KULTURNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurt p. p, p. letnik xxii / številka 19 CELOVEC, DNE 6. MAJA 1970 CENA 2.50 ŠILINGA Konec vojne - konec nacizma? Pred petindvajsetimi leti, dne 8. maja 1945, so Nemci sprejeli prezpogojno kapitulacijo. Z 9. majem, ob 00.01 uri je bila druga svetovna vojna v Evropi pri kraju. N arodi so se lahko oddahnili in se pripravili na delo, da zacelijo rane, ki jih je vsem zadalo skoraj sedemletno klanje. Pa ne sa-mo vojna je bila s tem dnem končana, zgrudil se je tudi režim, ki je vse te grozote povzročil, ki je potegnil ves svet v vojno, ki je z masivno propagando prepričeval narod, da je izvoljen, da naj vlada drugim, tnanj vrednim narodom. Med temi so bili tudi taki, ki sploh niso bili vredni obstoja, ki jih je bilo treba popolnoma uničiti, saj so bili krivi vsega zla! Nacionalizem v najbolj ostri, najbolj nečloveški obliki se je sam obsodil na smrt, pred petindvajsetimi leti pa je bila sodba izvršena. Sodba nad tistimi, ki so v mnogih zbudili najnižje instinkte, ki so človeško dostojanstvo brez obzira teptali v prah. Junaška doba ni bila pri kraju samo za tiste, ki so iz samoveličja podjarmili miroljubne narode, temveč tudi za tiste, ki so starec, ženske in otroke, uboge kreature, ki se niso mogle braniti, streljali kot mačke, jih na tisoče in tisoče gnali v plinske peči, jih na milijone brezsmiselno uničili. Po vojni so se mnogi krivci morali zagovarjati pred sodišči. Kar je tu prišlo na dan, je moralo odpreti oči tudi tistim, ki so se dali zapeljati, ki niso vedeli za vse, kar se je dogajalo na tihem, niso vedeli za vse zločine, ki so se rodili v pobesnelih možganih. Samo z grozo in gnusom zdravo čuteči človek more misliti na to, kar je zakrivil ponoreli nacionalizem, nacionalizem, ki ga tako ekstremnega in agresivnega še ni videl svet. Toda hvala Bogu je vse to že mimo, je svetovna vojna in je nacizem že petindvajset let pri kraju. Živimo v miru, v času mirnega sožitja in medsebojnega spoštovanja. Ali pa navsezadnje morda vendar ni yse tako rožnato, ali zapeljani narod svoje preteklosti vendar še ni čisto premagal in je nacistična miselnost tudi v naši deželi in naši državi še navzoča? Da, včasih se človek tega vtisa ne more znebiti. Kako bi sicer bilo mogoče, da imajo ravno v naši domovini listi z izrazito nacistično tendenco tak velik uspeh? Kako bi sicer mogel naleteti na mlade ljudi, ki Hitlerja niso doživeli in trdijo čisto resnično, da je zločince treba iskati na drugi strani, da se je Nemčija motala samo braniti? Kako bi si drugače mogel razložiti dejstvo, da so se avstrijska postna sodišča ravno v procesih proti vojnim zločincem tako pogosto »zmotila«, tako da so se zaskrbljeni patrioti že bali za tnednarodni ugled Avstrije? Izgovor za tako zadržanje je potem vedno, da je te šivati treba že enkrat pozabiti, da so ti prestopki že zdavnaj zastarani. Toda takih zloči-nov ni mogoče pozabiti, kaj takega nikoli ne zastara. Že zaradi tega ne, da tudi mladino vedno spet opozorimo na to, kam nadeni lahko privede. Dokler se še upajo formirati stranke, ki s svojim imenom in svojim programom močno spominjajo na kSDAP, dokler gotovi ljudje skušajo opravičevati Hitlerja in njegove pomočnike, 'eš da ni uničil 6 milijonov Judov, temveč 1>sairio« dva milijona in pol, tako dolgo ne ‘ttoremo biti varni pred preporodom najina. In kar se tiče zadržanja večinskega na-r°da do nas koroških Slovencev? Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da nas pretežna večina priznava kot enakopravne in enakovredne državljane in sodeželane. Toda koliko je še sovraštva, nacistične dediščine, ki se ne izraža v deportacijah in smrtnih Invazija v Kambodži ogroža SALT Sovjetska zveza preti s konsekvencami — Amerika ustavila bombne napade Sovjetski ministrski predsednik Kosigin je v ponedeljek na tiskovni konferenci v Moskvi izjavil — v ostalem prvi, odkar je leta 1964 prevzel svoje posle — da bo Sovjetska zveza spričo napada Združenih držav Amerike v jugovzhodni Aziji, preverila vso dosedanjo politiko, kajti prihod ameriških čet v Kambodžo bi imel lahko nedogledne posledice mednarodnega položaja. Odločitev, o sklicanju indokitajske konference v Ženevi, bi morali prepustiti samo deželam: Kambodži, Vietnamu in Laosu. Sedaj ni več časa za konference, treba je samo še naju, je Kosigin dejal, da tudi pri tem srečanju sloni vse na zaupanju. Prav zaradi tega bo Sovjetska zveza v prihodnje ravnala prav previdno. Končno Kosigin ni izlključil možnosti, da bi Sovjetska zveza zaradi najinovejših dogodkov preverila vprašanje pomoči Severnemu Vietnamu. Podrobnosti o tem ni navedel. Med Kosiginovo tiskovno 'konferenco je Pentagon v VVashingtonu naznanil, da bodo Združene države Amerike ustavile bombardiranje protiletalskih položajev v Sever- OBJAVA Sprejemni izpiti na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto, dne 11. julija 1970, s pričetkom ob 8. uri. Sprejemni izpit za I. