461
IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK
Vloga sistemskih antibiotikov pri izdrtju zoba pri bolnikih na antiresorptivni terapiji
1 Klinični oddelek za 
maksilofacialno in oralno 
kirurgijo, Univerzitetni 
klinični center Ljubljana, 
Ljubljana, Slovenija
2 Zasebni zobozdravstveni 
zavod Vergina, Ljubljana, 
Slovenija
Korespondenca/ 
Correspondence:
Anže Birk, e: anze.birk@
gmail.com
Ključne besede:
ekstrakcija zoba; sistemski 
antibiotik; z zdravili 
povzročena nekroza 
čeljustnic; antiresorptivi
Key words:
tooth extraction; systemic 
antibiotics; medication-
related osteonecrosis of 
the jaw; antiresorptive 
therapy
Prispelo: 8. 6. 2020
Sprejeto: 17. 8. 2020
eng slo element
sl article-lang
10.6016/ZdravVestn.3106 doi
8.6.2020 date-received
17.8.2020 date-accepted
Stomatology Stomatologija discipline
Original scientific article Izvirni znanstveni članek article-type
The role of systemic antibiotics in tooth ex-
tractions in patients on antiresorptive therapy
Vloga sistemskih antibiotikov pri izdrtju zoba pri 
bolnikih na antiresorptivni terapiji article-title
The role of systemic antibiotics in tooth ex-
tractions in patients on antiresorptive therapy
Vloga sistemskih antibiotikov pri izdrtju zoba pri 
bolnikih na antiresorptivni terapiji alt-title
tooth extraction, systemic antibiotics, medica-
tion-related osteonecrosis of the jaw, antire-
sorptive therapy
ekstrakcija zoba, sistemski antibiotik, z zdravili 
povzročena nekroza čeljustnic, antiresorptivi kwd-group
The authors declare that there are no conflicts 
of interest present.
Avtorji so izjavili, da ne obstajajo nobeni 
konkurenčni interesi. conflict
year volume first month last month first page last page
2020 89 9 10 461 467
name surname aff email
Anže Birk 1 anze.birk@gmail.com
name surname aff
Dime Sapundžiev 2
eng slo aff-id
Department of Maxillofacial and 
Oral Surgery, University Medical 
Centre Ljubljana, Ljubljana, 
Slovenia
Klinični oddelek za 
maksilofacialno in oralno 
kirurgijo, Univerzitetni klinični 
center Ljubljana, Ljubljana, 
Slovenija
1
Private dental institute Vergina Zasebni zobozdravstveni zavod Vergina, Ljubljana, Slovenija 2
Vloga sistemskih antibiotikov pri izdrtju zoba 
pri bolnikih na antiresorptivni terapiji
The role of systemic antibiotics in tooth extractions 
in patients on antiresorptive therapy
Anže Birk,1 Dime Sapundžiev2
Izvleček
Izhodišče: Antiresoptivna zdravila (ARZ) se uporabljajo za zdravljenje osteoporoze in kostnih po-
javov pri nekaterih malignih boleznih. Zdravila zavirajo kostno razgradnjo in s tem ustrezno ko-
stno remodelacijo. Ob oralnokirurškem posegu v ustni votlini, kot je izdrtje zoba, se lahko razvije 
z zdravili povzročena osteonekroza čeljustnic. Sama patogeneza še ni povsem pojasnjena, po-
memben dejavnik pa je vnetje. Nanj bi lahko vplivali s sistemskimi antibiotiki po samem posegu. 
Osnovni namen raziskave je, ali uporaba antibiotika po izdrtju zoba pri bolnikih na zdravljenju z 
ARZ vpliva na pojavnost osteonekroze čeljustnic.
Metode: Retrospektivno smo pregledali dokumentacijo 94 bolnikov (83 žensk in 11 moških), ki 
so jim med letoma 2006 in 2015 izdrli zob na KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo in so se 
zdravili z antiresoptivnimi zdravili. Izdrtje je potekalo po enotnem protokolu za preprečevanje ra-
zvoja nekroze čeljustnic. Pri 22 bolnikih smo po posegu uvedli jemanje sistemskega antibiotika. 
Bolnike smo redno kontrolirali. Rezultate smo statistično analizirali.
