GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM ela/v naša smučina LETNIK 18 ŠTEVILKA 9 10. OKTOBER 1979 Elan uspešen na mediteranskih igrah Otvoritev MIS-a je izvabljala iz množice spontane aplavze. Na sliki: ena simboličnih koreografij Elanovo tekmovalno orodje odlično prestalo veliko preizkušnjo NAROČILO ZA MIS SMO SI TEŽKO PRIBORILI Svetovno gimnastično prvenstvo v Ljubljani leta 1970 in doseženi uspehi so nas uspavali, razvoj tekmovalnega orodja smo zanemarili na račun drugih skupin izdelkov iz programa Športnega orodja. Naša gimnastika je po Cerarjevih uspehih šla strmo navzdol — priznajmo tudi — naše zanimanje za gimnastiko je z odhodom ing. Hočevarja močno upadlo. Z reorganizacijo ELAN-a in uvedbo zaokroženih poslovnih enot (dejavnosti). ki so se pozneje spremenile v TOZD, se začenja novo zadnje obdobje. Novemu vodstvu je bilo povsem jasno, da je treba hitro ukrepati ter našemu tekmovalnemu orodju ponovno povrniti nekdanji ugled ter skozi to zaupanje v kakovost izdelkov TOZD Športno orodje. Skupaj s TOZD Inštitutom je bil izdelan program in akcije sodelovanja s strokovnimi delavci s področja gimnastike, namiznega tenisa in dviganja uteži so pred štirimi leti zopet stekle. S sodelovanjem so pričele redno pritekati informacije o razvojnih dogajanjih v svetu. Začeli smo z intenzivnim razvojem gredi, bradlje, dvovišinske bradlje in konja. Postavili smo si za cilj opremiti MIS z našim orodjem. Boj za dosego tega cilja ni bil lahek in žal ni bil (Nadaljevanje na 2. strani) Elan uspešen na mediteranskih igrah (Nadaljevanje s 1. strani) odvisen samo od kakovosti našega orodja — vse preveč je bilo zraven osebnih interesov — zakulisne kuhinje — ki v naši družbi ne bi smela biti prisotna. Do pripravljenosti, da se sploh preverja kvaliteta našega orodja, je prišlo šele, ko je predsednik organizacijskega odbora M IS, tov. Stane Dolanc jasno poudaril, da ima ob isti kakovosti prednost domača oprema. RAZVOJ JE BIL TEŽAK IN DOLGOTRAJEN Veliko razvojnega dela je bilo vloženega v razvoj posameznega orodja, veliko problemov je bilo treba rešiti, veliko pomanjkljivosti odpraviti. Težave, ki so že značilne za naše razvojno delo, so nas tudi to pot pestile — pomanjkanje primernih materialov in kooperantov. Da bi bila mera polna, ima FIG (Mednarodna gimnastična zveza) že nekaj let pripravljene spremembe za posamezna orodja, ki pa jih uradno še odlagajo od kongresa do kongresa. Tudi mi smo prišli do neuradnih predpisov, ki smo jih pri razvoju vključevali kot dodatne parametre. V tesni povezavi s strokovnimi delavci z gimnastičnega področja. VfiTK, posameznih društev in reprezentanc smo naše prototipe preizkušali, dopolnjevali ter zopet preizkušali, dokler dokončno nismo orodje kakovostno uspeli dvigniti na raven, primerno za najzahtevnejša tekmovanja. Najdaljšo razvojno pot je imela gred, najkrajšo pa dvovi-šinska bradlja. Nešteto je drobnih detajlov, ki so izvirno rešeni. Naj večjo pozornost pa zasluži rešitev lestvin, ki so vedno predstavljale šibko točko, pa čeprav smo jih uvažali od najbolj renomiranih proizvajalcev. Pri ročkah za dviganje je največji uspeh dosežen pri gu-miranju, ko je našemu kooperantu uspelo maso za gumira-nje barvati neposredno. Velike težave so bile pri definiranju in dobavi materiala za osi, vendar je tudi to zadovoljivo rešeno. NAMIS-u SMO SE UVELJAVILI V Splitu smo navezali tesne stike z vsemi nastopajočimi reprezentancami, posebno še s predstavnikoma FIG in trenerji ter vodst vi reprezentanc. Naši serviserji in montažerji so opravili veliko delo, tako da je predstavitev nove generacije našega telovadnega orodja potekala nad vsemi pričakovanji- Tekmovanje in treninge najboljših telovadcev Sredozemlja smo izkoristili tudi za zbiranje informacij o orodju. Vsi brez zadržka — od predstavnikov FIG, trenerjev in vodstev posameznih reprezentanc so nam delili same pohvale za orodje - predstavnica FIG je rekla, da take mednarodne tekme, kjer nastopajoči ne bi imeli niti najmanjše pripombe na orodje, ne pomni. Razgovori z njo in nekaterimi trenerji so bili zelo koristni, saj nam dajejo smernice za bodoči razvoj. Tudi dvigalci so se s pohvalami za ročke pridružili telovadcem, tako da smo z uveljavitvijo kakovosti našega orodja na M IS lahko v celoti zadovoljni. SAMO TAKO NAPREJ TOZD Športno orodje je ogromno vložil v celovit nastop na MIS. Prepričan sem, da je nastop v celoti uspel ter da se bo bogato obrestoval. MIS so samo ena od stopnic na poti uveljavitve našega orodja, ki jih je ELAN uspešno premagal. Pred nami so že novi cilji, nove naloge, na katere se bomo morali čim bolje pripraviti, tako da bodo uspehi našega orodja stalni, kar bo dvignilo naš ugled doma in v tujini. Tesno sodelovanje s tekmovalci in strokovnimi delavci je predpogoj za to. Zapisal Petriček Peter Split je zaživel Ko je Split 1975. leta v Alži-ru dokončno dobil kandidaturo za prireditelja VIII. sredozemskih iger za leto 1979, se nam je datum vsem zdel odmaknjen, le prirediteljem je čas tekel mnogo hitreje kot nam. Prvotno naj bi se igre odvijale samo v Splitu, vendar so ostala mesta v Dalmaciji uspela v želji, da postanejo igre vsedalmatinske. Tako je bilo po letu dni potrebno spremeniti načrte, kar je vzelo še eno leto. Gradbeni podvig se lahko primerja le z gradnjo centra Sava v Beogradu, ki je bil z načrti vred gotov prej kot v enem letu. Mediteranska mesta so posebej živa zvečer, ko zaživi korzo, za Split pa so značilne debatne skupine na trgu sredi Dioklecijanove palače, ki so zadnje dni imele isto temo. Mesto je za MIS zaživelo. Zanimiv fenomen Splita pa so njegovi upokojenci, ki vsako dopoldne s »Slobodno Dalmacijo,« odprto na športni strani, pišejo kroniko mesta. Kronika zadnjih dni je še posebej živa, saj je mesto iz dneva v dan spreminjalo svoj izgled. Oči so bile uprte predvsem v novi stadion, ki je kaj kmalu dobil ime »Poljudska ljepotica«. Stari stadion, ki stoji v središču mesta, je že sedaj pretesen za številne navijače »bilih«, ki so večna tema pogovorov v Splitu. S »Ajdukom« se vse začne in konča, pa naj bo pogovor povsem o nečem tretjem. Projektant novega stadiona je Rečan Magaš, ki si je obliko sposodil od školjke. Pod streho najimpozantnejše stvaritve v državi lahko sedi kar 50.000 gledalcev, stadion pa je primerljiv le z zadnjima dvema, ki sta bila zgrajena za olimpijske namene (Miinchen, Montreal). V svoji notranjosti skriva med drugim tudi hotel za športnike, restavracije, prostore za novinarske konference, računalnik, pokrito trening igrišče z umetno travo in še kup prostorov, ki so potrebni za nemoteno funkcioniranje stadiona. Izjemno zahtevna gradnja je od izvajalca Hidro-elektre Zagreb zahtevala nadčloveške napore, saj so bila dela ogromnega obsega in enkratna po značaju. Na otvoritvi iger je bi stadion poln in Viti mediteranske igre VIII mediterranean games Bane in Ingemar imata med drugim skupno tudi to, da sc le redko nasmejeta. Take priložnosti pa Franci ni izpustil. tako je že prestal, in to uspešno svoj ogn jeni krst. V senci stadiona se skriva kompleks bazenov projektanta prof. Antiča iz Beograda, ki v stiliziranem valu pokriva tri bazene, enega olimpijskih dimenzij. Na vhodni ploščadi poleg bazena za skoke v vodo kraljuje sredozemska medvedka Adriana oblikovalca Kogoja, ki je tudi sicer prisotna na vseh prizoriščih, kot tudi v mestu samem. Zaradi bližine in precej različnih konceptov si objekta konkurirata, čeprav že na daleč prevladuje dominantnejša oblika školjke, vidna na poti v Split iz smeri Kaštelov. Domačini imajo pripombo glede lokacije bazena, ki bi ga želeli imeti bliže mestu in Marjanu, vendar je sedanja lokacija opravičljiva predvsem iz komunalnih zahtev (servisne površine, parkirišča, dovoz). Pričakovali bi, da ima najbolj športno mesto v -Jugoslaviji dobre pogoje za rekreacijo in vrhunski šport. Vendar to ni tako. Mesto, ki ima preko 230.