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo. Izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole. Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt-Lerclienfe 1 dslra 13c 22. Za izpit je treba predložiti tele dokumente: 1. rojstni list, 2. dokaz avstrijskega državljanstva, 3. spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole. Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence. Ravnateljstvo VABILO Državna gimnazija za Slovence prisrčno vabi na ŠOLSKO AKADEMIJO ki bo v nedeljo, dne 7. junija 1970, ob 14.30 uri, v Delavski zbornici (Arbeiterkammer) v Celovcu. Ravnateljstvo Velikanske armade na sovjetsko-kitajski meji Londonski inštitut za strateško proučevanje ceni kitajsko vojsko na sovjetski meji na 47 divizij', to je 564.000 vojakov; tem je treba dodati še 814.000 molž, ki pripadajo ljudski milici ter stražijo' ob meji. Sovjeti imajo ob meji 62 divizij, to je 658.000 vojakov; tem je treba dodati še 28 divizij razmeščenih na Daljnem vzhodu in v Mon-goliji. 0 gradnji evropskega protosinhrotona S tanki prodirajo južnovietnamske čete v Kambodžo, da Iti preprečile umik komunističnim oddelkom severno od Plinom Penha. Okrepitev sedemsto mož so s helikopterji prepeljali v severni del področja, da bi presekali pot številka 7. „Naša naloga je, da ulovimo tisto, kar se nam je izmaknilo pri prvem udarcu,” je izjavil ameriški polkovnik Clark. dejanj. Sovjetska zveza paziva vse miroljubne sile sveta, da se zavzamejo, da bi ustavili in končali ameriško agresijo. Američani so na ta način »grobo kršili« 'ženevski indo-kitajski sporazum. Zaupanje se maje Kosigin je nadalje izjavil, da je Nixon dejansko prekršil tudi sklep svojega predhodnika Johnsona, da bi prenehali z letalskimi 'bombnimi napadi in drugimi vojaškimi operacijami na Severni Vietnam. Na vprašanje, ali bi mogel položaj -v Indokini kaj vplivati na konferenco SALT na Da- nem Vietnamu. Seveda pa bodo te varnostne ukrepe »po potrebi« ponovno vpeljali. Malo plena Iz vojaških krogov v Saigonu so v ponedeljek objavili, da je osem tisoč ameriških vojakov in 22 tisoč Južnovietnamcev prekoračilo kamboško mejo v dolžini! 560 kilometrov in prodrli 50 kilometrov globoko v notranjost dežele. Pri napredovanju so odkrili več skladišč orožja in hrane. Po ameriških podatkih so komunisti v teh bojih izgubili 641 mrtvih, po južnovietnamskih vesteh pa skoraj' dva tisoč. Fiziki ustanove CERN so zaskrbljeni zaradi zamud pri uresničitvi načrta o gradnji velikega evropskega atomskega pospeše-valnika (protosi.nhrotona) z močjo 300 GEV in so zaradi tega. proučili razne druge možnosti. V poročilu, ki ga je izdala evropska organizacija iza atomsko .proučevanje, ki ima svoj sedež v Meyrinu v Švici, je rečeno, da iso proučili možnost, da bi zgradili veliki po-speševalni.k postopoma ,s pomočjo ločenih magnetov, tako da bi se zmogljivost lahko postopoma povečevala od 150 na 300 GEV. Fiziki pravijo, da bi se na tak način lahko, zgradil pospeševalnik v vseh krajih, kjer so ga predlagali in tudi v Švici, o čemer dbsedaj še ni bil govor. Poročilo nadaljuje, da iso tudi sklenili, da 'bodo novi predlog preučili ustrezni znanstveni organi. Do najresnejših težav je prišlo, ko je Za- obsodbah, kakor v nacistični dobi, marveč v izbruhih zaničevanja in nezaupanja v vsakdanjem življenju, v najožji soseščini, pa tudi v javnosti, kakor je pokazala pred nedavnim diskusija bralcev v nekem koroškem časopisu. patina Nemčija zahtevala, da je treba .pospeševalnik zgraditi na njenem ozemlju in je to zahtevo .postavila kot pogoj, za svoje sodelovanje. Veliki pomorski manevri sovietskega brodovja Sovjetski tisk je najavil velike pomorske manevre, ki jih nazivajo »ocean« in na katerih sodeluje vsa sovjetska vojna mornarica v vseh svetovnih morjih. Poveljnik sovjetske mornarice admiral Sergej. Gorškov je povedal, da se vršijo manevri na »ogromnem področju morij« in to na Atlantskem in Tihem oceanu, v Barentsovem morju, Norveškem morju, Severnem Ledenem morju, Japonskem morju, ob Filipinih, v Sredozemlju, v črnem in v Baltiškem morju. Admiral je tudi