Rezultati: Osteonekroza čeljustnic se je razvila pri skupno 14 bolnikih (14,9 %). Pri 5 od 22 bol-
nikov, ki so prejeli sistemski antibiotik, se je razvila nekroza čeljustnice (22,7 %). Pri 9 od 72 bol-
nikih, ki niso prejeli sistemskega antibiotika, se je razvila nekroza (12,5 %). Skupna pojavnost 
osteonekroze čeljustnice ob prejemanju sistemskega antibiotika je 5,32 %. Uporaba antibiotične 
zaščite in obolevnost za MRONJ nista statistično značilno povezani (p > 0,05).
Zaključek: Potrebne so še dodatne sistemske raziskave, ki bodo dokončno potrdile patogenezo 
razvoja MRONJ in pomen bakterijskega vnetja v le-tej. Nato se bo lahko dokončno potrdila ali 
ovrgla tudi smiselnost uporabe sistemskih antibiotikov ob oralnokirurških posegih, posebej pri 
izdrtju zob pri bolnikih, ki se zdravijo z ARZ.
Abstract
Basis: Antiresorptive drugs (ARZ) are used to treat osteoporosis and bone manifestations of cer-
tain malignancies. The drugs inhibit bone breakdown and consequently proper bone remodel-
ling. During oral surgery in the oral cavity, such as tooth extraction, drug-induced osteonecrosis 
of the jaw may develop. The pathogenesis itself has not yet been fully elucidated, and an impor-
tant factor in its development is inflammation. This could be treated with systemic antibiotics 
after the procedure. The main purpose of the study is to establish whether the use of antibiotics 
after tooth extraction in patients on ARZ treatment affects the incidence of osteonecrosis of the 
jaws.
Methods: We retroactively reviewed the documentation of 94 patients (83 women and 11 men) 
who had their teeth extracted between 2006 and 2015 at the Clinical Department for Maxillofacial 
and Oral Surgery and were treated with antiresorptive drugs. Extractions were performed accor-
462
STOMATOLOGIJA
Zdrav Vestn | september – oktober 2020 | Letnik 89 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3106
1 Uvod
Osteonekroza čeljustnic v poveza-
vi z zdravili (angl. medication-related 
osteonecrosis of the jaw, MRONJ) nas-
tane pri bolnikih, ki se oz. so se zdra-
vili z antiresorptivnimi zdravili (ARZ), 
kot so bisfosfonati ali denosumab, ter 
zdravili, ki se uporabljajo pri zdravlje-
nju onkoloških bolnikov in vplivajo na 
prekrvitev t. i. antiangiogena (1). Poleg 
zdravljenja z ARZ je pogoj za določitev 
diagnoze MRONJ po Združenju ameriš-
kih oralnih in maksilofacialnih kirurgov 
(angl. American Association of Oral 
and Maxillofacial Surgeons, AAOMS) iz 
leta 2014 še eksponirana kost, ki vztra-
ja več kot 8 tednov, in da ni obsevanja 
malignoma v področju glave in vratu 
(2). Popolna patogeneza bolezni še ni 
povsem pojasnjena. Predlaganih je bilo 
5 glavnih mehanizmov: okrnjeno remo-
deliranje kosti, zaviranje angiogeneze, 
lokalna toksičnost, imunomodulacija, 
vnetje (3). Kot sprožilci se najpogoste-
je omenjajo lokalni in sistemski dejav-
ding to a uniform protocol to prevent the development of jaw necrosis. A systemic antibiotic was 
administered to 22 patients after the procedure. Patients were monitored regularly. The results 
were statistically analyzed. 
Results: Osteonecrosis of the jaws developed in a total of 14 patients (14.9%). Five of 22 patients 
receiving systemic antibiotics developed jaw necrosis (22.7%), while the latter was observed in 9 
of 72 patients (12.5%) who did not receive a systemic antibiotic. The overall incidence of osteo-
necrosis of the jaw when receiving a systemic antibiotic was 5.32%. The use of antibiotic protecti-
on and morbidity for MRONJ are not statistically significantly related (p > 0.05). 
Conclusion: Additional systematic research is needed to definitively confirm the pathogenesis of 
MRONJ development and the role of bacterial inflammation in it, so that  the feasibility of syste-
mic antibiotics use during oral surgery, especially in dental extractions in patients treated with 
ARZ, may be definitively confirmed or refuted.
Citirajte kot/Cite as: Birk A, Sapundžiev D. Vloga sistemskih antibiotikov pri izdrtju zoba pri bolnikih na 
antiresorptivni terapiji. Zdrav Vestn. 2020;89(9–10):461–7.
