predstavila selško-poljansko čipko. Predstavitve so bile povezane s petimi pesmimi domačega pevskega zbora in glasbo učenke PŠ Mlinše ter Glasbene šole Zagorje. Po prireditvi je sledil ogled razstave čipk, pesniških zbirk ter prijetno druženje vseh ljubiteljev kulture. krvi, udeležili v rekordnem številu. Za vsa ta ne-naključja se imamo zahvaliti Vam, drage občanke dragi občani! Da so plemenita dejanja zaščitni znak naše doline j e potrjeno dejstvo. Vse to še dodatno izkazuje mož, ki je na omenjeni krvodajalski akciji svojo življenjsko tekočino daroval že 121.. Naj nam bo njegova iskrenost in nesebičnost v vzgled ter spodbudo tako pri darovanju krvi kot v življenju nasploh. Kajti biti človek še vedno pomeni, biti dober. 9. marca je v organizaciji KS Mlinše-Kolovrat, KD Mlinše in Medgeneracijske skupine Mlinček potekala prireditev, ki je bila hkrati darilo vsem ženam, kulturi in soustvarjalcem prireditve. Navzočim sta spregovorila predsednica sveta KS Mlinše-Kolovrat, Marija Ribič ter podpredsednik KD Mlinše, Valentin Kralj, ki je po 45 letih predal predsedniško funkcijo. Ob tej priložnosti so krajani dobitnici Grumove plakete, Mariji Ribič, še enkrat čestitali in se zahvalili za dobro sodelovanje. Na prireditvi se je poleg domačega pevskega zbora Izpod Sveta gore predstavilo več kulturnih umetnikov. Najprej je svojo pesniško zbirko predstavil humorist in slepi pesnik Sebastjan Kamenik. Pesmi, posvečeni svoji ženi, je izdal v pesniški zbirki Pesmi mojega srca. Njegove besede, ki so segle do srcavsem obiskovalcem, je začinil tudi s humorjem, Pevski zbor Izpod Sveta gore 60 let krvodajalstva v občini Zagorje ob Savi Nesnaga sodobnega sveta »Pospravi to nesnago sodobnega sveta,« rečem kakšnemu veroučencu, ko se poigrava z mobilnim telefonom med veroučno uro. Nesnage v sodobnem svetu je ogromno. Od plastike do različnih in drugačnih odpadkov. Sicer - kakor opažamo - smo zelo čista država, tudi naše lepo zagorsko mestece je, kar se tiče nesnage, zelo čisto mesto. Nesnaga vedno nastane iz nekih uporabnih stvari. Nesnaga je tisto, kar moti. Nesnaga je sposobna iz harmonije narediti kaos,in to v vseh pogledih. Vzemimo za primer prenosni telefon: to je zelo uporabna in za današnji svet zelo pogrešljiva naprava. A nesnaga postane takrat, ko postane moteč dejavnik. Namesto da bi se ukvarjal s poukom, se igram igrice. Rezultat: predavanje je šlo mimo, nič poglabljanja in nenehna raztresenost, ki nastane pri napetem tekmovanju narisanih figur. Tako lahko hitro naštejemo nešteto, nešteto nesnag, ki nas dušijo s cenenimi ponudbami. Internet, kako uporabna zadeva. Iz svoje pisarne se lahko mirno dopisujem s katerim koli. Lahko bi vprašal svetega očeta, kako se kaj ima. Velikokrat nam pomaga z zanimivimi članki. Po drugi strani pa - ko nas zagrabi - ne izpusti naše pozornosti. »Samo za pet minut nekaj pogledam, potem grem pa spat.« Teh pet minut se v trenutku spremeni v pet ur. Rezultat: neprespan, siten in tudi razočaran. Nesnaga ni samo človeški napredek. To je lahko tudi potrošništvo. Je nujno, saj v trgovinah lahko kupujemo živila in pripomočke, ki so nam v pomoč.* Po drugi strani pa nas trgovska središča in reklame »zasuvajo« s cenenimi ponudbami in mi jim nasedemo. »Gospod, če boste kupili to metlo, se bo izboljšalo vaše zdravje... Pomislite na zdravje.« Tako nas nenehno zavajajo. Rezultat: iz trgovine gremo sicer zadovoljni, ker imamo metlo, ki pomede ne samo prah, ampak tudi pršice; občutek imamo, da bomo zdaj 10 let dlje živeli. Po nekaj dneh pa spoznamo svojo naivnost in razočaranost nad O REKREACIJI V ŠPORTNO HUMANITARNEM DRUŠTVU ČLOVEK Bliža se pomlad in z njo toplejši dnevi. Čas sonca ter ohlapnih oblačil. Vsi imamo takrat notranjo željo po izoblikovanju postave, da bi izgledali privlačni in zapeljivi. Danes je kult lepega telesa privlačen za oba spola. Vsi bi radi bili mišičasti in postavni, kar je zelo super, saj je skrb za svoje telo in samopodobo, zelo pomembna za uspešno življenje. Toda ali je skrb zase pomembna res samo v tem predpoletnem in poletnem času? Nam na hitro izgubljeni kg s stradanjem, zavoljo lepega izgleda res prinesejo zdravje, ki ga potem jeseni zopet zanemarimo?