(KM) prebivalcev, je imelo na Gripah skromno dvorano, ki je bila poleg nekaj šolskih edina, v kateri se je šport lahko odvijal pred gledalci. Vrzel je zapolnila nova večnamenska dvorana v neposredni bližini stare, ki sprejme (SIMM) gledalcev. ob vsem udobju za gledalce in poročevalce. Sarajevska skupina projektantov s prof. Jankovičem na čelu je za Skenderijo realizirala še en kompleks športnih dvoran in prenesla nekaj bosenske arhitekture v Dalmacijo. Objekt bo prav zaživel šele z novim nakupovalnim centrom, ki je v gradnji. Organizacija tako zahtevnih iger zahteva poleg kapitalnih objektov cel niz vzporednih, ki jih mesto v svoji ponudbi še ni imelo. Problem nastanitve udeležencev so rešili z dozidavo hotelskega naselja Medena pred Trogirom. Novinarji so zasedli hotel Marjan, ki so ga za njihove potrebe povečali in tako dobili sodobno poročevalsko središče. Za potrebe radia in televizije so zgradili nov RTV center. Ker je mesto zasedeno s pločevino, enosmerne ulice pa razdalje povečujejo, je bila realizirana dolgoletna želja domačinov — kilometer dolg predor pod Marjanom. Četrta večja gradnja je bila rekonstrukcija teniških igrišč na Firulah, ki smo jih opremili mi. Ostala mesta, ki so bila prav tako gostitelji, so se zadovoljila s prenovitvami igrišč in dvoran. Tako je Zadar povečal mestni stadion in dobil razsvetljavo, Šibenik je prenovil dvorano, stadion je dobil reflektorje, veslaški center v Zatonu pa vse spremljajoče objekte. V Trogiru so ob šoli zgradili rokometno dvorano za 2000 gledalcev, v Sinju pa uredili parkur na hipodromu, Omiš je pridobil drugi največji stadion v Dalmaciji, prav tako Makarska, kjer so se pomerili ragbijaši. V Supetru na Braču so brnele strelice na strelišču pri hotelskem naselju Kaktus, v hvarski dvorani hotela Amfora pa so se pomerili sabljači na novih progah, ki so redkost v Jugoslaviji. Vsi našteti objekti kom-pletirajo olimpijsko ponudbo (manjka le velodrom), vendar glede na dejstvo, da je prireditelja olimpijad vedno teže dobiti (spomnimo se težav Montreala) in na stroške, ki jih bo Split čutil precej let. ni hiteti s ponudbo za OI. V Splitu je bilo potegnjenih precej paralel s Sarajevom. Ker se je v preteklosti slabo in nenačrtno delalo, naša družba še vedno tolerira horuk sistem za reševanje megalomanskih problemov v sferi telesne kulture. Dvoreznost takšnega načina reševanja je predvsem v izkoriščenosti in v nenadnem pojavu vzdrževanja velikega števila objektov. Dejstvo, da so si v Splitu že zagotovili vsa mogoča državna prvenstva za dobo naslednjih dveh let, prvenstvo Evrope plavanju in vaterpolu, kaže, da Splitčani ne žele zgubiti stika z vrhunskim športom, hkrati pa je upati, da bo šport v tem dalmatinskem mestu še napredoval in pognal nove korenine v tistih športih, ki so bili do včeraj tuji mestu pod Marjanom. Urbanc Delček z otvoritve Na sliki: Alžirski plesi na »Poljudski ljepotici« Preporod naše športne gimnastike Vrvež po končani otvoritvi Še iz Cerarjevih časov, ko smo njegove uspehe enačili s kvaliteto slovenske oziroma jugoslovanske gimnastike, smo vajeni tudi v Elanu dajati ocene, saj smo v neposrednem stiku z eminentnimi gimnastičnimi strokovnjaki. Prva, vsesplošna ocena je ta, da je gimnastika na pravi poti, da sta naši vrsti obetavni. Ob intenzivnejšem treningu ter z boljšimi pogoji in ob splošnem razumevanju je od njih pričakovati še boljše seštevke točk. saj je športna gimnastika spopad telovadca z orodji. V ekipnem mnogoboju se je pokazalo, da naši fantje in dekleta znajo telovaditi, da pa je število spodrsljajev konstantno, tako pri prvouvrščeni francoski vrsti kot pri naših in se suče okrog številke osem. Četudi bi naši vaje opravili brezhibno, bi to pomenilo 3 točke več, kar še vedno ni dovolj za prvo mesto, kljub temu, da imajo Francozi isto število napak. Torej vzrokov ni iskati v spodrsljajih na tekmi. Edina možnost za večji zbir točk je višja ocena vaje, ki je brez napake. To pa obenem pomeni več treninga, kvalitetnejši trening, več ponavljanj, znanstveni pristop k delu, boljše osnovne pogoje. Dejstvo je, da vsega tega fantje kot tudi dekleta nimajo, imajo pa voljo, ki je za telovadce značilna. V jugoslovanskem prostoru je gimnastika najbolj doma v Novem Sadu, Novem mestu. Sarajevu, Ljubljani in Mariboru, od koder večina reprezentantov tudi izhaja. Fantje in dekleta trenirajo posamič, v svojih vrstah, skupne priprave pa jim po navadi nudijo še slabše pogoje kot doma. Čutiti je pomanjkanje gimnastičnega centra, ki naj bo stalno pribežališče, v prvi vrsti za reprezentanco. Praksa priprav potrjuje zgoraj omenjeno dejstvo, saj so v Splitu namesto v obljubljenih novih dvoranah vadili v dvorani 40 X 9 m, kar tudi laiku pove dovolj. S tega vidika je rezultat, ki sta ga naši vrsti dosegli, velik kot gora. Delež Slovencev v gimnastični vrsti je bil od nekdaj precejšen. Spomnimo se: Cerar, Brodnik, Vratič, Kersnič, Šrot, Šoštarič, Kussel so bili vedno okostje reprezentance. V sedanji moški vrsti sta Ljubljančan Jože Kunčič in Mariborčan Branislav Tripko-vič. V Split sta prišla kot drugi in četrti v vrsti — Kunčič za Kezunovičem, ki je še vedno naš prvi mož in Tripkovic za Ačimovičem, ki je tretji po stažu. Kunčič ni vzdržal psihičnega pritiska in je odpovedal na vsej črti, čeprav smo od njega potihem pričakovali medalj na konju in bradlji; Tripkovic pa je presegel vsa pričakovanja. Edini od naših je prejel kompletno kolekcijo medalj, čeprav bi bil zadovoljen že z bronasto iz ekipnega dela. 17-letni dijak, ki že 10 let vadi pri TVD Partizan-Maribor Center pod vodstvom trenerja Šuštarja, je dokazal, da se razvija v šampiona. Po bronu iz ekipnega mnogoboja je zablestel na konju z ročaji in z delitvijo drugega mesta (kljub temu, da še ni pokazal vsega) najavil kandidaturo za naslednika »konjenika«. Na bradlji smo v finalu pričakovali Kunčiča, ki ima izredno dobro voljo, vendar ga je »BANE« več kot dostojno zamenjal. Delil si je prvo mesto z zmagovalcem mnogoboja Boutardom in Slavnim Bo-eriojem, ki tudi v svetu nekaj pomenita. Krivični bi bili, če se ne ustavimo še ob dveh vrednih rezultatih, ki sta ju dr. Ke-zunovič in Jasna Dokl dosegla v mnogoboju. Jasna je bron izgubila na dvovišinski bradlji za dve desetinki, Miroslav pa na drogu, ki je nasploh naše šibko orodje. (Ne moremo premostiti težavnostnega praga). (Nadaljevanje na 4. strani) Elan uspešen na mediteranskih igrah Naša vrsta je presenetljivo izrinila Italijane z zmagovalnega odra; le 20 stotink nas je ločilo od 2. mesta Špancev, Francozi so opravičili vlogo favorita. Na sliki naši z leve proti desni: Jovičič, Kezunovič, Ačimovič, Tripkovič, Vilič in Kunčič. (Nadaljevanje s 3. strani) Prvenstvo Sredozemlja ima trenutno le eno velesilo — Francijo. Tri bivše gimnastično dokaj močne vrste, .Jugoslavija s Cerarjem. Italija (Menichelli, Carminucci) in Španija (Blume, Ugarte) se počasi približujejo. Vse druge države udeleženke v Splitu, so začetnice, pa čeprav je Egipt že osvajal medalje. V mesecu oktobru bo v Ljubljani Balkansko prvenstvo. Med moškimi so prvi favoriti Bolgari z evropskim prvakom v mnogoboju Delče-vim, med dekleti pa Romunke, ki imajo v Comanecijevi in Ungureanu jevi dve vodilni svetovni telovadki. Obeta se nam prvovrstni užitek, našima vrstama pa zaželimo obilo uspeha. Janez Urbanc Naši so pokazali očiten napredek in so postali obetavna gimnastična vrsta. Na sliki: dvojno salto pri preskoku Dušana Ačimoviča. Na Gripah je med drugimi tudi dvorana za treninge dvigalcev. Na sliki: Naši »Na delu«. Franc Melanšek (TAK Velenje) je edini Slovenec v ekipi in najmočnejši Jugoslovan kljub 34 letom. Naši reprezentanti so bili stalni gostje gostoljubne Elanove posadke. Posnetek je nastal po podelitvi medalj v ekipnem tekmovanju. Elan vzbujal pozornost IZREDNO ZANIMANJE ŠPORTNIKOV NA MEDITERANSKIH IGRAH ZA NAŠO OPREMO Odličja so podeljena, Številna nova prijateljstva in poznanstva so sklenjena, športniki, novinarji in organizatorji so zapustili prizorišče VIII. mediteranskih iger, zastor velikega športnega spektakla se je kot že tolikokrat do sedaj spustil — skratka — tekmovanje je končano. Le malokdo se zaveda, da za kulisami take prireditve stoji ogromen team ljudi, ki dela s polno paro, da se le-ta lahko nemoteno iz- vede. Mnogi od njih so začeli že veliko prej, saj izgradnja impozantnih objektov kot tudi celotna oprema le-teh predstavljajo težko nalogo za še tako dobro utečen organizacijski aparat. Eden tistih, ki se je aktivno pripravljal že pred samim tekmovanjem in ki naj bi beležil pozitivne rezultate tudi še dolgo po tekmovanju, je prav gotovo Elan. Smatrali smo namreč, da je tako velika športna prireditev lahko pravi trenutek, da določememu krogu udeležencev predstavimo svoj proizvodni program na področju športnih orodij. Akcija je bila zamišljena tako, da bi s programom telovadnega orodja za moško in žensko gimnastiko, kot tudi s programon opreme za krepitev — ki smo jo dobavili organizatorju, pritegnili pozornost, kasneje pa bi v direktnih razgovorih s predstavniki posameznih ekip lahko podrobno predstavili našo celotno ponudbo in zmožnosti. Da bi še bolj pritegnili pozornost, smo tekmovalcem in serviserjem razdelili nekaj propagandnega materiala, kar se je pokazalo kot zelo uspešna poteza, saj je bilo v dneh tekmovanja mogoče videti naše majice na vsakem koraku. Seveda smo mi največ pričakovali od direktnih kontaktov z vodji posameznih ekip, ki so bili običajno tudi predstavniki vladnih svetov za telesno kulturo, nekateri celo člani olimpijskih komitejev, tako da lahko njihove izjave in pohvale jemljemo resno. Naša pričakovanja so se v celoti izpolnila, saj smo iz konstruktivnih razgovorov s posameznimi vodji ekip lahko zaključili, da je tržni potencial na območju mediteranskih držav velik in da se celotno področje šele »prebuja« in dela prve korake v smeri sistematičnega razvoja telesne kulture na svojem področju. Za realizacijo tako začetega procesa pa so neobhodni športni pripomočki vseh vrst, verjetno pa tudi določena pomoč pri načrtovanju objektov samih. Mislim, da smo v tej fazi razvoja sposobni nuditi oboje, kar bi nam zagotovilo trajen položaj na trgu. Če strnem dogajanje v Splitu v kratko celoto, potem moram povedati, da so bili s kvaliteto našega orodja zadovoljni prav vsi. Slišali smo celo izjave, da na tako dobrem orodju nekateri še niso telovadili. Vsi, s katerimi smo prišli v stik, so zatrjevali, da bi za tak program sigurno našli kupce v njihovi državi; od nas je torej odvisno, koliko posejanega bomo poželi. Ostane nam torej, da na osnovi pridobljenih izkušenj pripravimo strategijo, ki bo zajela: — nadaljnje vzdrževanje že vpostavljenih odnosov — podrobno izdelane programe po posameznih državah — ustrezno politiko cen — brezhibno izpeljavo dogovorjenih poslov. Na potezi smo, kot že tolikokrat do sedaj, zopet mi. Ce bomo potegnili pravo potezo na šahovnici, pa nam bo pokazala prihodnost. Uroš Aljančič Na na&em »stantu« je bilo vedno živahno naše telovadno orodje V članku novinarja Jožeta Dekleve v DELU pod naslovom: BOUTARD ŽELEL SPOZNATI CERARJA smo prebrali odgovor najuspešnejšega telovadca na M IS, Francoza Michela Boutarda na vprašanje, kako se počuti v Splitu: »Izvrstno! Dobro mi de tukajSna toplota. Tudi sam sem doma pri morju, v Antibesu, in se pri morju tudi najbolje počutim. Navdušen sem nad dvorano in brezhibnimi orodji. Moram reči, da vsega tega nisem pričakoval. Vse je na ravni največjih tekmovanj na svetu, lahko rečem na olimpijski ravni. Pa to velikansko zanimanje publike za gimnastiko. Zdelo se mi je, da je telovadba v Jugoslaviji popularna, saj ste navsezadnje imeli Cerarja, ki je bil svoj čas najbolj&i na svetu. Videti je, da se ljudje tudi spoznajo na gimnastiko, saj jo objektivno spremljajo in znajo res lepo nagraditi uspelo potezo.« VIII mediteransko it jr* VHlos |oux medit* Split 1979 VIII mtMlitorrane.m .00 do 6.30 in med glavno malico. Izven tega časa se delavci bifeja ne morejo posluževati. Bife na upravi podjetja je namenjen samo za delavce uprave in goste in se ga delavci drugih TOZD-ov ne smejo posluževati. H. AVTOMATI ZA TOPLO IN MRZLO PIJAČO Za potrebe delavcev v delovni organizaciji sta na razpolago dva avtomata za tople in mrzle napitke in sicer: — v kadilnici BI, ki je namenjen izključno za TOZD Smuči in - v zveznem traktu I, ki je prvenstveno namenjen TOZD Vzdrževanju, TOZD Plastika, TOZD Športno rodje (KO) in za ostale delavce. Delavci se lahko avtomatov poslužujejo samo v času, ki je določen za organizirani odmor, ob glavni malici ter pred pričetkom in zaključkom dela. Za potrebe ostalih oddelkov in delovnih mest se v perspektivi namerava urediti še kadilnica v hali A obrata smuči, ter v oddelku TOZD Športna orodja — lesni oddelek. Ivan Godec v Elanu Sindikalna delegacija na ogledu proizvodnje smuči ‘28. septembra je bil na celodnevnem obisku v radovljiški občini sekretar predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, tov. Ivan Godec. Z njim so obiskali Elan še tov. Mišič, predsednik RO lesarstva in gozdarstva; tov. Ivanka Šulgaj, predsednica MS ZSS za Gorenjsko; tov. Janez Smole, predsednik in Vlado Matjašič, sekretar OSZS Radovljica. S strani Elana so v razgovorih sodelovali: direktor DO, predsednik KOO ZS, predsedniki OOZS, predsednik DS — DO in predstavnika organizacij ZK in OZMS. Obravnavali so oceno gospodarskih dosežkov in problemov, oceno samoupravne organiziranosti ter organiziranost družbenopolitičnih organizacij. S. K. 1. RAZPORED ORGANIZIRANIH ODMOROV PO POSAMEZNIH TOZD A. DOPOLDANSKA IZMENA 1. odmor: od 7.20 do 7.30 TOZD SMUČI SM 25, 22 od 7.30 do 7.40 TOZD SMUČI SM 23, 21 od 7.40 do 7.50 TOZD SMUCl SM 24 od 7.50 do 8.00 za ostale TOZD-e in proizvodne enote, skladišča od 8.00 do 8.10 TOZD Plastika 2. odmor: od 11.20 do 11.30 TOZD SMUCl SM 25, 22 od 11.30 do 11.40 TOZD SMUCl SM 23,21 od 11.40 do 11.50 TOZD SMUCl SM 24 od 12.10 do 12.10 za ostale TOZD-e in proizvodne enote, skladišča od 12.10 do 12.20 TOZD Plastika B. POPOLDANSKA IZMENA 1. odmor: od 15.30do 15.40TOZD SMUČI SM 24 od 15.40 do 15.50 TOZD SMUČI SM 23, 21 od 15.50 do 16.00 TOZD SMUČI SM 25, 22, za ostale TOZD-e in proizvodne enote, skladišča od 16.00 do 16.10 TOZD Plastika 2. odmor od 19.30 do 19.40 TOZD SMUCl SM 24 od 19.40 do 19.50 TOZD SMUCl SM 23, 21 od 19.50 do 20.00 TOZD SMUČI SM 25, 22, za ostale TOZD-e in proizvodne enote, skladišča od 20.00 do 20.10 TOZD PLASTIKA Novice, novice, novice — Švica ima 1,8 Mio aktivnih smučarjev ali 28 % celotnega prebivalstva. V smučarsko zvezo je včlanjenih 120.000 smučarjev, tekmovalcev pa imajo okrog 12.