DOI: https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3106
Avtorske pravice (c) 2020 Zdravniški Vestnik. To delo je licencirano pod
Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
niki. Med lokalne dejavnike tveganja 
za razvoj MRONJ se poleg zdravljenja 
z ARZ prištevajo izdrtje zob ter drugi 
oralnokirurški posegi, ki povzročajo mi-
krotravmo oz. mikropoke. Zaradi zavr-
te remodelacije in ostalih učinkov ARZ 
predstavljajo vstopna mesta za naselitev 
mikroorganizmov ustne flore. Kot ostale 
lokalne dejavnike se omenja neustrezno 
prileganje protetičnih izdelkov, luščenje 
in glajenje korenin ter spontano nastaja-
nje na predilekcijskih mestih, kot so ko-
stni torusi, ki so prekriti s tanjšo, slabše 
prekrvljeno sluznico (Slika 1).
Prisotnost vnetnih procesov, poveza-
nih z zobmi in obzobnimi tkivi, je vzrok 
za padec lokalnega pH, kar povzroča 
večje sproščanje nakopičenih bisfofo-
natov v kosteh in povečanje njihove lo-
kalne koncentracije ter toksičnosti. Ob 
sočasnem sekundarnem vnetju zaradi 
bogate ustne flore se razvije MRONJ (4).
Glavni sistemski dejavnik je primar-
na bolezen, zaradi katere se bolniki zdra-
Slika 1: Razgaljena osteonekrotična kost v ustih bolnika, ki prejema 
antiresorptivna zdravila.
463
IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK
Vloga sistemskih antibiotikov pri izdrtju zoba pri bolnikih na antiresorptivni terapiji
vijo z ARZ. Način jemanja, odmerek ter 
koncentracija ARZ so neposredno po-
vezani s pojavnostjo MRONJ. Bolniki z 
osteoporozo običajno prejemajo ARZ v 
oralni obliki, nižjih odmerkih in širših 
intervalih (bolniki z nizkim tveganjem) 
kot onkološki bolniki (bolniki z visokim 
tveganjem). Pri slednjih je vnos običajno 
intravenski, in sicer v večjih odmerkih 
in pogostejših intervalih. Razpoložlji-
vost terapije se tudi do 140-krat razlikuje 
med jemanjem skozi usta in vbrizgava-
njem v veno. Tveganje poveča tudi soča-
sna kemoterapija ali jemanje kortikoste-
roidov (3).
Večina protokolov za preventivo in 
oskrbo bolnikov z MRONJ poudarja os-
krbo zobovja pred uvedbo zdravljenja 
z ARZ. Kljub temu pogosto prihaja do 
potrebe po izdrtju zob in ostalih oralno-
kirurških posegih po uvedbi zdravljenja. 
Priporočila za to se razlikujejo predvsem 
glede smiselnosti preventivne uporabe 
sistemskih antibiotikov kot dejavnikov 
za zmanjšanje pojavnosti MRONJ (Slika 
2).
Uporaba sistemskih antibiotikov kot 
preprečevanje potencialno možnih za-
pletov po ekstrakcijah in drugih oralno-
kirurških posegih je še vedno v veliki 
meri odvisna od osebnih preferenc in iz-
kušenj maksilofacialnega kirurga. Splo-
šna preventivna uporaba antibiotične 
zaščite pri vseh oralnokirurških posegih 
ni smiselna, saj doslej ni dokazov, da bi 
tovrstno zaviranje oz. omejevanje bakte-
riemije, ki ob posegu nastane, bistveno 
zmanjšalo nastanek zapletov pri zdra-
vem posamezniku (5). Smernice Ame-
riške kardiološke organizacije iz leta 
2017 potrjujejo dognanja zadnjih let in 
močno omejujejo profilaktično uporabo 
antibiotičnega zdravljenja (6). Le-to se 
omejuje le na preprečenje infekcijskega 
endokarditisa in pri nekaterih drugih 
izjemnih stanjih. V zadnjo skupino so 
vključene nekatere sistemske bolezni 
in splošna sistemska prizadetost, kate-
re vzrok je odontogeno vnetje. Splošna, 
predvsem nekritična uporaba sistem-
skih antibiotikov vodi v bakterijsko od-
pornost, ki je velik zdravstveni problem 
modernega časa.
To vprašanje je tudi glavni namen 
našega retrospektivnega pregleda naših 
bolnikov in njihove oskrbe.
Osnovni namen raziskave je bil oce-
niti, ali uporaba antibiotika po izdrtju 
zoba pri bolnikih, ki se zdravijo z ARZ, 
vpliva na pojavnost osteonekroze čelju-
stnic.