izjavil, da imajo pri manevrih zelo pomembno vlogo .atomske jDodmoirnice in 'pomorsko letalstvo. Manevri so na odprtih morjih daleč od mednarodnih pomorskih prog, pri čemer upoštevajo interese drugih držav in spoštujejo mednarodno pravo. Sovjetski .globalni pomorski manevri bodo trajali še ves mesec maj 1970. Ali bodo pariška pogajanja o Vietnamu propadla? V Parizu se delegaciji (ameriška in sever-.novietnamska) brezplodno -pogajata iza sklenitev miru v Vietnamu. Tako tudi seja številka 64 v palači mednarodnih kongresov na pariški Aveniji Kleber ni premaknila pogajanj z mrtve točke. V izjavi severnovietnamske vlade je med drugim rečeno, da hoče Nixon samo nadaljevati svoj načrt vietnamizacije agresivne vojne v Vietnamu ter je ponovno .poudarjena zahteva po popolnem in brezpogojnem umiku ameriških in satelitskih čet. Ha.nojska vlada v dokumentu trdi, da je razširitev vojne na vse tri države Indokine »bistvo nove Nixonove azijske doktrine«, katere cilj je, da bi se Azijci bojevali proti Azijcem. V krogih konference se je govorilo predvsem o nameravani vrnitvi načelnika sever-no(vietn,amske delegacije Xuan Thuyja v Hanoj. Verjetno je, da gre za protestno gesto .proti ZDA, ki še sedaj niso določile naslednika bivšega načelnika ameriške delegacije Cabot Logea. Ta je dal ostavko že pred dvajsetimi tedni. Novega voditelja delegacije ZDA pa še niso določili. OD TEDNA DO TEDNA KRUTE OBSODBE V GRČIJI Najmovejša obsodba 26 grških razumnikov, ki so bili obtoženi delovanja proti vlada vini polkovnikov, je vznemirila ves svobodni svet. Mnogi so sicer napovedovali še hujše kazni v trenutku, iko je saim ministrski predsednik G. Papadopulos z javno izjavo zahteval strogo- sodbo. Prevladuje mnenje, da se vojaški sodniki le niso upali izreči smrtnih obsodb, ker so pod vtisom svetovnega javnega mnenja. Nekaj dni po-preji so Skandinavci pred evropsko komisijo za človekove pravice zahtevali bojkot grškega režima; že pred obsodbo je bil tudi sklican sestanek ministrov evropskega sveta v Strasbourgu. Pred dobrim mesecem je bilo pred vojaškim sodiščem 19. mladincev, in sicer pod obtožbo, da so sodelovali v združenju Mladina Lamihrakis. Se zdaj ni. znamo o njih, kje so pravzaprav zaprti. Sedaj je bilo pred sodiščem 32 grških razumnikov, med njimi tudi ženske, več je tudi univerzitetnih profesorjev. Prof. Diomysios Kairayorgas je bil obsojen na dosmrtno ječo. Trije drugi razumniki — profesorji, časnikarji in farmacevti — so1 bili obsojeni na 18 let; neki uradnik na 15 let; šofer in sodnik na 2 leti; bivši general, advokat, študent in asistent na univerzi na 8 let; zdravnik in električar na 7 let; odvetnik na 6; odvetnik, založnik listov, študent in gospodarstvenik na 5 let; prav tako na 5 let so bili obsojeni nadaljnji štirje razumniki, na tri leta eden, pa tudi neka uradnica in študent na 1 leto in neki profesor; 6 razumnikov je bilo o-prosčemih. FRANZ J. STRAUSS SPET PREDSEDNIK CSU Na kongresu Krščansko-soc-i a In e stranke (CSU) v Miinchnu je bil zopet izvoljen za predsednika stranke dr. Franz Josef StrauB. Zanj je glasovalo 477 od 500 odposlancev. CSU sodeluje s CDU, to je Krščansko demokratsko stranko, ki ji, načeluje dr. Kie--sitnger, naslednik dr. Adenauerja. Obe stranki sta danes v opoziciji proti socialist ično-liberalni zvezni vladi. Dr. StrauB je bil minister za narodno obrambo v času Adenauerjeve vlade, vendar je moral odstopiti zaradi afere, ki jo je sprožil časopis »Spiegel«. Pozneje je zopet postal zvezni minister v času velike koalicije, v kateri so sodelovali tudi socialni demokrati. Dr. StrauB je na glasu desni- čarja, vendar ni na kongresu kritiziral nove politike zbliževanja s Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo. V tem pogledu je solidaren z dr. Kiesungerjem, ki je tucli dal pristanek na Brandtov obisk v Vzhodni Nemčiji. ŠE VEČ VIETNAMCEV JE BILO V JUŽNEM VIETNAMU POBITIH Ameriško vojaško poveljstvo dosledno nadaljuje preiskavo v zvezi s pokolom, katerega so bili obdolženi ameriški vojaki pri My-Laiu (So!ngjMy). Preiskava je dognala, da mi bilo ubitih samo okrog 100 ljudi, kakor so prvotno domnevali, temveč 450 do 500 oseb; to so- bili predvsem otroci, ženske in starčki. To trdi časnikar Seymour Hersidh, ki je napisal o tam članek za ameriški časopis »Harpers«. Pobite so ;pokopali v treih jamah. Hersch navaja za to priče, in sicer iz vrst ameriških vojakov. KONFERENCA AMERIŠKIH VELEPOSLANIKOV V TEHERANU Te dni se je zaključila v Teheranu v Perziji (Iranu) letna konferenca ameriških