Če se ponovno prepustimo starim vzorcem, pomeni za telo izreden šok. Izredno pomembno se je namreč zavedati,-da je skrb za svoje telo in zdravje vseživljenski proces, ki ga moramo ves čas negovati. Idealen pristop do tega je redno ukvarjanje s športom, zdrava lahka prehrana, dosti spanja in počitka, ter težnja k bolj umirjenemu življenju. To je v teh časih neprestanega stresa zapravljenim denarjem. Še ena nesnaga... Hrana in pijača je za življenje bistvena. A s hrano in pijačo lahko tolažimo vsa omenjena razočaranja. Polna usta tolažečih okusov zaposli želodec in to nas pomiri in naredi zadovoljne. Spet do neke mere. Povečujejo se kilogrami, povečuje se sladkor, povečuje se holesterol... Povečujejo se skrbi. Na novo se obrne krog in tako postane začaran krog, ko se kot »smetišar« (brez zamere do tega spoštovanega poklica) ukvarjam samo še s samim seboj in s svojimi nesnagami. Tako počasi začnem živeti prazno plehko življenje, brez sadov. Počasi dobimo občutek, da smo res zasuti z veliko nesnagami. Pazimo, vse je zelo ceneno, nobene resnične podlage za kakovost življenja. Nenadoma pa se pred nami pojavi S. marec, pepelnična sreda, začetek 40-dnevnega posta. Le kaj hoče Cerkev spet od mene? Nič. Naredi nekaj zase. Očisti se nepotrebne nesnage. Osvobodi se vseh navezanosti. Šele ko boš ogrožen od odpovedovanja, boš lahko videl, kako veliko več si vreden. Kako si veliko več kot samo bitje, ki zadovoljuje telesne potrebe. Spoznal boš svojo vrednost. Post priporočajo vse glavne religije, bojim pa se, da smo mi med tistimi, ki ga najbolj »na lahko« vzamemo. Moj prijatelj Zijat, ki nam je gradil hišo, je poleti od šestih zjutraj do devetih zvečer na vročem soncu ob težkem gradbenem delu preživel samo z vodo. Odpovedoval se je, ker je želel biti čim bolj čist, da ga ne bi nesnaga ovirala pri njegovem odnosu z njim samim, svojimi bližnjimi in s svojim bogom Alahom. Cerkev nas vabi prav k temu. Da bi se mi vsi v tem postnem času znebili čim več nesnag, ki motijo pogled nase, na sočloveka in Boga. Tako se bomo zares najbolje pripravili na največji krščanski praznik Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Veliko poguma in dobre volje. Martin Golob, kaplan v Zagorju lažje reči, kot narediti. A obstajajo tudi tehnike sproščanja, ki nam to omogočajo. Skratka zapomnite si, zdravje ni hujšanje s kemičnimi pripomočki in jo-jo efektom, za zdravje se je potrebno truditi vsak dan znova. In vse je v naših rokah. Sami se lahko odločimo, da si vzamemo čas za šport, se potrudimo pri prehrani, ter spremenimo pogled na svet. To nam bo prineslo čisto drugačno resničnost. Svet, kjer bo dovolj energije, sproščenosti, igrivosti in kreativnih idej. Ali se ne splača potruditi zase? To moč premoremo edinole mi sami...Zato tudi prirejamo treninge primerne začetnikom in rekreativcem. Tečemo, delamo vaje za moč, izvajamo vadbo Insanity,svetujemo okoli prehrane, športno hodimo in skrbimo za kondicijo v skupini ali individualno. Kakor je komu lažje in boljše. S tem skrbimo zase skozi vse leto. Krona vsega sta zadovoljstvo in nasmeh vseh tečajnikov, saj vedo da so nekaj naredili zase. Migamo vsak dan ob 18h na stadionu Rudar v Trbovljah oziroma po dogovoru. Za več informacij me lahko pokličete na 040 678 799. Naredimo nekaj zase na zdrav način, da bomo fit ter zdravi skozi vse leto. Slišimo se zopet naslednjič-do takrat pa-Imejte se radi.. Mitja Duh Investicija Občine Zagorje ob Savi v enoto »SMRKCI« Vrtca Zagorje poteka