Slika 2: Z zdravili povzročena osteonekroza, vidna na 
ortopantomogramu.
niki. Med lokalne dejavnike tveganja 
za razvoj MRONJ se poleg zdravljenja 
z ARZ prištevajo izdrtje zob ter drugi 
oralnokirurški posegi, ki povzročajo mi-
krotravmo oz. mikropoke. Zaradi zavr-
te remodelacije in ostalih učinkov ARZ 
predstavljajo vstopna mesta za naselitev 
mikroorganizmov ustne flore. Kot ostale 
lokalne dejavnike se omenja neustrezno 
prileganje protetičnih izdelkov, luščenje 
in glajenje korenin ter spontano nastaja-
nje na predilekcijskih mestih, kot so ko-
stni torusi, ki so prekriti s tanjšo, slabše 
prekrvljeno sluznico (Slika 1).
Prisotnost vnetnih procesov, poveza-
nih z zobmi in obzobnimi tkivi, je vzrok 
za padec lokalnega pH, kar povzroča 
večje sproščanje nakopičenih bisfofo-
natov v kosteh in povečanje njihove lo-
kalne koncentracije ter toksičnosti. Ob 
sočasnem sekundarnem vnetju zaradi 
bogate ustne flore se razvije MRONJ (4).
Glavni sistemski dejavnik je primar-
na bolezen, zaradi katere se bolniki zdra-
Slika 1: Razgaljena osteonekrotična kost v ustih bolnika, ki prejema 
antiresorptivna zdravila.
464
STOMATOLOGIJA
Zdrav Vestn | september – oktober 2020 | Letnik 89 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3106
2 Material in metode dela
V eksodontski ambulanti Kliničnega 
oddelka za maksilofacialno in oralno ki-
rurgijo Univerzitetnega kliničnega cen-
tra v Ljubljani se je med letoma 2006 in 
2015 obravnavalo 94 bolnikov (11 moš-
kih in 83 žensk), ki so se zdravili z ARZ in 
jim je bilo treba izdreti enega ali več zob. 
Starost bolnikov ob posegu je bila med 
39 in 91 let (povprečna starost 72,01 let 
in standardna deviacija 9,40 let). Bolnike 
so obravnavali različni maksilofacialni 
kirurgi po standardiziranem protokolu. 
Na odločitev o uporabi antibiotika pri 
posameznemu bolniku nismo vplivali.
Poleg epidemioloških podatkov smo 
zbirali podatke o osnovni bolezni, zara-
di katere so se bolniki zdravili z ARZ, o 
tipu ARZ, načinu jemanja, odmerku ter 
trajanju zdravljenja. Prav tako smo pri-
dobili podatke o pridruženih boleznih in 
dodatnem zdravljenju. 
Po opravljenem kliničnem pregle-
du in oceni rentgenskih posnetkov smo 
postavili delovno diagnozo. Nato smo 
ocenili indikacije in kontraindikacije za 
izdrtje zoba. Tehniko smo izbirali indi-
vidualno na podlagi anatomsko-morfo-
loške posebnosti zoba in zobnih korenin 
ter glede na osnovno bolezen, zaradi ka-
tere se je bolnik zdravil z ARZ, upošte-
vali smo čas jemanja in stopnjo tveganja 
za razvoj osteonekroze. Opravile so se 
enostavne ekstrakcije, izkles ali ekstru-
zijska ekstrakcija z ortodontskimi elasti-
kami. Pri vseh bolnikih, razen pri tistih 
z ekstruzijsko ekstrakcijo, smo alveolo 
ekskohleirali, odstranili ostre kostne ro-
bove, dodatno znižali stene alveole ter 
rano tesno zašili s približevanjem lokal-
nih tkiv.
Pri 22 bolnikih smo po opravljenem 
posegu uvedli antibiotično zdravljenje. 
Uporabili smo antibiotik iz penicilinske 
skupine, tj. amoksicilin s klavulansko 
kislino. Antibiotično zdravljenje je tra-
jalo od 5 in 30 dni. Bolniki z alergijo na 
penicilinske pripravke so prejeli klinda-
micin. Pri ostalih 72 bolnikih antibiotič-
nega zdravljenja po opravljenem posegu 
nismo uvedli.
Bolniki so prišli na kontrolni pregled 
14 dni, en mesec, tri mesece, šest mese-
cev in eno leto po posegu. Na kontrolnih 
pregledih se je spremljal potek celjenja 
ekstrakcijske rane, pojav zgodnjih zaple-
tov po izdrtju zoba ter morebitni pojav 
MRONJ. 