diplomatskih predstavnikov pooblaščenih v državah Srednjega in Bližnjega vzhoda. Konferenci je predsedoval podtajnik v zunanjem ministrstvu Richardson. Navzoča sta bila tudi zastopnika za vprašanje Bližnjega in Srednjega vzhoda S iško in -Mecom-ber. V Teheranu se je tako zbralo 15 veleposlanikov Združenih držav Amerike skupno z ravnateljem ameriške vladne ustanove za informacije Shakespearjem in diplomat- Pred kratkim sta dva Kitajca v New Yorku izvršila atentat na namestnika ministrskega predsednika Nacionalne Kitajske Čang-Čing-Kuoa, Čangkajškove-ga sina. Dva strela sta zgrešila k sreči svoj cilj. Oba storilca je policija aretirala. s k im predstavnikom ZDA pri Organizaciji severnoatlantskega pakta (NATO) Ells-vvorthom. Konferenca je bila v tajnosti. Vendar se je izvedelo, da so tam razpravljali zlasti vprašanje krize med Izraelci in Arabci in o izidu potovanja državnega podtajnika Sisca ter njegovih razgovorov v Kairu, Tel Avivu in Beirutu. V istih krogih so povedali, da je bila Siscova misija popolnoma negativna. PREDSEDNIŠKE VOLITVE V KOLUMBIJI IN OBSEDNO STANJE Pretekli teden so bile v Kolumbiji predsedniške volitve, na katerih je zmagal kandidat strank vladine koalicije Pastrana Bod-rero. Ta je dobil pribl. 50 tisoč glasov več od .svojega glavnega nasprotnika, desničarskega generala Gustava Roj asa Pinilla. Novi 27-letni predsednik Bodrero je odvetnik po -poklicu, bo 7. avgusta prevzel funkcijo predsednika republike. V državi so medtem proglasili obsedno stanje zaradi neredov, ki so jih sprožili pristaši -poraženega kandidata in predstavnika skrajne desnice generala Rojasa Pinille. General, ki je dobil samo 50 tisoč glasov manj od Bodrera, je obtožil vlado, da je potvorila rezultate glasovanja ter se sam proglasil za zmagovalca na volitvah. Predsednik republike Lleras Restrepo, ki j|e proglasil obsedno stanje in policijsko uro, je dejal, da je v državi v teku zelo hud prevratniški poskus, ki ga bo zatrl z naj-večjo odločnostjo. VOLILNA FARSA V JUŽNI AFRIKI Še ene volitve so bile ipred kratkim, in sicer v južnoafriški republiki za obnovo parlamenta, šlo je za četrte volitve po letu 1961, ko so razglasili republiko. Za 166 po slansikifh mest se je potegovalo 408 kandidatov, ki pripadajo sedmim strankam. Volilno pravico- je imelo okrog 2,200.000 oseb, seveda belcev, medtem, ko 15 milijonov črncev, poldrugi milijon mešancev in kakih 600.000 Azijcev ni imelo -volilne pravice. Zmagala je Nacionalistična stranka ministrskega predsednika Johna Vorsterja, ki je že dvajset let na oblasti. Dokončali izidi volitev so sledeči: Nacionalna -stranka 117 -poslancev (prej 119); Združena str arnika 47 .poslancev (37), Napredna stranka enega poslanca (1). V enem volilnem okrožju se bodo morale volitve ponoviti. Četverni pogovori v Berlinu o položaju tega mesta: francoski veleposlanik Seydoux de Clauson-ne, sovjetski veleposlanik Abrasimov, ameriški veleposlanik Kenneth Rush in britanski veleposlanik Sir Roger Jacki ing (od leve proti desni). iniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinmiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHH TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLE DALO iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiu«iiuiiutiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii zaostajala modernim telovadnicam na materi koli drugi avstrijski 'srednji šoli. Vse kar spada k zunanjosti šole, k opre-1Tu itd. se stalno spreminja ter dobiva moderno lice. Sestre pa so kot napredne vzgo-JUeljlce in prijateljice naše mladine spo-fnaile, da 'bo treba tudi strukturo, ustroj ^°le, prilagoditi razvoju in zahtevam časa. videle so, da bo le del deklet unogei ostati ' 'bodoče doma na kmetiji, da 'bo spričo ve--1 k.ih sprememb v načinu življenja po va-'eh, v katerih se uveljavlja v poletnih me- QLEDALIŠCE v CELOVCU Mestno gledališče v Celovcu bo imelo te < rb sledeča dela na svojem programu: PETEK, 8. maja, ob 19,30 Gian Carlo lenotti: Medij (opera v dveh dejanjih) in 'Jaconio Puccini: Gianni Schicclii (opera v ^em dejanju). - SOBOTA, 9. 