po načrtih Občina Zagorje ob Savi je v letu 2012 za potrebe zagorskega Vrtca, odkupila objekt LISCA. V nekdaj proizvodnem objektu zagorska občina ureja centralno kuhinjo Vrtca Zagorje in v skladu s prostorskimi normativi, ki veljajo za področje predšolske vzgoje, ustrezne prostore za deset oddelčno vrtčevsko enoto »SMRKCI«. Od leta 2007 v Zagorju ob Savi beležimo porast otrok, vključenih v programe predšolske vzgoje. V letu 2007 je bilo v redne programe predšolske vzgoje v zagorski vrtec vključenih 400 otrok v 23 oddelkov, danes Vrtec Zagorje obiskuje 635 predšolskih otrok, kar pomeni, da smo od leta 2007 odprli 10 novih oddelkov. Z odprtjem novih oddelkov smo v preteklih letih vsem staršem, ki so želeli vključiti otroka v Vrtec Zagorje, to tudi omogočili. V Zagorju čakalnih vrst za vključitev otrok v programe predšolske vzgoje v zadnjih letih, ko se je s problemom zagotavljanja zadostnih kapacitet v programih predšolske vzgoje srečevala celotna Slovenija, praktično ni bilo. V sledenju tega cilja - zagotavljanja zadostnih kapacitet vrtca, se je zagorska občina v letu 2011 najprej odločila za začasen najem objekta LISCA in v najetih prostorih objekta uredila tri začasne oddelke vrtca. V letu 2012 pa je občina z namenom trajnejše rešitve problema zagotavljanja ustreznih in zadostnih prostorov za izvajanje programov predšolske vzgoje na območju zagorske občine, objekt LISCA odkupila. Leta 2013 smo naložbo »preureditev in energetska sanacija objekta »LISCA« v otroški vrtec »SMRKCI« prijavili na razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in za izvedbo naložbe pridobili 1,8 mio € evropskih sredstev. V mesecu avgustu 2013 je izbrani izvajalec CGP d.d. iz Novega Mesta na objektu pričel z izvedbo gradbeno Takole raste naš nova enota »SMRKCI« Vrtca Zagorje, v katerem so tudi v času gradnje, ob seveda maksimalno zagotovljeni varnosti, delovali trije oddelki zagorskega vrtca in so bili pred tednom dni iz začasnih prostorov vrtca preseljeni v že urejene nove prostore. Otvoritev in ogled nove pridobitve naših najmlajših občanov je načrtovana v prvih dneh meseca septembra 2014. obrtniških del, ki naj bi bila zaključena do sredine meseca aprila 2014, nato bodo objekt z opremo za centralno kuhinjo in s pohištvom opremili še, na osnovi pravkar objavljenega naročila občinske uprave, izbrani dobavitelji opreme. Naložba, ki bo zagorski proračun stala 3 mio €, 1,8 mio € pa je za naložbo občina pridobila evropskih sredstev , naj bi bila zaključena do konca meseca avgusta 2014, ko bo objekt pripravljen za sprejem 650 otrok. Pustovanje v občini Zagorje ob Savi 1.marca je bilo v Zagorju tradicionalno pustovanje s pustnim sprevodom. Organizatorja Občina Zagorje ob Savi in Društvo prijateljev Mladine Zagorje sta na pustovanje privabila lepo število pustnih mask in obiskovalcev te navihano norčave prireditve. Tudi letos so se na povabilo odzvale šole, društva, družine, skupine in posamezniki. Za zabavo, krofe in pustno rajanje je bilo tudi tokrat odlično poskrbljeno! Tudi na pustni torek ni zmanjkalo pustnih norčij, za kar so zdaj že tradicionalno poskrbeli na Mlinšah. KS Mlinše-Kolovrat in KD Mlinše sta pod okriljem DPM Zagorje organizirala pustno rajanje s čarovnikom Andrejem. Vsi obiskovalci so si najprej lahko ogledali njegove spletne čarovnije. Sledilo je pustno rajanje in prijetno druženje. Med rajanjem ni manjkalo sladkanja s krofi in čajem. Vsaka pustna šema je prejela še darilo - balon, katere je spletno oblikovala članica KD Mlinše. Menjalni krog tudi v Trbovljah Zagorje lahko postane raj za gorsko kolesarjenje! Menjalni Krog Zasavja je lokalni menjalni sistem (LETS - Local exchange trading sistem), katerega namen je vzpostaviti uravnoteženo odprto skupnost za medsebojno izmenjavo dobrin, storitev ter medsosesko pomoč. Deluje od decembra 