(XX). Podatki so bili objavljeni ob 75-letnici švicarske smučarske — 36. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu bo v Novem Sadu od 14. — 26. aprila 1981 — JARVINEN (Finska) je lani naredil okoli 750.000 parov smuči. — V Bosni (blizu Sarajeva) bo predvidoma prihodnje leto zgrajena tovarna športne opreme s sofinanciranjem ELAN-a in UNIS-a. Izdelovali bodo varnostne vezi, zavore za smuči, otroške vezi, pa tudi kotalke, avto-prtljažnike in avtomobilske nosilce za smuči. Zaposlenih bo 70 delavcev. Razgovori Obisk ;i - Obisk ;i - Obisk i - Obisk :i - Obisk ;i - Obisk ;i - Obisk ;i Švedski reprezentanti v veslanju so obiskali Elan Impolčani na ogledu proizvodnje, lepljenje tekaških smuči Delavci iz Impola, TOZD Vzdrževanje Obiski, obiski in zopet obiski Učitelji, profesorji iz Trsta in Gorice pri ogledu 14 NAŠA SMUČINA Novice — Kako je alpsko smučanje razširjeno po svetu (podatek 'FIS-A). Lansko sezono so bile alpske smučarke iz 26 držav, smučarji pa iz 29 držav z vseh celin. Tekem po disciplinah pa bo letošnjo sezono (člani, članice): alpsko smučanje: teki: skoki: 826 252 71 INDOK služba N i vsak lep, če je mlad, ni vsak mlad, če je lep, ni vsak lep, če je lep, ni vsak mlad, če je mlad. Sodelavci SOP Krško, ki so sodelovali pri naši rekonstrukciji Obisk iz »Alpine« Žiri, TOZD Šivalnica Še zadnji pregled letala DG-100 ELAN: tretje na Balkanu Obisk udeležencev mednarodnega seminarja »šport in prosti čas« Komisija ICSPE na Bledu zaključila delo 52 udeležencev iz 15 držav je na mednarodnem seminarju komisije ICSPE na Bledu ugotovilo, da obstaja še vrsta težav glede organizirane športne rekreacije množic, čeprav je bilo na tem področju že mnogo storjenega. Načrtno delo naj bi zajemalo rekreativno vadbo mladih in starih obeh spolov v okviru določenih organizacij, krajevnih skupnostih in šol, doma ali na oddihu, med tednom ali ob prostih sobotah in nedeljah. Športna rekreacija postaja ena izmed pomembnih prvin prostega časa in sestavni del življenja in dela milijonskih množic ljudi. To prinaša pozitiven vpliv na človekovo psihično in socialno stanje, za kar pa je potrebno vzgojiti zadostno število strokovno usposobljenih kadrov in jih pripraviti na delo v organiziranih oblikah rekreacije množic. Udeležence seminarja na Bledu smo sprejeli tudi v Elanu in jim razkazali proizvodnjo telovadnega orodja, smuči in čolnov, ter jim predstavili Elan kot pomemben dejavnik pri proizvodnji pripomočkov za »Šport in prosti čas«. S. K. Prvi poletni »ISPO < Prvič, odkar se na velikem sejemskem prostoru v Miinch-nu organizirajo sejemske prireditve, smo bili v tem terminu priča sejmu športne opreme. Dosedanja praksa je bila taka, da je bil v MUnchnu v mesecu februarju sejem zimsko-šport-ne opreme, medtem ko je bil v tem terminu redno organiziran sejem SPOGA v Kolnu. Letos pa so se organizatorji teh prireditev v Munchnu odločili, da bodo tik pred sejmom v Kolnu organizirali podobno prireditev. To je med proizvajalci športne opreme povzročile določeno zmedo, saj nihče ni dobro vedel, kakšen naj bi bil resnični pomen te prireditve. Kljub temu je sodeč po udeležbi prevladala poslovna logika, saj je večina proizvajalcev razstavila svoje letne programe, medtem ko so bili zimskošportni artikli v ozadju. Posebej velik delež so zavzemali proizvajalci teniške opreme, predvsem loparjev, katerih število je iz leta v leto večje. Pomembno pri vsem tem pa je, da so se med posameznimi svetovnimi proizvajalci na trgu teniških loparjev pojavili tudi številni, sicer bolj poznani kot proizvajalci smuči. Tako so se na sejmu z loparji za tenis predstavil Rossi-gnol, Fischer, Kneissl in Voelkl. Njihove kolekcije so obsegale izredno širok spekter ponudbe. Rossignol in Volki sta imela ob strani razstavljene tudi smuči, vendar le-tem niso posvečali pozornosti. Fischer in Kneissl pa smuči sploh nista razstavljala. Poleg loparjev za tenis je bil velik poudarek dan tudi razstavi vvind-surfov, na katerih trgu vlada izredna konjunktura. Tudi tu kot eden izmed proizvajalcev nastopa Kneissl. Na sejmu se je pojavil tudi vvind-surf v kitu, ki je bil na prodaj za 495 DM. Od čolnov je bilo razstavljenih največ gumijastih, plastičnim čolnom pa tokrat niso namenili posebnega poudarka. Zanimiv pojav, ki ga je bilo mogoče opaziti, so bili združeni razstavni prostori. Tako so skupaj nastopili proizvajalci iz Skandinavije (Švedi, Finci, Norvežani), na skupnih razstavnih prostorih pa so se pojavili tudi proizvajalci iz Japonske, Kanade, Irske, Avstrije, kar precej zmanjša stroške razstavljanja. Od večjih proizvajalcev smuči se na sejmu s smučmi resno ni pojavil nihče. Naša odločitev, da bomo na sejmu prisotni le preko našega zastopnika DSI-ja, je bila torej popolnoma pravilna, saj je očitno, da se bo sejem uveljavil kot sejem letne opreme. Omenim pa naj prisotnost manjših proizvajalcev tekaških smuči, katerih je bilo okrog 15. Očitno je trend na področju izdelave tekaških smuči še vedno strm, tako da bodo količine na trgu te opreme kmalu zelo velike in bo torej s tem dejstvom potrebno resno računat i. Posebej bo potrebno posvetiti pozornost nižjim cenovnim razredom, kjer se omenjeni proizvajalci najpogosteje pojavljajo. Kljub temu pa sem mnenja, da bi bilo na osnovi sejma potrebno razmišljati o dopolnitvi našega programa. Res je, da je prodor na tuja tržišča težak in da je konkurenca huda, toda če se kupec lahko identifincira z določeno firmo na več področjih, lahko to pozitivno vpliva na utrditev blagovne znamke na trgu. I)a ima taka odločitev določen smisel, dokazuje tudi Rossignol, ki je vsekakor vzor pravilne tržne strategedije pri smučeh, letos pa je predstavil tudi eno najpopolnejših kolekcij teniških loparjev, za katere je vladalo veliko zanimanje. Vsekakor se bo ISPO uveljavil kot sejem letne opreme, saj se je iz razgovorov s predstavniki večjih razstavljalcev dalo zaključiti, da se bodo tudi v prihodnosti sejma redno udeleževali. U. A. Udeleženci seminarja na razgovorih v Elanu Osnovna načela rekreacije Nadaljevanje 5. Aktivni počitek med delom: Pojmovno je počitek v nasprotju z delom oziroma aktivnostjo sredstvo za odpravljanje utrujenosti oz. sredstvo za vračanje funkcionalnih sposobnosti organizma v normalno prvotno stanje. Potreba po počitku nastane zaradi fiziološke neudobnosti, ki se s stopnjo utrujenosti in subjektivnega napora povečuje vse dotlej, dokler ni prekinjena zveza ali kontinuiteta dela. Postanek pri delu ali krajša prekinitev dela seveda ni vedno le zaradi potrebe po počitku. Nastane lahko zaradi tehničnih motenj ali drugih zunanjih vplivov, organizacije dela, planiranega odmora itd. KrajSi pavzi, ki ni uradno določena, pravimo spontana ali »ukradena« pavza; nastane zaradi fiziološke