5., ob 19,30 tederick Loewe: My Fair Lady (mušica!), j' NEDELJA, iO. 5., ob I5. uri Franz Le-'A: Carajevič (opereta). — TOREK, 12. niaja, ob 19.30: Medij in Gianni Schicclii. SREDA, 13. maja, ob 19,30: Medij in '•»anni Schicclii. - ČETRTEK, 14. maja, 19.30: Friedrich von Schiller: Razboj-'dki (Die Rauber) — premiera te drame. serih vedno bolj tudi pri nas tuj siki promet, marsikatero dekle ubralo- glede izobraževanja in šolanja drugo pot, kot so jo ubirala kmečka dekleta ter sploh dekleta s podeželja nekdaj, šolske sestre vodijo sicer sedemmesečni gospodinjski tečaj, za dekleta naprej, vendar so poleg te šole ustanovile leta 1967 nov tip šole, in sicer enoletno gospodinjsko šolo-, ki jo uvršča šolska zakonodaja iz leta 1962 v okvir avstrijskih srednjih šol. Medtem, ko je bilo vpisanih v gospodinjsko' šolo — torej za obisk sedemmesečnega tečaja — olb začetku 'šolskega leta 1969/70 27 deklet, obiskuje enoletno gospodinjsko šolo 24 deklet. Poleg tega obstoja še šivalna šola, vodijo pa šolske sestre tudi otroški vrtec, kot je tudi gospodarstvo šole v št. Petru zgledno in moderno urejeno. Sam poučujem letos v obeh gospodinjskih šolah bodisi slovenščino ali nemščino ter imam tako možnost od 'blizu spoznati delo sester v tem zavodu. Prišel sem do zaključka, da so šolske sestre, kljub temu, da prevladuje o redovnicah med ljudmi na splošno mnenje, ikot da so svetu popolnoma odmaknjene, naprarn današnjemu svetu odprte ter stojijo v vsakem oziru 'sredi živ- ljenja. Od njih bi se mogli naučiti predvsem vztrajnosti v delu. Tudi sestre so doživele v preteklih desetletjih mnoga razočaranja. Saj so delile s koroškimi Slovenci med drugo svetovno vojno tudi usodo- pregnanstva. Ko so se vrnile, je 'bila šola v obupnem stanju, gospodarstvo zanemarjeno ter je bilo potrebnih vsestranskih naporov, odpovedi in samozatajeva-nja, da je nastalo to, kar danes jemljemo kot samo ob sebi umevno, -pa vendar ni tako samo oib sebi umevno. Vsega pa nikoli ne bi zmogla le vztrajnost sama. Ta hiša je tudi hiša molitve, premišljevanja, milosti, je hiša bogatega duhovnega življenja. Želja po vztrajnosti v dobrem je odlikovala naša dekleta, 'ko so zapuščala iz leta v leto gospodinjsko šolo v Št. Petru, to vztrajnost v dobrem so skušale gojiti ikot matere v družinah. Le talko razumemo, zakaj je bila med koroškimi Slovenci vedno tako živa katoliška in narodna tradicija. Kot tvorijo sestre s svojimi gojenkami družino v malem, tako smo koroški Slovenci v velikem gledano prav tako družina, ki bi morala urediti svoje življenje po načelih, ki jih uveljavljajo v malem šolske (Nadaljevanje na 4. strani) V MESTNEM GLEDALIŠČU V CELOVCU: Musical „My Fair Lady” Niti libretist Alain Jay Lerner, ki j-e imel na voljo Georga Bernarda Shawa komedijo »Ppgimalion«, niti komponist tega besedila Frederick Loewe nista slutila, da bosta viprav s tem delom »My Fair Lady« -postala čez moč slavna in dosegla uspeh, ki ga -doslej še ni -prekosil noben drug musical. Dne 15. marca leta 1956 je bila v newyotiškem gledališču »Marik-Hellinger« krstna predstava musicaia »My Fair Lady«, ki je našla v ameriškem tisku nepričakovano pozitiven odmev. Celo znani newyor-ški gledališki kritiki so pohvalili delo. Musical »My Fair Lady« ni doživelo samo umetniškega triumfa, nego je potolklo tudi vse dosedanje gospodarske rekorde glasbenega gledališča. Saj so jo samo -na B-ro-adwayu igrali kar 2717 krat, torej dlje, ko-t kako drugo muzikalno gledališko stvaritev. V Londonu na primer, je bilo na 2281 predstavah 4,3 milijona gledalcev. V Stockholmu je šel ta musical 776 krat čez gledališke deske: videlo ga je nad osemsto tisoč ljudi, torej več kot ima mesto prebivalcev. »My Fair Lady« so uprizorili še: v Amsterdamu, Oslu, Helsinkih, Hopenhag-nu in Reykjaviku, Buenos Airesu, Mexico-Cityj-u, Melbournu, Brisbani, Milanu in Dunaju, v Christchurchu v Novi Zelandiji in Haagu. Ko so v Združenih državah Amerike stali -pred problemom, kaj, naj pošljejo tipično ameriškega v Moskvo v okviru kulturne izmenjave, so se odločili za musical »My Fair Lady«. Ko so v Hoilywoodu v režiji Cukorja, v glavnih vlogah sta nastopila Rex Harrisom in Audrey Hepburn, posneli ta musical kot film, je »My Fair Lady« dosegel nov umetniški in gospodarski rekord. Stroški za film so znašali 20 milijonov dolarjev (ali v našem danarj;u okrog 500 milijonov šilingov). Kratka vsebina: V londonskem predmestju živi preprosta mladenka — cestna prodajalka cvetic Eliza Doolittle, katero vzame na svoj dom v vzgojo profesor fonetike Hemry Higgins. Po dolgem trudu in naporu uspe Higgins-u iz neotesanega dekleta napraviti resnično angleško damo — Lady. V šestih mesecih trdega, včasih prave mučilnice, jezikovnega učenja, jo predstavi na diplomatskem plesu kot princeso, seveda se medtem -profesor zaljubi vanjo, -kar tudi ne sme manjkati v vsaki štoriji. To kar se je dogajalo na številnih drugih odrih, se je ponovilo tudi v celovškem Ta-lijimem hramu. Veselo