2012, ko je skupina navdušencev izvedla prvi testni dogodek - izmenjavo novoletnih daril. Od takrat naprej prirejajo mesečne menjalne sejme in druge dogodke, na katerih so prebivalci do sedaj izmenjali novoletna darila, pustna in druga oblačila, obutev, semena in sadike, domače pridelke in shranke, peciva in kruh ter knjige. Pri izmenjavah dobrin in storitev si pomagajo z LETS kuponom imenovanim ‘kuolm’. Tako si posamezniki izmenjajo dobrine ali storitve s tretjo osebo. Dogovorjena je tudi vrednost ure storitve in sicer 5 kuolmov ne glede na vrsto dela (sprehajanje psa, pomoč pri učenju...), kot je princip časovnih bank. Menjalni krog Zasavje sodeluje s sorodnimi organizacijami, kot so Zelemenjava, Menjalni Krog Kamnik, infrastrukturno podporo pa mu nudi Mladinski center Zagorje. 5.4. predvidoma od 9.00 ure naprej, pripravljamo dogodek imenovan Zasavski menjalni krog, katerega osrednja tema bo izmenjava semen in sadik. Poleg zagorskih aktivistov, ki prirejamo Menjalne kroge vsako prvo soboto v mesecu se nam tokrat pridružujejo naslednji kraji: Hrastnik, Trbovlje in Izlake. Na vseh lokacijah bo dogodke spremljal spremljevalni program. V Trbovljah v okviru projekta MCT prireja Reciklažnico, DPM Trbovlje in SŠ Trbovlje pa garažno razprodajo. Vabimo vas, da se nam tudi vi pridružite pri našem soustvarjanju skupnosti. Kolesarski klub Zagorska dolina je uveljavljen športni klub v občini Zagorje ob Savi, ki v svojih vrstah združuje več kot sto ljubiteljev kolesarstva. Klub je bil sprva usmerjen v cestno kolesarjenje, na zadnji skupščini, ki je potekala konec letošnjega februarja, pa so člani sklenili, da je čas, da se vzpostavi sekcija gorskega kolesarjenja. Klub je postavil program za novo sezono tako za tiste, ki jim je blizu cestno kolesarjenje, kot tudi za vse, ki si želijo kolesarske vožnje v naravi. Članstvo v klubu vam prinaša številne možnosti, od skupnih kolesarskih izletov, nasvetov izkušenih kolesarjev, prijetne družbe, do popustov v številnih kolesarskih trgovinah, trgovinah s športno prehrano, kot tudi nižje cene servisiranja koles. O programu Kolesarskega kluba Zagorska dolina za sezono 2014, predvsem pa o novoustanovljeni gorsko kolesarski sekciji smo se pogovarjali s podpredsednikom kluba Francijem Razpetom. Ni jih malo, ki menijo, da je kolesarjenje šport za mlade in da ko enkrat prekoračiš mejo mladosti si že »out«. Kakšno pa je tvoje mnenje, kdaj je človek prestar za kolesarjenje? Franci Razpet: »Kolo je eden redkih rekvizitov za vse starostne skupine! Skoraj si ne znam zamisliti otroštva brez kolesa, mladostniki s kolesom spoznavajo čar samostojne mobilnosti, nekaterim kolo pomeni strast, način življenja in sredstvo preživljanja, drugim umirjeno sprostitev v naravi, spoznavanje in odkrivanje novih krajev, nekateri pričnejo kolesariti zaradi rehabilitacije po poškodbah, nekateri pa kolesarijo zgolj iz potrebe. Skratka, razlogov za kolesarjenje je ogromno in pri tem starost ni pomembna! V našem kolesarskem klubu se močno trudimo spremeniti to miselnost in povezovati ljubitelje kolesarstva vseh starostnih skupin. Tako med nami najdete tudi starejše od 70 let in vsi skupaj se odlično razumemo! Za kolo nisi nikoli prestar!« V Kolesarskem klub Zagorska dolina ste na zadnji skupščini oblikovali MTB sekcijo, kdo vse se lahko pridruži klubu in kaj članom klub ponuja? Franci Razpet: »Zagorje je obdano z gorami, kar pove že samo ime in te gore oziroma bolje rečeno hribi, so raj za gorske kolesarje. To dokazujejo tudi vse bolj pogosti obiski kolesarjev iz osrednje Slovenije. Tudi domačini se razdrobljeno klatimo po teh poteh in uživamo vsak po svoje. Nedavno izpostavljena problematika o urejanju vožnje s kolesi v naravnem okolju, pa je botrovala odločitvi, da se kolesarji organiziramo, primerno izobrazimo za pravilno uporabo naravnega okolja, povežemo z ostalimi uporabniki okolja in skupaj uredimo naše sobivanje na način, ki bo vsem v zadovoljstvo! Pridružijo se nam lahko prav vsi ljubitelji kolesarstva v naravi, saj si želimo s širino, članom približati različne zvrsti tega športa in tako narediti to druženje še bolj zanimivo!