ne- udobnodti in je delavcu potrebna. Taka pavza češče moti potek dela in delo sodelavcev, prinaša torej škodo proizvodnji. Ta ugotovitev je dala zamisel, da bi v proces dela uvedli najprej eno, nato pa več krajših pavz za počitek. Ugotovili so, da se je s tem, ko so uradno uvedli eno ali dve pavzi med delom, znanjšalo število spontanih pavz, da je bilo proizvodnja manj motena, da se je produktivnost dela znatno povečala. Kasnejše ugotovitve psihologov in fiziologov kažejo na to, da je najprimernejše določiti pavzo, preden začne krivulja delovne storilnosti padati, oziroma v času. ko je bilo spontanih pavz največ. Ugoden vpliv odmora na produktivnost dela je vzpodbudil celo vrsto raziskovalcev, da so ta pojav raziskovali. Raziskave so bile usmerjene v ugotavljanje, koliko odmorov ima v dnevnem času dela optimalni učinek na proizvodnjo, časovno razporeditev, trajanje in način koriščenja odmora. V času, ko je bil položaj delavca v proizvodnji tak, da je prevladovalo težko mišično delo s statičnim ali dinamičnim naprezanjem ob veliki energetski porabi, je bila potreba delavcev predvsem po pasivnem počitku sede ali leže in po okrepčilu s hrano. Postopno manjšanje uporabe mišičnih naporov v proizvodnji in večanje obremenitve živčnega sistema, ter čedalje večje vključevanje duševnega dela je ustvarilo pogoje, potrebo in interes po aktivnem počitku. Zamisel o aktivnem počitku je sicer nastala že davno pred takim položajem delavca v proizvodnji. V moderni proizvodnji vpliva na utrujenost cela vrsta činiteljev, katerih izvor ni samo v telesni ali duševni obremenitvi, ampak tudi v fizikalnem in socialnem okolju, zato je teorija o aktiv- nem počitku, ki daje prednost »kontrarnosti«, v praksi najbolj upoštevana. Pri tem gre za to, da pri aktivnem počitku obremenimo tiste dele telesa ali organske funkcije, ki pri delu niso sodelovali, ter da menjamo okolje, v katerem ni činiteljev, ki so pri delu negativno vplivali na dobro počutje ropot, smrad, prepih, vročina itd.). Glede na čas delimo aktivni počitek na: — uvodno ogrevanje — aktivni počitek v 30 minutnem odmoru — aktivni počitek v posebnih (mikro) pavzah Namen ogrevanja pred začetkom dela je, da delavec pripravi organizem na predsto-ječe napore kot na primer športnik ogreje organizem pred Startom. Pripraviti ali ogreti mora predvsem tiste mišične skupine, živčne centre in organske funkcije, ki bodo pri delu predvsem obremenjeni. Prebujanje centrov, ogrevanje mišičnih skupin in afap-tiranje organskih funkcij na predstoječe napore pomeni usposobiti organizem, da hitreje, boljše in točneje reagira na zunanje dražljaje. To pa omogoča delavcu, da se hitreje vključi v sam vrh krivulje delovne storilnosti, s čimer se poveča produktivnost dela, hkrati pa zmanjša disponiranost za nesreče pri delu. Uvodno ogrevanje traja od 7— 10 minut in se lahko izvede doma ali pa ob prihodu na de- lo. Prebujanje živčnih centrov bomo najbolje opravili z jutranjo gimnastiko, ki vključuje jutranje prhanje ali umivanje s frotiranjem in kompleks gimnastičnih vaj (raznovrstno, izdatno gibanje rok, nog in trupa). Ogrevanje posebnih specifičnih mišičnih skupin, ki so kasneje pri delu obremenjene, bomo najhitreje opravili s tem, da v jutranjo gimnastiko vključimo take vaje, ki aktivirajo prav te mišice oziroma mišične skupine. Pri organizirani obliki uvodnega ogrevanja se priporoča izvedba vaj z glasbeno spremljavo. Organizator rekreacije pri tej obliki sestavi kompleks vaj, naredi točen razpored skupin in s pomočjo demonstracij posreduje vaje, ki jih skupina ali posameznik za njim ponavlja. Komplekse vaj organizator rekreacije večkrat spreminja, najmanj pa vsakih 14 dni. Organizator rekreacije v delovni organizaciji izdela za potrebe uvodnega ogrevanja plan in program, ki mora vsebovati naslednje elemente: 1. Razdelitev delovnih mest glede na obremenitev pri delu 2. Razporeditev posameznikov v vadbene skupine 3. Izdelava programa aktivnosti oziroma vaj za skupine z enako obremenitvijo pri delu 4. Razporeditev skupin glede na prostorske možnosti 5. Razporeditev skupin glede na čas prihoda na delo 6. Razporeditev vodnikov, ki vodijo posamezno skupino Uvodno ogrevanje mora biti svobodna odločitev delavca. V propagandne namene je primerno za to dejavnost najprej pridobiti vodilne delavce, ugledne strokovnjake in politične delavce v delovni organizaciji. Uspehi naj se popularizirajo s sredstvi obveščanja, ki jih ima delovna organizacija. Uvodno ogrevanje ni v kontrarnem odnosu do dela, ampak priprava organizma na delo, zato je bližje delovni vaji kot aktivnemu počitku. Tridesetminutni odmor je namenjen delavcem, da v tem času jedo in je z zakonom in statutom delovnih organizacij predpisan. Odmor je v sredi delovnega časa, to je med 3. in 4. uro. Zaradi različnih zmogljivosti kuhinj, ki pripravljajo topli obrok, se ta čas pomika za del delavcev v isti delovni organizaciji za pol ure prej in pol ure po četrti uri. Tako posamezni obrati in oddelki nimajo istočasnega odmora. Tako pomikanje odmora navadno moti organizacijo dela in delovni proces, posebno tam, kjer je delo enega obrata ali oddelka odvisno od dela drugega obrata ali oddelka. Ta motenja pa seveda zmanjšujejo proizvodnost. Delavec bi moral s tako odrejenim odmorom natančno takrat postati lačen, ko krivulja njegove produktivnosti začne upadati, oziroma bi krivulja delavčeve produktivnosti začela ravno takrat upadati, ko bi bil čas za odmor. V nasprotnem primeru prehrana in počitek nimata takega učinka, kot ga z uporabo teh stimulatorjev za delo pričakujemo. Pri takem odmoru so torej zelo majhne možnosti z rekreacijo vplivati na okrevanje organizma in zmanjšanje utrujenosti. Kljub zmanjšani možnosti, da bi s takim odmorom dosegli cilj, pa se delavci največkrat spontano združujejo v skupine enakih interesov za igro ali kakšno drugo športno dejavnost. Pri vsem tem nihče ne misli na intenzivnost in trajanje obremenitve, na princip kontrarnosti od dela in večkrat tudi na čas odmora. Emocionalna zagretost večkrat negativno vpliva na delo. Poruši se delovna disciplina, nastajajo poškodbe in nesreče. Zaradi takih učinkov je marsikatera delovna organizacija prepovedala vsako tovrstno rekreacijsko dejavnost v času odmora. Pri planiranju in programiranju rekreacije v 30-minut-nem odmoru se moramo ravnati po nasledn jih načelih: 1. Aktivnosti morajo biti v kontrarnem odnosu do dela 2. Aktivnosti se lahko izvajajo le v prostorih, kjer ni ropota, vročine, zadimljenosti, škodljivih plinov ali nevarnosti gibanja. 3. Dve minuti pred potekom odmora se mora prekiniti z dejavnostmi, ki vzburjajo organizem. Organizem moramo umiriti, zato je umirjen sprehod najprimernejši. 4. Delavci naj sami izbirajo aktivnost, seveda iz seznama, ki je za njihovo delovno mesto primeren. 