razpoloženje, kot že leta ne pri kaki zabavni igri, je vladalo na premeri -musicaia »My Fair Lady« tistega -večera. Viharni aplavzi med prizori in dolgotrajno odobravanje na kraju predstave, so bili zunanji znaki pristnega navdušenja gledališčn-ega občinstva. Kako- -je prišlo do tega, za Celovec tako nenavadnega odrskega uspeha, navkljub premočni konkurenci zgoraj imenovanega istoimenskega filma? Najprej zaradi tega, -ker si režiser Wil£riedl Steiner ni vzel za vzor filma, temveč je predstavil -na deske vzneseno gledališče. Hitra menjava prizorov lahko- velja kot primer razantne inscenacije. Scenograf Matjaž Kralj ni varčeval s scenskimi pripomočki: njegova biblioteka je 'bila pristni original, medtem ko je njegovo scensko sliko -dopolnjevala kostumografinja Evelyn Frankova, katere kostumi in fraki so predstavljali, -zlasti v ascotski sceni višek musicaia, ko je zbrana vsa odlična družba veli-kašev. In-scenatorja sta uspešno- podprla še koreografka Anna Vaughanova (poročni prizor) in -dirigent orkestra Johannes Wetzler in s -tem doprinesla svoj-e k zaokroženi -sijajni predstavi. Glavni delež pri uprizoritvi »My Fair Ladv« ima igralski ansambel. Helga Pa-pouschek kot Eli-za Doolttle se je znala -prav dobro vživeti v vlogi, ko -se izobražuje iz preproste, cestne prodajalke cvetic v visoko -datmo, Kakor hitro si j.e bila svesta, da ji jc tudi avditorij naklonjen, se je njen sppranlček sprostil, -ki mu -sicer manj-ka obsega, je pa to pomanjkljivost nadomestila s svojo dekliško lepo zunanjostjo in nežnostjo, ki je izžarevala posebno mikavnost. Ha-ralcl Seraf in je igral strogega profesorja fonetike Henryja Higginsa. Bil je preudaren profesor, sila eleganten, pristen Anglež in ne sa-mo kot oseba impozanten. Felix Dvorak je pokazal človeško srce 'kot -polkovnik Pidkering, medtem ko je Peter Branoff podal očeta Doolittla igralsko in pevsko odlično. Pa tudi vsa ostala množica nastopajočih, ki jih navaja gledališki list, so bili pri stvari z ljubeznijo in navdušenjem, tako da tudi njih ne smemo pozabiti omeniti, saj so ne nazadnje tu-di oni -pripomogli k tako lepi izvedbi tega svetovno- znanega -musicaia. B. L. Velik uspeh Slovenskega okteta Na povabilo furlanskega -mesta Vidma (Udine) je znani pevski ansambel Slovenski oktet priredil koncert v tamkajšnji dvorani Zanon. Pel je slovenske, jugoslovanske in ruske narodne pesmi. Z-bu-dil je tolikšno navdušenje, da je moral več pesmi ponoviti in na koncu koncerta dodati še pet pesmi. Na istem koncertu je nastopil tudi domači videmski vokalni kvartet Stel-la alpina. Slovenski oktet in domači kvartet sta za zaključek zapela tudi -skupno- eno izmed najlepših furlanskih narodnih pesmi, kar je občinstvo sprejelo še s posebnim navdušenjem. Slovenski oktet je .ponovno povabljen v Videm konec avgusta. PREMIERA FILMA »BITKA NA NERETVI« V MOSKVI Tanjug sporoča, da bo- moskovska premiera Bulajičevega filma »Bitka na Neretvi« 29. novembra letos. Premiere se bodo- -udeležili vsi glavni igralci, med njimi tu-di Milena Dravič in Ljubiša Samardžič. Po moskovski -premieri bodo »Bitko na Neretvi« — -sinhronizirano v ruščino — -predvajal v vseh večjih mestih Sovjetske -zveze. Univ. prof. dr. Vinko Brumen 60-letnik Dr. Vinko Brumen se je rodil v decembru 1909 v Ormožu na štajerskem. Po končanem učiteljišču je stopil najprej na pedagoško šolo, od tam na ljubljansko univerzo, k učitelju, svojemu rojaku dr. Karlu Ostvaldu, ki je poučeval na tem najvišjem izobraževalnem zavodu klasično filologijo, pedagogiko in kulturno pedagogiko. Univ. prof. dr. Karl OswaM je določil dr. Brumna za svojga asistenta ter je dobil ob neki priliki za svojo seminarsko naloga o Slomšku svetosavsko nagrado. Delo o ,,Nv. Savi” je mladi asistent pozneje predložil za svojo doktorsko disertacijo. Zaradi lepih znanstvenih sposobnosti, je dobil štipendijo, da je lahko na londonski univerzi razširil svoje obzorje v kulturni pedagogiki in obči pedagogiki. Vrnivši se domov, je stopil kot profesor na srednjo šolo. Za Šolarjevo revijo „Cvetje” je priredil Slomškovo knjigo „Blaže in Nežica v nedeljski šoli" ter jo kulturno in zgodovinsko ter pedagoško primerjalno komentiral in ocenil. Dr. Vinko Brumen je postal tudi „krekolog”, kajti urednik „Zbranih spisov” dr. Janeza Ev. Kreka, Ivan Dolenc, ga je prosil, naj on urejuje nadaljnje zvezke o Kreku, kot odličen kulturni zgodovinar. Tako je izdal en zvezek Krekovih ^branih spisov” v domovini, drugega pa je imel že v tisku, ko so mu ga zaplenili Nemci v drugi svetovni vojni