« Foto: Arhiv Franci Razpet Govori se, da bo nova zakonodaja močno omejila kolesarjenje v naravi. Slednje bi vsekakor pomenilo močan udarec turizmu. Kakšno je tvoje mnenje o spremembah, ki jih načrtuje zakon? Franci Razpet: »Predlog zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju je resnično dvignil veliko prahu in razdelil uporabnike naravnega okolja. Ne bi se preveč poglabljal v podrobnosti stališč posameznih skupin, toda resnica je tako kot povsod nekje vmes in takšen je bil tudi zaključek razgovora kolesarjev z ministrom za kmetijstvo in okolje g.Dejanom Židanom. Dogovorili so se namreč, da se kolesarstvo izvzame iz tega zakona in se uredi ločeno. Trenutno je namreč v veljavi Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju iz leta 1995, ki kolesarje obravnava skupaj z motornimi vozili, kar pa je res nesprejemljivo in edinstveno v Evropi. Sam sem glede na omenjeni sestanek optimističen in realen. Verjamem, da bomo v Sloveniji v prihodnosti imeli možnost razvijati kolesarstvo v naravnem okolju tudi v turistične namene, toda pred tem moramo to področje urediti, da bomo lahko to končno pustili za seboj in se posvetili delu! V PZS smo pred osmimi leti ustanovili komisijo za turno kolesarstvo in tudi PZS je ministrstvu že posredovala svoja stališča glede omenjene problematike. PZS dopušča možnost odpiranja planinskih poti za dvonamensko uporabo, toda pri tem predpisuje pogoje. V komisiji za turno kolesarstvo se trudimo urejati kolesarjenje v naravi kolikor se le da, izobražujemo vodnike, promoviramo pravilno obnašanje v naravi, vodimo organizirane izlete, pomagamo vzdrževati poti... Skratka, poskušamo čim bolj vplivati na različne uporabnike naravnega okolja, da bodo v prihodnosti vsi skupaj lahko uživali v naravi tako kot doslej, le na različne načine!« Zasavje je po svoji razčlenjenosti in hribovitosti vsekakor lahko raj za gorske kolesarje. Kaj nam manjka, da bi Zasavje postavili na zemljevid priljubljenih gorsko kolesarskih destinacij? Franci Razpet: »Tisti, ki me poznajo vedo, da že vsaj 15 let govorim, da je Zasavje najboljše področje v Sloveniji za aktivnosti v naravi! Toliko možnosti na enem mestu v Sloveniji ne obstaja! Prav vse zvrsti gorskega kolesarstva, cestno kolesarstvo, plezanje, jadralno padalstvo, vodni športi, planinarjenje, gorski tek, paintball, konjeništvo in še bi lahko našteval! V kolikor nam vsem skupaj uspe videti in razumeti to danost, bo to postala naša vizija in identiteta! Kot sem že omenil, je veliko prebivalcev osrednje Slovenije že spoznalo, da je Zasavje odlična destinacij a za hiter popoldanski skok ali celodnevni kolesarski izlet na enega od razglednih vrhov. Sedaj moramo videti to še mi! Ko bo vizija, bo tudi pot! Če v nekaj verjameš, delaš in to pokažeš, bodo v to verjeli tudi tisti, ki si jih želiš privabiti! Na novo ustanovljeni “MTB dritl” v okviru kolesarskega kluba Zagorska dolina ima glavni cilj promovirati to idejo in se v njej povezovati z vsemi, ki jih to zanima, predvsem pa s sorodnimi klubi v tem zelenem revirju! Tako že pripravljamo kolesarski vodnik po Zasavskem hribovju, organiziramo enodnevne ture, v letošnjem letu bomo usposobili nove gorsko kolesarske vodnike, pomagamo pri urejanju poti... Skratka, mi smo s to vizijo že okuženi in upamo, da nam bo uspelo okužiti tudi čim več drugih! Kolesarski klub Zagorska dolina vas vabi, da se v letošnjem letu udeležite katere izmed gorsko kolesarskih tur, ki so napisane spodaj. Tempo je izletniški, primeren za mlajše in starejše, družba je