5. Aktivnost lahko traja največ 20 minut in ne sme presegati 50 % intenzivnosti od maksimalne obremenitve. tj. Aktivnosti naj bodo vodene od organizatorja rekreacije. Osnovni namen posebne rekreacijske pavze je. da obnovi od dela in delovnega okolja prizadete funkcionalne sposobnosti delavca, da zmanjša ali odstrani utrujenost, da zmanjša število in trajanje spontanih pavz, da poveča voljo za delo in s tem tudi dvigne produktivnost dela. Učinek posebne rekreacijske pavze je odvisen predvsem od: — časovne opredelitve pavze — trajanja pavze — vsebine aktivnosti med pavzo — vodenja Praviloma mora biti pavza, preden začne krivulja delovne storilnosti padati. Če krivulja delovne storilnosti niha, se določi pavza tolikokrat, koliko krat krivulja zaniha. Iz raziskav je razvidno, da sta najugodnejši dve pavzi. Prva za malico nekaj pred 4. uro dela in druga za rekreacijo med 5. in 6. uro dela. Hitrost vračanja funkcionalnih sposobnosti utrujenih mišic je največja v prvih 7. oziroma 12. minutah aktivnega počitka. V tem času se vrne funkcionalna sposobnost za 70 % prvotne sposobnosti, medtem ko se ostalih 30 c4 vrača zelo počasi, večkrat cele ure počitka. Iz tega sledi, da je najracionalnejša dolžina pavze 15 minut, s tem, da bi bilo 10 minut za čisto aktivnost, 5 minut pa za pripravo in prihod oziroma odhod na mesto re-kreiranja. 15-minutna rekreacijska pavza bi skrajšala pavzo za malico. Z uvedbo rekreacijske pavze se poveča produktivnost dela, zmanjša število nesreč pri delu in je končni rezultat večja proizvodnost. V sebina rekreacijske pavze zavisi od vrste dela in utrujenosti. Zato mora organizator rekreacije za vsako delovno mesto pripraviti primerne gimnastične vaje, igre oziroma rekreacijske aktivnosti. Za uvedbo posebne rekreacijske pavze mora služba za rekreacijo v podjetju dobiti soglasje delavcev in samoupravnih organov. Posebna rekreacijska pavza mora biti od strani službe za rekreacijo skrbno organizirana. Praprotnik Filip (SE NADALJUJE)__________________ EL A/V Še o rekonstrukciji Del odsesovalnih naprav ob rekonstrukciji Množična ljubiteljska kultura v naši občini Področje ljubiteljske kulture je po svoji dejavnosti najbolj množična oblika organiziranega vključevanja delavcev in občanov, ki jo združuje in usmerja Zveza kulturnih -Organizacij Radovljica. Zahvaljujoč že utečenim samoupravnim odnosom na delegatskih razmerjih, je tudi to področje doseglo velik razmah. V 19 društvih in 3 samostojnih kulturnih skupinah deluje 63 sekcij z okoli 1.100 aktivnimi člani. V primerjavi z letom 1975, se je število društev povečalo za 2, sekcij pa za 27, s čemer je načrtovana rast novih oblik že dosežena. Dejavnost društev in sekcij je bila v skladu z zastavljenimi smotri zelo pestra in bogata. V 1976. letu je bilo 845 prireditev in akcij, v 1977. letu 830 in v 1978. letu 874, prav tako obetajoči pa bodo, kot kaže, tudi izidi v 1979. letu. Posebno opazen je številčni in kakovostni napredek na področju gledališke, likovne in vokal-noglasbene dejavnosti ter pri organizaciji in izvedbah kulturnih programov na proslavah in drugih prireditvah širšega družbenopolitičnega pomena, ki jih je bilo 1976. leta na območju občine 56, v 1977. letu 60 in v 1978. letu 92. Tako razviti dejavnosti, predvsem pa vse večjemu neposrednemu vključevanju delovnih ljudi in občanov, je pripisati tudi kulturni akciji za delovne kolektive, ki jo skupaj usmerjajo in izvajajo sindikati, Kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij. Okoli 60 prireditev na leto obišče nad 24.000, ali 310 do 320 obiskovalcev v poprečju na eno prireditev. Razen gostovanj poklicnih in amaterskih gledališč, imajo največjo težo koncertni nastopi pevskih in instrumentalnih skupin ter likovne razstave v delovnih kolektivih. Nobenega dvoma ni, da so prav te predstave spodbudno vplivale na povečano zanimanje delovnih ljudi, zlasti mladine, za vse zvrsti kulturne dejavnosti. Sočasno pa so jih spodbujale k lastni ustvarjalnosti, o čemer pričajo tudi podatki o ustanavljanju novih sekcij. V reševanju kadrovskih potreb, ki so pogoj za kvalitetnejšo rast ljubiteljske kulture, so v tem času delno že izpolnjeni zastavljeni cilji pri zaposlovanju nekaterih strokovnih delavcev. Velik premik je storjen z nastavitvijo poklicne režiserke, treh novih pevovodij in enega poklicnega dirigenta. Za vodje in organizatorje kulturne dejavnosti so bile organizirane razne izobraževalne oblike, ki pa niso bile vselej zadosti obiskane. Še vedno ostane odprto vprašanje nagrajevanja dirigentov, pevovodij, učiteljev folklornih plesov in likovnih delavcev, ko zaradi omejenih finančnih možnosti, njihovo delo ni ovrednoteno enako kot delo strokovnjakov v drugih interesnih dejavnostih. Pomanjkanje primernih prostorov za množično ljubiteljsko kulturno dejavnost je Kulturna skupnost reševala z načrtno akcijo obnovitvenih in vzdrževalnih del na obstoječih kulturnih objektih. Usposobljeni so domovi na Lancovem, v Mošnjah, Ribnem in v Podnartu. Dograjen je kulturni dom na Bohinjski Beli in na novo zgrajena družbena domova z večnamensko dvorano v Bohinjski Bistrici in na Brezjah. V teku so zaključna dela na izgradnji dvorane v gasilskem domu na Gorjušah. Z usposobitvijo vseh naštetih objektov se bo zmogljivost kulturnih domov v občini povečala od 3.114 na okoli 3.800 sedežev. Sodelovanje s kulturnimi društvi pobratenih občin Brus in Svilajnac v tem obdobju ni bilo na začrtanih predvidevanjih. Vzrok je treba iskati v pomanjkanju namenskih sredstev, ki bi jih morala zagotoviti družbenopolitična skupnost v okviru svojih programov sodelovanja z obema pobratenima občinama. Bolj uspešno se razvijajo prijateljski stiki Zveze kulturnih organizacij in kulturnih društev z RKUD Sloboda — VIS Varaždin z vsakoletnimi medsebojnimi izmenjavami gostovanj. Tudi sodelovanje s slovenskimi kulturnimi organizacijami v Avstriji in Italiji ter s slovenskim društvom Bled iz Essna se je razvijalo v načrtovanih okvirih, vsklajeno s programom pristojnih organov občinske konference SZDL Radovljica. Obiski, obiski, obiski Ameriški tekmovalec Stan Dunkle na letošnjem obisku Trener ameriških tekačev preizkuša smuči Forma viva Kostanjevica. Sindikalni izlet smučanje Sindikalni izlet delavcev -TOZD Smuči Delavci smučarije na sindikalnem izletu — kulturni del Naši na avtorallyu »Kočevje 79« September je mesec, ko vsako leto AM1) Radovljica organizira pod pokroviteljstvom OSZS Radovljica občinski sindikalni avto rallv. Tako je bilo tudi tokrat v soboto, 8. septembra, pripravljenih veliko ljubiteljev tega športa, ki so se v zgodnjih jutranjih urah zbirali na prostoru ob slaščičarni »Vrba« v Radovljici, da bi se nato od tam podali na 240 km dolgo pot do Crikvenice. Razpoloženje na startu je bilo tako, kot na vsakem rallvu. saj so posadke nestrpno urejale še zadnje podrobnosti, da bi si s tem zagotovile uspešen nastop na progi. Nestrpnost pa je rasla tem bolj, čim bliže je bil čas prve preizkušnje. Sama proga od Radovljice do Crikvenice je bila razdeljena na tri časovne etape in sicer: 1 etapa — Radovljica — Kamna gorica — Podnart — Naklo — Britof — Visoko — Cerklje (kjer je bila prehodna kontrola) — Mengeš — Domžale (prehodna kontrola) — Polje — Sostro — Podlipoglav — Šmarje Sap — Grosuplje 2 etapa — Grosuplje — Turjak — Kočevje 3 etapa — Kočevje — Brod na Kolpi — Delnice — Fužine — Tribalj - Crikvenica Pomen teh časovnih etap je bil v tem, da je morala vsaka posadka prispeti na cilj etape v zadn ji minuti idealnega časa, ki je bil za to etapo izračunan, sicer si je prislužila za vsako zamujeno ali prezgodnjo minuto 24 kazenskih točk. S tem pa rallv še ni bil končan. Voznike so čakale še tri spretnostne vožnje v Radovljici, Kočevju in Crikvenici, sovoznik pa je moral poleg kontrole časa v etapah med prehodnima kontrolama Cerklje — Domžale