Ob retrospektivnem pregledu zbra-
nih podatkov, ki smo jih analizirali za 
pripravo tega besedila, smo bolnike raz-
delili v dve skupini. V prvi skupini so 
tisti, ki so po posegu prejeli antibiotično 
zdravljenje, v drugi pa tisti, ki le-tega ni-
so prejeli. 
Rezultate smo statistično obdelali. 
Metode, ki smo jih uporabili za analizo 
rezultatov, so bile srednje vrednosti in 
standardni odkloni pridobljenih vred-
nosti. Za izračun statističnih značilnosti 
smo uporabili test hi-kvadrat.
Raziskavo je odobrila Komisija za me-
dicinsko etiko Republike Slovenije, dne 
2. 11. 2017 (sklep št. 0120-480/2017/3).
3 Rezultati
Razlog za zdravljenje z ARZ je bil pri 
77 bolnikih osteoporoza (2 moška, 75 
žensk), pri 2 bolnicah pa osteopenija. 
15 bolnikov se je zdravilo zaradi kostnih 
metastaz (razdelitev je v Tabeli 1). Ena 
bolnica je imela poleg osteoporoze tudi 
karcinom dojke.
Zdravljenje z ARZ je trajalo mini-
malno 2 meseca in maksimalno 26 let. 
Bolniki so jemali bisfosfonate in monok-
lonska protitelesa (denosumab) ter kom-
binacijo bisfosfonatov in monoklonskih 
protiteles. Povprečen čas jemanja ARZ je 
bil 5,12 leti (standardna deviacija je 4,46 
Tabela 1: Razdelitev bolnikov na ARZ in primarna neoplazma.
Spol/
bolezen
Diseminirani 
plazmocitom
Pljučni 
rak
Rak 
dojke
Rak 
prostate
Folikularni 
limfom
Moški 3 2 0 4 0
Ženske 1 0 4 0 1
465
IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK
Vloga sistemskih antibiotikov pri izdrtju zoba pri bolnikih na antiresorptivni terapiji
let). V Tabelah 2 in 3 so predstavljena 
ARZ, ki so jih bolniki prejemali.
Skupaj je bilo izdrtih 220 zob, mini-
malno 1 zob ter maksimalno 12 zob pri 
posameznem bolniku, torej v povprečju 
2,34 zoba (standardna deviacija 2,17).
Pri 22 bolnikih je bil antibiotik pred-
pisan za čas po posegu. Povprečno ob-
dobje jemanja antibiotika je bilo 9,32 
dni (standardna deviacija 7,17). Najbolj 
pogosti razlogi za uvedbo antibiotične-
Tabela 2: Razdelitev ARZ med bolniki.
Vrsta antiresorptivne terapije Ime Število
Bisfosfonati (BF)
ibadronska kislina 26
aledronska kislina 3
pamidronska kislina 2
aledronska kislina in 
holekalciferol 19
risedronska kislina 5
zoledronska kislina 9
klodronska kislina 1
Denosumab (DEN)
prolia 2
XGeva 1
Kombinacija ARZ
BF + BF 8
BF + DEN 12
Več BF 1
Več BF + DEN 2
BF + DEN + stroncijev ranelat 2
BF + stroncijev ranelat 1
Skupaj 
n = 94
ga zdravljenja so bili prisotnost akut-
nega odontogenega vnetja, obsežnejša 
kronična odontogena vnetja ter trajanje 
posega.
Po izdrtju zob pri bolnikih na zdra-
vljenju z ARZ se je MRONJ razvil v 14 
primerih (14,9 %). 
Pri 5 od 22 bolnikov, ki so prejeli an-
tibiotično zaščito, se je razvila MRONJ, 
pojavnost znaša 22,7 %. Pri 9 od 72 bol-
nikov, ki niso prejeli antibiotične zašči-
te, se je razvila MRONJ; pojavnost torej 
znaša 12,5 %.
Pri 5 bolnikih, ki so prejeli antibio-
tično zaščito po izdrtju zoba in so imeli 
ARZ, se je razvila MRONJ (pojavnost v 
celotnem vzorcu 5,32 %). Uporaba anti-
Tabela 3: ARZ pri onkoloških bolnikih.
Vrsta ARZ Število
Zoledronska kislina 8
Pamidronska kislina 1
Klodronska kislina 1
XGeva 1
Zoledronska k. + XGeva 2
Zoledronska k. + aledronska k. 1
Zoledronska k. + ibandronska k. 1
Skupaj n = 15
Tabela 4: Statistična značilnost pojavnosti 
MRONJ ob uporabi antibiotičnega zdravljenja 
(test hi-kvadrat).