in uničili. K sreči je dr. Brumen ohranil šc krtačiti odtis uvoda, ki ga jc pozneje tiskal v Buenos Airesu. Tam je nadaljeval študij o Kreku s političnega vidika, psihologije, pedagogike in drugo, tako da je iz vsega tega nastala monografija o Kreku ,rSrce v sredini’'. (Ta naslov se je izposodil mladi doktor pri Otonu Župančiču, ki mu je dal naš slavni pesnik to ime.) Po drugi svetovni vojni je prof. Brumen odšel najprej na Primorsko, kjer je položil temelje slovenski gimnaziji in pozneje učiteljišču v Gorici, katerega prvi ravnatelj je postal. Leta 1948 se je umaknil v Argentino. Tam se je ponovno začel uveljavljati kot strokovnjak na svojem področju. Pisal je v „Vrednotah”, „Med-dobju”, „Duhovnem življenju" itd. Plod njegovega dela je bila knjiga „Iskanja’’, ki je izšla pri Kulturni akciji; končno ga najdemo na katoliški papeški univerzi sv. Klementa, kot profesorja pedagogike in zgodovine filozofije, , 101-letnica Antonije Capi V soboto, 18. aprila, je praznovala 101. rojstni dan, morda najstarejša Slovenka, v Domu upokojencev dr. Jožeta Potrča v Poljčanah, Antonija CapL Antonija Caplova se je rodila 18. aprila 1869 v Žetalah pri Rogatcu. Vse življenje je delala na kmetiji. Bila je trikrat poročena, in je preživela vse tri može, zatem dva otroka, ki sta umrla že zelo zgodaj ter vse sorodnike, tako da nima več nikogar. Danes je mama Antonija Caplova še kar pri močeh. Vidi že bolj slabo, a navkljub temu še lahko nekaj časa gleda televizijo, potem pa jo začnejo peči oči. Sliši še kar dobro, tudi sicer ne boleha za nobeno boleznijo. Hodi še sama, ob palici sicer, a vendar še dovolj pogumno. Na zdravila ne da veliko, sicer pa jih ne potrebuje. Močno jo poživi kak kozarček vinčka. Še zmerom je bistrega duha in je mogoče govoriti z njo o marsičem. Častitljiva mama ni prav nič izbirčna: hrani se lahko z vsem. Tudi ji ni vseeno, kako je oblečena. Rada ima lepe in čiste obleke in perilo. Slovenski igralec Stane Sever obvešča javnost Znani slovenski vrhunski igralec Stane Sever je poslal vodstvu Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani odgovor, v katerem med drugim pravi, da se ne more odzvati vabilu direktorja Drame Tarasa Kermaunerja, naj se znova vključi v delo v ljubljanski Drami. Sever v pismu ugotavlja, da se ne more več vrniti v gledališko življenje. Zadeva Staneta Severja, ki je svoj čas nadolgo poročal v Delu, zakaj izstopa iz Drame, je dvignila po vsej Sloveniji (v kulturnih krogih) mnogo prahu. Dr. Rajko Ložar upokojen v ZDA Šele sedaj smo zvedeli za novico, da je lani 29. avgusta 1969 praznoval v Manitovvocu v Združenih državah Amerike svoj 65. rojstni dan dr. Rajko Ložar, direktor mestnega muzeja v tem mestu. Čeravno je naš slavljenec še prav čil in zdrav, je moral 31. decembra lanskega leta, po trinajstih letih službovanja v muzeju, v pokoj. Mestna občina ima namreč sistem obvezne upokojitve, ali compulsory retirement, ko doseže 65 let, kar je dosegel dr. Rajko Ložar avgusta lani. Gospodu doktorju Rajku Ložarju želimo koroški Slovenci, še posebno pa naš list, obilo božjega blagoslova na njegovi nadaljnji življenjski poti. Bog naj vas ohrani še na mnogo leta v zdravju in sreči, gospod doktor! 1/Kne**f£ bcavtev EINE KLEINE SPENDE (Malo spomina na leto 1932) Preko visokih Karavank sem pred petdesetimi leti opazoval plebiscitno propagando na Koroškem. Zlasti z nemške strani je bilo naslovljenih Slovencem veliko lepih obljub, katere bi danes lahko primerjal čl. 7 drž. pogodbe iz 1. 1955, ali pa programu NSKS iz 1. 1968. Skoraj zavistno sem si mislil, da se bo Koroškim Slovencem bolje godilo kot pa nam v narodni državi SHS. Vse dane obljube 1. 1920 še do danes niso v celoti izpolnjene. Začel sem se bolj zanimati za koroške razmere. Kadar sem v poznejših letih prestopil Ljubelj,, me je zbodel napis »Volksschule« v slovenski vasi St. Lenart v Ljubeljski dolini. V zvezi s tem in več podobnimi napisi na šolah v slovenskih krajih Koroške, mi je še danes v spominu dogodek, ki sem ga doživel 12 let po koroškem plebiscitu na Dunaju, kjer sem 1. 