rešiti tri cestno-prometna vprašanja, v Grosupljah prepisati določen tekst s spomenika NOB, streljati z zračno puško v Kočevju in metati pikado puščice v Crikvenici. Za vse te preizkušnje voznika in sovoznika so bili določeni pravilniki kazenskih točk, na osnovi katerih je bil na koncu določen vrstni red. Boljša je bila tista ekipa oziroma posadka, ki je imela manjše število kazenskih točk. Povedati je potrebno, da so bile hitrosti oziroma časi etap prilagojeni vsem cestno-prometnim predpisom tako da si lahko z zmerno vožnjo pravočasno prispel na cilj. Na tekmovanju je sodelovalo 70 posadk, od tega 13 ženskih. Klan je bil zastopan z 9 avtomobili - 7 moških in 2 ženski posadki. Naši tekmovalci so se dobro odrezali, čeprav niso ponovili lanskega uspeha, ko smo bili ekipno prvi. Največ sta pokazali obe ženski posadki, ki sta bili odlični, saj sta zasedli prvo in drugo mesto. Moški so nekoliko razočarali, saj se je samo dvema posadkama uspelo uvrstiti med prvih deset kar je glede na lansko prvo, drugo in šesto mesto neuspeh. Zaradi tega pa smo bili v skupni uvrstitvi drugi. Na koncu pa naj vseeno pohvalim vse za srčno borbenost in voljo, da so se udeiežili dokaj zahtevne preizkušnje in s tem pripomogli h končnemu uspehu Klana v tekmovanju SŠI 79. REZULTATI: VRSTNI RED EKIPNO: GG Bled KLAN Begunje Veriga Lesce Vezenine Bled Iskra Otoče 14 posadk 9 posadk 13 posadk 6 posadk 7 posadk 162 točk 150 točk 74 točk 66 točk 62 točk Vrstni red v tekmovanju SŠI 79: 1. KLAN Begunje 1448 točk 2. Veriga Lesce 967 točk 3. LIP Bled 553 točk 4. Iskra Otoče 545 točk 5 GG Bled 527 točk Praprotnik Filip Klan Klan GG Bled Obrtniki Rad. GG Bled Klan Klan Klan Klan Klan Klan Klan 266 kaz. t. 313 kaz. t. 369 kaz. t. 147 kaz. t. 160 kaz. t. 162 kaz. t. 226 kat. t. 240 kaz. t. 242 kaz. t. 267 kaz. t. 283 kaz. t. 411 kaz. t. ter zabavni program Zenske dvojice: 1. Podlipec A. — Lavrič M. 2. Brejc N. — Rokvič S. 3. Pančur — Miklavčič Mo&ke dvojice: 1. Zupanc — Smid 2. Rožič — Kobal 3. Ambrožič M. — Kocjančič .J. 9. Stroj Z. — Legat T. 11. Kajdiž M. — Čučnik M. 12. Valant F. — Stroj M. 15. Vrečko M. — Bešter.J. 18. Olip B. — Zvan J. 26. Pavlin B. — PeinkiherM. n> 11=* 'na Ti-Mliljii ZAkljUČKA / N vV-PNi^ANil KI.OOA ZAi:M«ACK2 Vi;!.;;S.\}AM ix:>i ■•*=•.ju;?? l>j!>l.OMU ELAN , Dottyaničeva18 |>tfjCiOJ.X'M SAm!C:A!A ZA U8F,;>i}N)fc IZI.OGA 1} ZNAK' Pfti/'NAN}A 1 NAGRADA, a **rtjw Ulo^a <. :>«• Ji* DAN iZNACAiAN IK>P»!NOS Bftn.ftfiU (VtAfM i PsOi^ iANDI /:AORl.l>>As.'KCX:« VSH.BAJMA 19. IX 79. Prvo nagrado, din 8.000,00 je prejel ELAN na Zagrebškem velesejmu za najboljšo izložbo v skupini serijskih izložb. Balinarji so presenetili Tako kot je to navada pri vseh športih, da se že pred pričetkom tekmovanja govori o možnih favoritih, tako so tudi v nedeljo, 2. septembra, na občinskem sindikalnem prvenstvu v balinanju vse poznavalci tega športa napovedali zmago ekipe Verige, lanskoletnega prvaka, ali pa dokaj močne ekipe SOb Radovljica. Kot velikokrat pa se je tudi tokrat izkazalo, da so možna presenečen ja in da so vse napovedi lahko napačne. V vesel je vsem nam je tokrat tako pozitivno presenetila nas vse in sigurno tudi sebe naša prva ekipa Klan 1, ki je po tesni zmagi v predtekmovanju v polfinalu dokaj prepričljivo premagala ekipo Sob Radovljica, v finalu pa še Verigo 1. in tako zasluženo osvojila prvo mesto. Poleg prve ekipe pa smo imeli tudi drugo, ki pa je bila zelo neuspešna, saj je v predtekmovanju izgubila obe srečanji gladko na nič in tako zasedla v svoji skupini zadn je mesto, prav tako pa je bila zadn ja dvanajsta tudi v končni razvrstitvi. Samo tekmovanje je potekalo v štirih predtekmovalnih skupinah. V vsaki skupini so bile po tri ekipe, ki so se pomerile vsaka z vsako. Prva in druga skupina sta nastopali na balinišču BK Radovljica, tretja in četrta pa na balinišču doma upokojencev v Radovljici. Po končanih predtekmovanjih so se zmagovalci skupin pomerili med seboj v polfinalu. Zmagovalca polfinalnih bojev sta se v finalu pomerila za prvo in drugo mesto, poraženca pa za tretje in četrto. Nadaljnja razvrstitev pa je potekala po rezultatih predtekmovan ja. REZULTATI PREDTEKMOVANJA: Skupina I: 1. mesto Almira 2. mesto Alpetour I :i. mesto Elan II Skupina II: 1. mesto Sob. Radovl jica 2. mesto Veriga II 3. mesto Alpetour 11 REZULTATI FINALA: Elan I : Veriga I 13:9 Sob Radovljica : Almira 13 : 8 Končni vrstni red: 1. ELAN Begunje I 2. Veriga Lesce I 3. Sob Radovljica 4. Almira Radovljica 5. LIP Bled (i. Društvo upokojencev Rad. 7. Veriga Lesce II 8. Alpetour Radovljica I 9. GG Bled 10. Alpetour Radovljica II 11. Iskra Otoče 12. Elan Begunje II Za ELAN I so nastopili: Tonejc N., Peinkicher A. Za ELAN II so nastopali: Kozamernik S. Skupina III: 1. Veriga I 2. Društvo upok. 3. GG Bled Skupina IV.: 1. Elan I 2. LIP Bled 3. Iskra Otoče REZULTATI POLFINALA: Elan I : Sob Radovljica 13 : 8 Veriga I : Almira 13 : 6 55 točk (skupaj 60 točk) 47 točk (skupaj 67 točk) 40 točk 34 točk 29 točk 24 točk 20 točk 16 točk 12 točk 9 točk 5 točk 5 točk Vrečko M., Kolman .J,. Gatej S., Blažič T„ Legat 'P., Olip B., Praprotnik Filip Kadri V mesecih junij, julij, avgust in september so bili sprejeti v delovno razmerje naslednji delavci: 1. Pangrac Josip, NK delavec, za dela in naloge transportnega delavca v TOZD Vzdrževanje 2. Možina Tilka, NK delavka, za dela in naloge priučenega ročnega delavca II v TOZD Smuči 3. Kos Marjana, NK delavka, za dela in naloge priučenega ročnega delavca III za določeno dobo v TOZD Smuči 4. Lavrič Vito, strojni tehnik, za dela pomožnega ključavničarja v kovinskem oddelku TOZD Športna orodja, za določeno dobo 5. Potočar Stanislav, KV šofer, za dela šoferja lažjih vozil v TOZD Vzdrževanje 6. Farkaš Zdenka, kemijski tehnik, za dela in naloge administrator evidentičar v predstavništvu Zagreb, za določeno dobo 7. Šolar Franc, dipl. ing. str. za dela in naloge asistenta kot pripravnik v TOZD Inštitut 8. Zvan Darinka, poslovodja, za dela in naloge referenta odpreme v nabavnem skladišču 9. Resman Ivanka, lesni tehnik, kot priprvnik za dela in naloge planer proizvodnje v TOZD Plastika 10. Romih Marjan, KV strugar, za dela in naloge strugarja v kovinskem oddelku TOZD Športna orodja 11. Cešek Olga, NK delavka, za dela priučenega strojnega delavca III v TOZD Smuči. 12. Petrovič Janko, KV elektromehanik za dela pomožnega delavca I v TOZD Vzdrževanje za določen čas 13. Pernuš Alojzija, KV prodajalka, za dela operatorja na luknjaču v ERC 14. Mravlje Janez, KV električar, za dela elektrikarja III v TOZD Vzdrževanje 15. Dežman Boštjan, KV ključavničar, za dela ključavničarja v kovinskem oddelku TOZD Športna orodja 16. Kokalj Božena, gradbeni tehnik za dela gradbenega referenta v TOZD Inštitut 17. Jerala Francka, ekonomski tehnik, pripravnik za dela in naloge knjiženje pomožnih knjig v gospodarskem sektorju 18. Leskovec Franc, KV mizar, za dela mizarja I v lesnem oddelku TOZD Športna orodja 19. Gregorič Alojz, NK delavec, za dela pregledovalca izdelkov in polizdelkov v službi kakovosti 20. Adžič Marija, ekonomski tehnik, pripravnik za dela analitika administratorja v službi kakovosti 21. Jan Jožef, NK delavec, za dela pomožnega mizarja v lesnem oddelku TOZD Športna prodaja 22. Šmid Kata, KV frizerka, za dela lepilec II v TOZD Smuči. 