prijetna, časa za počitek pa bo več kot dovolj. Za vse informacije smo vam na voljo na telefonski številki: 041 414 900. Število mest je omejenih, zato pohitite s prijavami 29.3.2014 26.4.2014 24.5.2014 14.6.2014 26.7.2014 27.9.2014 18.10.2014 Sabotin Parenzana Maraton mladosti po zagorskih poteh Čaven Ojstrnik Trdinov Vrh Malenški Vrh Izšel je koledarček prireditev za leto 2014 Priročna knjižica s koledarjem prireditev kaže, da se bo v Srcu Slovenije letos zvrstilo več kot 300 dogodkov! Vključeni so dogodki, ki se bodo v letošnjem letu odvijali v občinah Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Mengeš, Šentrupert in Šmartno pri Litiji. Pri zbiranju podatkov je sodelovalo kar 140 društev, javnih zavodov, športnih klubov in drugih organizacij. Koledar je od 1. marca naprej na voljo tako na Turistični točki Srca Slovenije v Litiji kot drugod po Srcu Slovenije. Poiščete ga lahko na primer v TIC Kamnik, na Kolesarski točki Srca Slovenije v Dolskem, v Deželi kozolcev Šentrupert, na Občinski turistični zvezi Ivančna Gorica, v Turistični pisarni TD Mengeš in na Javnem zavodu Bogenšperk. Sprotno načrtovanje pa vam vselej omogočata tudi napovednik dogodkov na www.srce-slovenije.si/o-srcu-slovenije/aktualno/dogodki in FB profil Dogodki Srca Slovenije: www.facebook.com/ srce.Slovenije (če želite, lahko tu na dogajanje v Srcu Slovenije opozorite tudi vi!) Ali ZARES VESTE, KAJ VSE ZNATE?!? Ste kdaj razmišljali o tem, kaj vse znate? Vprašanje je na videz preprosto, pri odgovoru pa se kar zatika... Običajno na prvo mesto seznama postavimo tista znanja, ki smo jih pridobili v šoli. Še vedno prevladuje miselnost, da veljajo samo spričevala, saj veste tista s slovenskim grbom. Ko pa moramo našteti vsa znanja, ki smo jih pridobili skozi različne druge življenjske situacije, pa smo že v dilemi. Seveda se nam zdijo pomembna in nesporna znanja in izkušnje, ki jih vsak dan, leta in leta uporabljamo na delovnem mestu. Znanja in izkušnje, ki jih pridobivamo doma, kot prostovoljci v društvih, na potovanjih, pri športnih in prostočasnih aktivnostih, pa kar ne znamo umestiti v nek okvir. Bolj ko prehajamo na prej omenjena področja, bolj smo prepričani, da v takšnih situacijah pridobljeno znanje »ne šteje«. To pa še zdaleč ni res. Znanja, pridobljena v »neformalnih« situacijah, kot jih imenujemo, so še kako pomembna. Res pa je, da jih težje dokazujemo in še težje ovrednotimo. Predvsem pa se premalo zavedamo možnosti, kako tako pridobljeno znanje uporabiti in izkoristiti pri razvoju svoje poklicne poti. Projekt Ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja Na Zasavski ljudski univerzi se konec marca 2014 izteka pomemben projekt z naslovom Ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja v Zasavski regiji (UVNPZ Zasavje). Projekt sta finančno podprla Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS ter Evropska unija iz sredstev ESS. Zasavska ljudska univerza pa je bila eden od 15-ih izvajalcev projekta v Sloveniji. Cilj projekta je bil vključiti 38 odraslih iz Zasavja, jih voditi skozi postopke ugotavljanja znanj in izkušenj, ki so jih pridobili v neformalnih situacijah, ter jim pri tem nuditi celovito podporo. Udeleženci so na koncu svoja znanja in izkušnje zbrali in predstavili v zbirni mapi ali portfoliju. V projekt smo vključevali tako brezposelne, kot tudi zaposlene, predvsem odrasle z nižjo izobrazbo, in delovne invalide. V ta namen smo se povezali s tremi zasavskimi podjetji (Fortuna Pil, Steklarna Hrastnik in ETI) ter v projekt vključili tudi zaposlene iz teh podjetij. Na Zasavski ljudski univerzi smo odkrivali skrito znanje V projekt smo do sredine februarja vključili nekaj več kot 40 kandidatov, nekaj postopkov še teče. O možnosti vključitve kandidatov v postopek UVNPZ smo javnost obveščali preko lokalnih medijev in partnerskih