Pearsonov test hi-kvadrat 
z Yatesovim popravkom
Vrednost hi-
kvadrat (c2) 0,701
Stopinje prostosti 
(df) 1
Vrednost p 0,403
kislino. Antibiotično zdravljenje je tra-
jalo od 5 in 30 dni. Bolniki z alergijo na 
penicilinske pripravke so prejeli klinda-
micin. Pri ostalih 72 bolnikih antibiotič-
nega zdravljenja po opravljenem posegu 
nismo uvedli.
Bolniki so prišli na kontrolni pregled 
14 dni, en mesec, tri mesece, šest mese-
cev in eno leto po posegu. Na kontrolnih 
pregledih se je spremljal potek celjenja 
ekstrakcijske rane, pojav zgodnjih zaple-
tov po izdrtju zoba ter morebitni pojav 
MRONJ. 
Ob retrospektivnem pregledu zbra-
nih podatkov, ki smo jih analizirali za 
pripravo tega besedila, smo bolnike raz-
delili v dve skupini. V prvi skupini so 
tisti, ki so po posegu prejeli antibiotično 
zdravljenje, v drugi pa tisti, ki le-tega ni-
so prejeli. 
Rezultate smo statistično obdelali. 
Metode, ki smo jih uporabili za analizo 
rezultatov, so bile srednje vrednosti in 
standardni odkloni pridobljenih vred-
nosti. Za izračun statističnih značilnosti 
smo uporabili test hi-kvadrat.
Raziskavo je odobrila Komisija za me-
dicinsko etiko Republike Slovenije, dne 
2. 11. 2017 (sklep št. 0120-480/2017/3).
3 Rezultati
Razlog za zdravljenje z ARZ je bil pri 
77 bolnikih osteoporoza (2 moška, 75 
žensk), pri 2 bolnicah pa osteopenija. 
15 bolnikov se je zdravilo zaradi kostnih 
metastaz (razdelitev je v Tabeli 1). Ena 
bolnica je imela poleg osteoporoze tudi 
karcinom dojke.
Zdravljenje z ARZ je trajalo mini-
malno 2 meseca in maksimalno 26 let. 
Bolniki so jemali bisfosfonate in monok-
lonska protitelesa (denosumab) ter kom-
binacijo bisfosfonatov in monoklonskih 
protiteles. Povprečen čas jemanja ARZ je 
bil 5,12 leti (standardna deviacija je 4,46 
Tabela 1: Razdelitev bolnikov na ARZ in primarna neoplazma.
Spol/
bolezen
Diseminirani 
plazmocitom
Pljučni 
rak
Rak 
dojke
Rak 
prostate
Folikularni 
limfom
Moški 3 2 0 4 0
Ženske 1 0 4 0 1
466
STOMATOLOGIJA
Zdrav Vestn | september – oktober 2020 | Letnik 89 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3106
biotične zaščite in obolevnost za MRONJ 
nista statistično značilno povezani (p > 
0,05) (Tabela 4).
4 Razpravljanje
Vzorec, ki smo ga zajeli v raziskavi, 
je obsegal 94 bolnikov. Vsi so prejema-
li ARZ in so potrebovali izdrtje zoba. 
79 bolnikov (84 %) je prejemalo ARZ 
zaradi preprečevanja zapletov osteopo-
roze, ostalih 15 (16 %) pa kot dodatno 
zdravljenje zaradi kostnih metastaz ob 
primarni maligni bolezni. Kot je razvi-
dno iz literature, je izdrtje zoba vzrok za 
nastanek MRONJ v do 70 % primerov 
(7,8). Glavni indikaciji za izdrtje zob sta 
bili paradontalna bolezen in kronični 
apikalni paradontitis. Obema je skupno 
vnetje. Ne glede na to, ali je vnetje po 
lokalni travmi kosti in sluznice (npr. po 
izdrtju zoba) vzrok za nastanek nekroze 
ali posledica le-te, je jasno, da igra po-
membno vlogo v patogenezi MRONJ. 