23. Furjan Sallv, NK delavka za dela zavijalca smuči v TOZD Smuči 24. Papler Marjeta, NK delavka, za dela priučenega ročnega delavca III v TOZD Smuči 25. Pavlenč Hilda, NK delavka, za dela priučenega ročnega delavca III v TOZD Smuči 26. Rozman Janez, NK delavec, za dela pomožnega mizarja v lesnem oddelku TOZD Športna orod ja 27. Blažič Alojz, NK delavec, za dela pomožnega sedlarja v sedlarskem oddelku TOZD Športna orodja 28. Pavlin Zvonko, KV ključavničar, za dela ključavničar III v TOZD Vzdrževanje, vrnil iz JLA 29. Čadež Milan, NK delavec, za dela priučenega ročnega delavca I v TOZD Smuči 30. Kobilica Vlado, KV ključavničar, za dela sestav-ljalca letal II v TOZD Pla- 31. Korošec Branko, KV električar, za dela električarja III, v TOZD Vzdrževanje, vrnil iz JLA 32. Kržan Danica, ekonomski tehnik, za dela deviznega referenta v gospodarskem sektorju 33. Kvrgič Petra, NK delavka, za dela priučenega ročnega delavca III v TOZD Smuči 34. Mencinger Bogdan, KV avtomehanik, za dela brusilca III v TOZD Vzdrževanje, vrnil iz JLA 35. Kleinberger Sandi, NK delavec, za dela priučenega ročnega delavca I v TOZD Smuči 36. Ussai Edvard, KV strugar, za dela strugarja v kovinskem oddelku TOZD Športna orodja 37. Petrovič Stanimir, NK delavec, za dela transportnega delavca v TOZD Vzdrževanje, vrnil iz JLA 38. Babič Drago, NK delavec, za dela vzdrževalca smetišč v TOZD Vzdrževanje 39. Babič Peter, NK delavec, za dela pomožnega ključavničarja v kovinskem oddelku TOZD Športna orodja 40. Gluščič Miha, KV kuhar, za dela prodajalca II v TOZD Trgovina, za določeno dobo 41. Zamida Dušan, NK delavec, za dela izdelovalca smučarskih palic II v kovinskem oddelku TOZD Športna orodja 42. Smolej Darko, KV zidar, za dela priučenega ročnega delavca I v TOZD Smuči 43. Bratkovič Mladen, NK delavec, za dela priučenega ročnega delavca I v TOZD Smuči (Nadaljevanje na 20. strani) (Nadaljevanje z 19. strani) 44. Smolčič Vlado, PK delavec za dela in naloge priučenega ročnega delavca 1 v TOZD Smuči V istih mesecih so odšli iz delovne organizacije naslednji delavci: 1. Zajič Magdalena, PK delavka, iz TOZD Smuči, sporazumno 2. Špik Marija, NK delavka, iz TOZD Športna orodja, upokojitev 3. Vukovič Žarko, KV avtomehanik, iz TOZD Plastika, sporazumno 4. Janc Pavel, PK delavec, iz TOZD Smuči, sporazumno 5. Vidovič Mladen, NK delavec iz TOZD Športna orodja, izključitev 6. Močnik Janez, NK delavec iz DS Skupne službe, čitev 7. Močnik Sonja, NK delavka, iz TOZD Smuči, izključitev 8. Grm Olga; NS delavka, iz DS Skupne službe, sporazumno 9. Kos Marjana, NK delavka iz TOZD Smuči, bila sprejeta samo za določeno dobo 10. Topič Milosava, PK delavka iz TOZD Smuči, sporazumno 11. Zupanc Marija, KV kuharica, iz TOZD Smuči, prenehanje v času poskusnega dela 12. Črnivec Sonja, NK delavka, iz TOZD Smuči, sporazumno 13. Petrovič Janko, KV elektromehanik, iz TOZD Vzdrževanje, bil sprejet samo za določeno dobo 14. Kolman Ivana, PK delavka. iz DS Skupne službe, upokojitev 15. Oražem Marjeta, PK delavka iz TOZD Smuči, sporazumno 16. Hanžič Edvard, NK delavec iz TOZD Vzdrževanje, bil sprejet za določeno dobo in pričel s šolanjem na poklicni šoli 17. Bobar Sretan, PK delavec iz TOZD Smuči, sporazumno 18. Kovačič Ivica, KV ključavničar iz TOZD Vzdrževanje, sporazumno 19. Dežman Boštjan, KV ključavničar iz TOZD Športna orodja, odhod v JLA 20. Jauh Darko, KV strojni mehanik iz TOZD Športna orodja, odhod v JLA 21. Kocjančič Andrej, PK delavec iz TOZD Smuči, odhod v JLA 22. Vodnjov Pavel, KV električar iz TOZD Vzdrževanje, odhod v JLA 23. Sefaragič Emine, PK delavka, iz TOZD Smuči, sporazumno 24. Gartner Jana, PK delavka iz TOZD Smuči, sporazumno 25. Komac Darko, PK delavec iz TOZD Plastika, izključen 26. Stare Milan, VK elektrikar iz DS Skupne službe, sporazumno M. Z. Ivanka Kolman v pokoj Dosti je 19 let, v ELANU preživet. Od tega pa 16 let, v menzi dnevno hrano štet! UREDNIŠKI ODBOR: Arh Franci, Urbanc Janez, Kos Marjan, Stare Anton, Knafelj Slavko, Kolman Barbara, Vrhunc Anton, Brejc Nuša, — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Tiska Gorenjski tisk Kranj Johana zdaj nas vse zapušča, brez pleh muzke in brez trušča V pokoj se je namenila, da bi malo se spočila. V menzi seje izkazala, vsakomur je rada dala, če pa kdo ji bil je všeč, dala mu je malo več! »Hvala ti« za vestno delo kliče lačno ji krdelo. Dobro se doma imej, se zabavaj, pij in jej! Abonenti In memoriam Draga Anica Od svojih sodelavcev sprejmi zadnji pozdrav. Med prvimi si se v letu 1946 zaposlila v Elanu, takrat, ko ste vsejali seme zadrugi, današnjemu Elanu. Iz nič ste takrat začeli veliko delo in vaša vizija se je več kot uresničila. Elan ostaja, odhajajo pa ljudje, ki so mu dali življenje, ime in zagon. Draga Anica, 17 let si posvetila Elanu, ko te je leta 1963 bolezen položila v posteljo, od katere se nisi več ločila, do tvoje prerane smrti. V 58 letu starosti si nas zapustila vsa izmučena, medtem že tudi zdravstveno upokojena. Koliko trpljenja si v teh dolgih letih bolezni morala prestati, koliko so s teboj vred trpeli tudi tvoji domači, sami potrebni počitka, to se ne da povedati z besedami. Kljub temu si imela železno voljo do življenja. Klub temu si bila vedno z mislijo med nami 'v Elanu, mi pa smo ti premalo lajšali trpljenje. Usojeno ti je bilo trpeti, potrpežljivo si prenašala to Golgoto in smrt te je rešila nečloveških muk Draga Anica! Hvala ti za tvoj delež, ki si ga podarila nam, sodelavcem, ki živimo in delamo v Elanu. Ce komu, potem tebi pripada miren počitek v rodni domači zemlji. S temi besedami se poslednjič poslavljamo od tebe, tvoji sodelavci iz Elana. Domačim pa iskreno sožalje. ZAHVALA Dotrpela je naša ANICA FINŽGAR Vsem se lepo zahvaljujeva za izrečena sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno pa še sindikatu za venec na grob. Oče in brat Varnostni ing. Bojan Zajc Dragi Lojze Dvaintrideset let skupnega dela in naporov v Elanu nas je zbližalo in spoprijateljilo, zato je slovo od tebe toliko težje. Se pred dobrim mesecem si nam kljub upokojitvi priskočil na pomoč za uspešno izvedbo rekonstrukcije, s svojim vestnim in zahtevnim delom strugarja. Le leto in pol si užival zasluženi pokoj, niti se nisi še dodobra spočil od dolgoletnega dela in naporov, ko te je v dvainšestdesetem letu nenadoma pokosila smrt. Kdo te v Elanu ni poznal( Kdo te v Elanu ni cenil( Vsi smo te imeli radi kot dobrega delavca in dobrega človeka, neumornega kot mravlja, dobrodušnega in vzornega prijatelja. Vedno si bil na mestu, vedno si bil tam, kjer je bilo treba, skratka, bil si vzor mlajšim kadrom, ki so se od tebe mnogo naučili, ne samo strokovnega dela, temveč tudi delovnih navad in tovarištva. Dragi Lojze! Tako počasi, vendar kar naprej odhajajo tovariši, ki so bili steber izgradnje Elana, njihova dela in izročila prevzemajo mlajši kadri, vendar že z določenimi izkušnjami. Ti si k temu dal velik delež na svojem področju dela. Dosti prezgodaj si odšel od nas, toda vsakomur je načrtovana življenjska pot in temu se ne da izogniti. Elan ti je hvaležen za vse kar si mu dal. Izpolnil si svojo življenjsko dolžnost, počivaj v miru! Sodelavci Elana ZAHVALA Ob smrti ALOJZA NOVAKA se zahvaljujeva za venca s strani sindikata in kovinske delavnice ter spremstvo celotne kovinske delavnice na njegovi zadnji poti. Sin Slavko in Anica