podjetij. Najbolj učinkovite pa so bile številne predstavitve različnim ciljnim skupinam. Z vsakim od kandidatov smo na začetku opravili osebni razgovor, v katerem smo ugotavljali, katera formalna in neformalna znanjaimakandidat. Kandidate smo spodbudili, da znanja, pridobljena skozi neformalne situacije, opišejo in zanje pridobijo ustrezna referenčna pisma ali druga dokazila. Prav tako smo jih povabili, da nekatere temeljne zmožnosti, zlasti na področju digitalne pismenosti, tujih jezikov, učenja učenja in načrtovanja kariere, ovrednotijo s pomočjo vprašalnikov. V posameznih primerih smo ugotavljali tudi poklicne kompetence. Kandidati so vsa dokazila uredili v zbirno mapo oz. portfolijo, tiste, ki so bolj vešči uporabe računalnika, pa smo spodbudili, da svoja potrdila uredijo v posebej pripravljeni spletni aplikaciji, imenovani e-portfolijo. Kandidati so poleg ličnih map, v katere so vložili svoja dokazila, na koncu dobili tudi potrdilo o udeležbi v projektu ter mnenje o doseganju rezultatov pri posameznih temeljnih ali poklicnih zmožnostih. Veseli nas, da smo marsikomu pokazali pot, kako za svoja znanja v nadaljevanju pridobiti javno veljavna potrdila (npr. certifikat NPK), na katerih poklicnih področjih se še lahko uveljavljajo, kje lahko nadgrajujejo svoja znanja in nadaljujejo izobraževanje. Dobra popotnica za naprej Nekateri kandidati v projektu se je zbiranja in urejanja portfolija lotila z veliko vnemo in navdušenostjo. Spet drugi so bili bolj zadržani, saj so bili mnenja, da »nič ne znajo« in nimajo kaj pokazati. Poleg tega se jim je zbiranje in pridobivanje različnih dokazil in referenčnih pisem ter samoocenjevanje v prvem hipu zdelo naporno in odvečno. Vendar, tam kjer je volja, je pot. Tako so vsi kandidati izdelali svoje zbirne mape in se odločili za preverjanje najmanj ene temeljne zmožnosti. Ob zaključku so bili iskreno zadovoljni, nekateri pa celo presenečeni nad vsemi dosežki, ki so jih zbrali v mapi. Seveda pa mape z dokazili, v katerih je še dovolj prostora za nova potrdila in dokazila, niso edino, kar so kandidati pridobili z vključitvijo v projekt UVNPZ. Kot je v zaključni anketi zapisala ena od kandidatk, »ob takem vrednotenju znanja se veliko naučiš o sebi, na kar nisi niti pomislil ob svojem vsakdanu«, zato »je to vrednotenje znanja dobra popotnica za naprej, da veš, kaj si v življenju še sposoben doseči«. Marsikdo je ob tem, ko je dobro razmislil o sebi in svoji prehojeni poti, dobil tudi željo po ponovnem učenju in nadgrajevanju znanja. Projekt se sicer počasi izteka, zato novih kandidatov do nadaljnjega ne vključujemo več. Vendar pa je odkrivanje skritega znanja in potencialov za odrasle v današnjem času tako zelo pomembno, da verjamemo, da bo država na tak ali drugačen način odraslim tudi v nadaljevanju omogočala pomoč v postopkih ugotavljanja in vrednotenja znanja, pridobljenega v neformalnih situacijah. Valentina Uran in Polona Trebušak, Zasavska ljudska univerza (valentina.uran@guest.arnes.si, polona.trebusak@guest. arnes.si) REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT I Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja Napovedujemo Brezplačne prireditve v tednu vseživljenjskega učenja V maju 2014 bodo v Zasavju že trinajstič po vrsti potekale brezplačne prireditve v okviru Tedna vseživljenjskega učenja -TVU. Gre za vseslovenski dogodek, ki poteka že od leta 1996 na pobudo Andragoškega centra Slovenije. Zasavska ljudska univerza je letos k sodelovanju pritegnila 26 različnih ustanov, zavodov, društev, s katerimi bomo pripravili več kot 60 zanimivih brezplačnih aktivnosti. Tako bomo skupaj promovirali idejo vseživljenjskega učenja. Naj bo mesec maj čas za spremembe - storite nekaj zase in se pridružite prireditvam ob Tednu vseživljenjskega učenja 2014. Vas zanima kaj vse se bo dogajalo