Ključna je namreč sprememba pH, ki se 
zgodi ob aktivnosti mikroorganizmov in 
povzroči sproščanje sicer vezanih ARZ, 
predvsem bisfosfonatov. Velik dodaten 
negativen vpliv imajo tudi pridruženi 
načini zdravljenja primarne maligne 
bolezni, kot so kemoterapija in korti-
kosteroidi (3). Kot ključ za razvoj oz. 
vzdrževanje MRONJ se omenja bakte-
rijsko vnetje. Kot pomemben dejavnik 
v boju proti MRONJ se zato omenjajo 
sistemski antibiotiki, ki bi lahko bistve-
no prispevali k manjši pojavnosti bo-
lezni. Tudi med našimi preiskovanci so 
nekateri prejeli sistemski antibiotik, ki 
pa sicer ni bil del splošnega protokola 
obravnave. Uporabljal se je zgolj po sicer 
splošni indikaciji za uporabo. Sistemski 
antibiotik v našem vzorcu bolnikov ni 
omogočil manjše pojavnosti MRONJ. 
Pojavnost MRONJ med bolniki, ki so 
prejeli sistemski antibiotik, je bila 22,7 % 
in je blizu vrednostim pojavnosti v ce-
lotnem vzorcu. Pojavnost med bolniki, 
ki niso prejeli antibiotika, je bila nižja. 
Znašala je 12,5 %. S statističnimi anali-
zami nismo dokazali statistično značilne 
povezave med uporabo antibiotičnega 
zdravljenja in razvojem MRONJ. Iz lite-
rature je razvidno, da je uporaba sistem-
skih antibiotikov postala del protokolov 
(7,9). Kljub vsemu pa je težko primerja-
ti posamezne prestavljene protokole in 
uspešnost le-teh. Predstavljeni primeri 
se razlikujejo tako v stopnji MRONJ, ki 
so jo zdravili, kot tudi v ovrednotenju 
uspešnosti zdravljenja (3). Tako ob upo-
rabi antibiotikov poročajo o uspešnosti 
22–100 % (10). Prav tako ni enotnega 
mnenja o tem, ali trajanje prejemanja 
sistemskega antibiotika vpliva na uspeš-
nost zdravljenja (7). Iz literature je raz-
vidno, da sistemski antibiotiki bistveno 
ne zmanjšajo bakterijskega bremena, 
zamenja pa se profil prisotnih bakterij 
(11,12). Na živalskem modelu so sicer 
pokazali statistično značilno manjšo po-
javnost MRONJ ob uporabi sistemskih 
antibiotikov po izdrtju zob (13). Stro-
kovnjaki so si enotni, da so preventivni 
ukrepi, kot so preventivni zobozdravni-
ški ukrepi pred začetkom zdravljenja z 
ARZ , ter odstranitev zob z brezupnim 
izidom zdravljenja, ključni pri prepre-
čevanju nastanka MRONJ. V primeru, 
da po uvedbi zdravljenja z ARZ pride 
do situacije, ko je potrebno izdreti kak 
zob, pa se je potrebno držati osnovnih 
načel, ki so skupna večini protokolov ali 
smernic. Izdrtje zoba mora biti čim bolj 
atravmatsko, potrebna je dobra ekskoh-
leacija alveole ter zagladitev oz. niveli-
ranje ostrih kostnih robov. Sledi tesno, 
plastično približanje sluzničnih robov. 
Odsvetuje se tudi uporaba protetičnih 
izdelkov do ustrezne zacelitve mehkih 
tkiv (14). Področje uporabe sistemskih 
antibiotikov ostaja odprto vprašanje, ki 
467
IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK
Vloga sistemskih antibiotikov pri izdrtju zoba pri bolnikih na antiresorptivni terapiji
potrebuje dodatne sistematične raziska-
ve. Po smernicah, ki sta jih za slovensko 
območje oblikovala dr. Kocjan in dr. Sa-
pundžiev, je antibiotično zdravljenje pri 
izdrtju zob pri bolnikih z ARZ na mestu 
zgolj ob sicer splošni indikaciji za upora-
bo sistemskega antibiotičnega zdravlje-
nja ob zobozdravstvenih in oralnokirur-
ških posegih (15).
5 Zaključek
Potrebne so še dodatne sistemske 
raziskave, ki bodo dokončno potrdile 
patogenezo razvoja MRONJ in pomen 
bakterijskega vnetja v tem okviru. Zato 
se bo lahko potrdila ali ovrgla tudi smi-
selnost uporabe sistemskih antibiotikov 
ob oralnokirurških posegih, posebej pri 
izdrtju pri bolnikih, ki se zdravijo z ARZ.