med 5. in 30. majem v Zasavju? Potekale bodo BREZPLAČNE računalniške in jezikovne delavnice, predavanja s področja zdravega načina življenja, samooskrbe, sprostitvene delavnice, predavanja za preprečevanje energetske revščine v Zasavju... Več pa boste konec aprila izvedeli v koledarju prireditev, ki ga že pridno pripravljamo za vas! Spremljate nas na www.zlu-trbovlje.si -rvu 2 0 14 Orleki prejeli najvišje kulturno odlikovanje občine Zagorje ob Savi Skupino Orlek je poznana širom Slovenijo, dobro pa je uveljavljena tudi v svetu. Lahko bi celo dejali, da ga ni Zagorjana ali Zagorjanke, ki ne bi poznal vsaj ene njihove pesmi. Dolgoletno delo glasbenih mojstrov je obrodilo sadove in knapovsko kulturo skozi takte rock 'n' rolla popeljalo v mesta Južne Amerike, v številne evropske prestolnice, v Pakistan in tudi na daljno Kitajsko. V letošnjem letu je skupina praznovala 25 let delovanja in ob tej okrogli obletnici prejela, kot se spodobi, najvišje priznanje s področja kulture, ki jih podeljuje občina Zagorje ob Savi. Ob tej priliki smo se pogovarjali z vodjo skupine Vladom Poredošem. Za vami je 25 let trdega dela, malokatera skupina sploh ostane toliko časa skupaj, kaj šele prejme takšna priznanja in nastopa na odrih po celem svetu. Kako sami gledate na pretečeno pot? Predvsem nam je teh 25 let minilo kot bi mignil. Nekaj kadrovskih menjav se je zgodilo, sicer pa je jedro ostalo skupaj vsa ta leta. Za nami je res 25 let trdega dela,-vendar se je splačalo. Če v neki stvari uživaš, potem ni nič težkega. Kaj vam priznanje pomeni? Vas je v preteklosti občina Zagorje podpirala? Priznanje nam veliko pomeni,saj po tem vidiš, da nekdo spremlja tvoje delo in ga ceni. Občina Zagorje nas podpira že od vsega začetka za kar smo ji zelo hvaležni in se zmeraj odzovemo če rabi našo pomoč. Prepotovali ste številne kraje, kje pa so vas najbolje sprejeli, kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin? Prepotovali smo res dobršen del sveta in povsod smo naleteli na pozitiven odziv, tako,da ne bi izpostavljal karkoli. Povedati pa moram, da se mi je pa en dogodek še posebej vtisnil v spomin in sicer, ko smo prvič zaigrali Adijo knapi v Zagorju na ploščadi pred davnimi leti in videl solzne oči knapov, to je pa nepozabno. Kako pa tujci gledajo na naše knapovsko izročilo? Na kakšne odzive ste naleteli? Povedati moram,da je knapovščina povsod po svetu nekaj posebnega,nekaj povsem drugačnega in kot tako jo tudi tujci sprejemajo, jo spoštujejo, obenem pa dodajo, da je to ekstra sorta ljudi polna obešenjaškega humorja in nepredvidljivosti. Povsod smo naleteli na pozitivne odzive in v skladu s tem, kar sem prej omenil. Skupina Orlek šteje kar nekaj članov. Precej dela je potrebno, da se med seboj uskladite za vaje in nastopate, kako poteka delo znotraj skupine? Orlek šteje devet članov in že po tem se vidi, da smo skregani z ekonomijo ampak, če eden manjka na špilu to ne Štirna. Tako je! Ja, uskladiti vaje je umetnost, sicer pa je delo znotraj benda razdeljeno kot v kakšni firmi. Vsak je zadolžen za nekaj in zaenkrat funkcionira. Kakšni so vaši načrti za prihodnje? Obetajo se koncerti po Sloveniji in nekaj tudi čez mejo, bomo pa letos ob 25 letnici izdali živi akustični album, o tem pa več, ko bo zadeva bolj aktualna. Dejavni ste tudi na področju turizma v Zagorju, Ali ima po vašem mnenju občina Zagorje močan turistični potencial in kje ga vi vidite? Tudi na področju turizma smo aktivni,sploh jaz. Menim, da imamo velik potencial v turizmu. Vidim ga v predstavitvi industrijske dediščine in pa ponudbi pohodništva in ostale ponudbe, ki jo ponuja čudovita narava katera nas obdaja, samo to si moramo priznati in jo videti. Končal bi pa z mislijo starega grškega filozofa, kateri je dejal - vse je smiselno, samo hoteti treba. 7. ZASAVC, marec 2014 LETNI ČASI današnji