Literatura
1. Shuster A, Reiser V, Trejo L, Ianculovici C, Kleinman S, Kaplan I. Comparison of the histopathological 
characteristics of osteomyelitis, medication-related osteonecrosis of the jaw, and osteoradionecrosis. Int J 
Oral Maxillofac Surg. 2019;48(1):17-22. DOI: 10.1016/j.ijom.2018.07.002
2. Ruggiero SL, Dodson TB, Fantasia J, Goodday R, Aghaloo T, Mehrotra B, et al. American Association of Oral 
and Maxillofacial Surgeons position paper on medication-related osteonecrosis of the jaw—2014 update. 
J Oral Maxillofac Surg. 2014;72(10):1938-56. DOI: 10.1016/j.joms.2014.04.031
3. Fleishcer KE, Kontio R, Otto S, eds. Antiresorptive Drug-related Osteonecrosis of the Jaw (ARONJ) - a Guide 
to Research. Davos Platz: AO Foundation; 2016.
4. Otto S, Pautke C, Opelz C, Westphal I, Drosse I, Schwager J, et al. Osteonecrosis of the jaw: effect of 
bisphosphonate type, local concentration, and acidic milieu on the pathomechanism. J Oral Maxillofac 
Surg. 2010;68(11):2837-45. DOI: 10.1016/j.joms.2010.07.017
5. Daly CG. Antibiotic prophylaxis for dental procedures. Aust Prescr. 2017;40(5):184-8. DOI: 10.18773/
austprescr.2017.054
6. Antibiotic Prophylaxis 2017 Update. AAE Quick Reference Guide. 2017 [cited 2020 Mar 22]. Available 
from: https://www.aae.org/specialty/wp-content/uploads/sites/2/2017/06/aae_antibiotic-prophylaxis-
2017update.pdf. 
7. Akashi M, Kusumoto J, Takeda D, Shigeta T, Hasegawa T, Komori T. A literature review of perioperative 
antibiotic administration in surgery for medication-related osteonecrosis of the jaw. Oral Maxillofac Surg. 
2018;22(4):369-78. DOI: 10.1007/s10006-018-0732-8
8. Bodem JP, Kargus S, Eckstein S, Saure D, Engel M, Hoffmann J, et al. Incidence of bisphosphonate-related 
osteonecrosis of the jaw in high-risk patients undergoing surgical tooth extraction. J Craniomaxillofac 
Surg. 2015;43(4):510-4. DOI: 10.1016/j.jcms.2015.02.018
9. Otto S, Troltzsch M, Jambrovic V, Panya S, Probst F, Ristow O, et al. Tooth extraction in patients receiving 
oral or intravenous bisphosphonate administration: A trigger for BRONJ development? J Craniomaxillofac 
Surg. 2015;43(6):847-54. DOI: 10.1016/j.jcms.2015.03.039
10. Hoefert S, Eufinger H. Relevance of a prolonged preoperative antibiotic regime in the treatment of 
bisphosphonate-related osteonecrosis of the jaw. J Oral Maxillofac Surg. 2011;69(2):362-80. DOI: 10.1016/j.
joms.2010.06.200
11. Ji X, Pushalkar S, Li Y, Glickman R, Fleisher K, Saxena D. Antibiotic effects on bacterial profile in 
osteonecrosis of the jaw. Oral Dis. 2012;18(1):85-95. DOI: 10.1111/j.1601-0825.2011.01848.x
12. De Bruyn L, Coropciuc R, Coucke W, Politis C. Microbial population changes in patients with medication-
related osteonecrosis of the jaw treated with systemic antibiotics. Oral Surg Oral Med Oral Pathol Oral 
Radiol. 2018;125(3):268-75. DOI: 10.1016/j.oooo.2017.11.022
13. Lopez-Jornet P, Camacho-Alonso F, Martinez-Canovas A, Molina-Minano F, Gomez-Garcia F, Vicente-
Ortega V. Perioperative antibiotic regimen in rats treated with pamidronate plus dexamethasone and 
subjected to dental extraction: a study of the changes in the jaws. J Oral Maxillofac Surg. 2011;69(10):2488-
93. DOI: 10.1016/j.joms.2011.02.059
14. Poxleitner P, Engelhardt M, Schmelzeisen R, Voss P. The Prevention of Medication-related Osteonecrosis of 
the Jaw. Dtsch Arztebl Int. 2017;114(5):63-9. DOI: 10.3238/arztebl.2017.0063
15. Sapundžiev D. Prepoznava in preprečevanje osteonekroze čeljustnice. In: Fras Z, ed. Nujna medicinska 
stanja v zobozdravstveni ambulanti. Ljubljana: Zdravniška zbornica Slovenije; 2019. pp. 7.