1932 obiskoval čevljarsko strokovno šolo. (Glej NT št. 24, 1969,) Že v šoli sem opazil sovražno razpoloženje med učenci Hitlerjevih idej do součen-ca Žida. Na shodu nacionalsocialistov zoper Žide v III. okraju je govornik izjavil, da tudi s Češko in Jugoslavijo nimamo poravnanih računov. V -slutnji, da to gibanje ne bo prineslo ne koroškim Slovencem in ne mam nič dobrega, sem sedel neke sobote po pouku v nekam mestnem panku in čital nedeljskega Slovenca. V parku je bilo precej -ljudi. Opazil sem mladega gospodiča, nosil je črn frak, na -glavi polcilinder in rdečo kravato. Z nabiralno pušico je hodil od klopi do klopi. Ko j e prišel do mene, sedel sem n a- klopi sam, se mi je priklonil in rekel: »Bitte um eine kletne Spemde fur umsere Grenzdeutsohen«. Začudeno sem ga vprašal, za katere obmejne Nemce da nabira prispevke. Vljudno; mi je pojasnil, da je to za maše Nemce ob jugoslovanski meji na Koroškem im štajerskem, ki, da so zelo ogroženi od Slovencev, ker jih le-ti hočejo slovenizirati in da zato potrebujejo nemških šol. Ker sem že prej spoznal, da je dunajsko ljudstvo o koroških razmerah zelo malo poučeno, sem gospodiču odgovoril: »Ravno nasprotno je res, kar vi tukaj, nevednim ljudem trdite. Jaz sem ob meji doma in poznam razmere oz. kakšnemu pritisku so izpostavljeni ravno Slovenci na južnem Koroškem. Zato vam za vaše namene ne dam nobenega prispevka. Rekel je samo še: »Danke« in odšel. To je ile en primer ponarejanja resnice za -nqpoučeno javnost. Na svojih izletih največkrat obiščem Koroško, kjer se počutim kot doma. Zato vam, dragi Korošci, želim za petdesetletnico plebiscita 10. X. praznovanje ob mirnem sožitju, uresničitvi vaših upravičenih zahtev, ter da se časi nacizma, ki nas je vse skupaj tako kruto zadel, nikdar več ne povrnejo. Vaš prijatelj z Gorenjske Sončno razpoloženje v St. Petru Zaključna prireditev in razstava na gospodinjski šoli Brez velike reklame se je tudi na letošnji zaključni prireditvi gospodinjske šole v št. Petru pri Št. Jakobu zbralo ogromno število naših ljudi iz Roža, Gur, Zilje in Podjune. A tudi iz sosednje Slovenije je prispelo mnogo izletnikov in prijateljev šole. Pri obeh prireditvah smo našteli nad tisoč ljudi. 3. maj j,e bil izredno lep dan. Tako so se mogli naši rojaki, znanci in sorodniki, pred začetkom prireditve razgovarjati ob -sončnem popoldnevu na dvorišču pred šolo, marsikdo se je sprehajal na vrtu -ter -si ogledoval naravo, ki se je po dolgi zimi vendar enkrat prebudila in ozelenela. Mnogi pa so si ogledali tudi novo kapelo. Posebna redkost te kapele so dela kiparja in umetnika prof. Goršeta. Sedaj pa k razstavi! Pred prireditvijo je bilo zelo težko -priti v prosto-re, v katerih so imele dekleta razstavljena svoja ročna dela in kuharske umetnosti. Gotovo se marsikaj ponavlja iz leta v leto. To velja za vsako šolo. Vendar -naj omenimo, -da se nam je zdelo, kot -da je bila letošnja razstava še s posebno skrbnostjo in ljubeznijo pripravljena. Ne bomo naštevali podrobnosti. Mislili smo si le, koliko so se dekleta- naučila predvsem v šivalni, saj je iz-gledalo, kot da se nahajamo v -kakem modnem salonu. Treba bi se bilo ,le še odločiti za to ali drugo obleko, za ta ali drugi razstavljeni kroj, vezenino itd., vendar vemo, da so vse to pripravila dekleta seveda zase. Marsikateri prtič z narodnimi motivi bo krasil v bodoče njihov dom. Prava umetnost je bila podoba Baškega jezera. Koliko vbodov z iglo je bilo potrebnih, pred-no je delo nastalo? A razstavljena niso bila le ročna deta, temveč vse, kar si zaželijo dobrega -naša usta — oprostite — naš želodec. Le kako so se cedile sline »mesojedom«, potem pa torte! Bilo jih je toliko, da bi si mislil: teh sestre nikoli ne bodo mogle prodati. In vendar se je to zgodilo. Marsikdo, ki si je hotel ogledati razstavo šele po prvi prireditvi, je moral ugotoviti, da so se mize bliskovito hitro -praznile. Pa so bile torte zares preveč lepe, da bi jih obiskovalci raz- stave puščali na mizah. Odpeljali so jih s svojimi vozili domov, kjer je nato družina okušala, kar so jim dekleta spekla. Ali pa je morda kak fant odpeljal torto tudi za kako izvoljenko z namenom, da bi mu kasneje kot žena postregla tudi s takimi sladkimi dobrotami? No in sedaj k prireditvi! Bila je v novi dvorani gospodinjske šole. Je to ogromna dvorana, -kjub temu je moral marsikdo čislati zunaj. Celoten spored prireditve je bil -posrečeno sestavljen. Uvodoma so zapela dekleta pod vodstvom profesorja Jožeta Ro-pitza. Vendar petja tudi med posameznimi -točkami ni manjkalo. Pevski program je bil sploh skrbno zasnovan. Poleg narodnih -so se vrstile tudi zahtevne umetne pesmi, med katerimi je posebno ugajal psalm. Da sta petje in glasba na šoili v pravih rokah, sta ipolkazala tudi glasbena vložka, iki -sta ju podali na klavirju dve gojenki. Namenoma ne -bomo imenovali kakih imen -deklet, ker jih je pri prireditvi mnogo sodelovalo in bi zaslužile, da vsako posebej pohvalimo. Nekaj; posebnega je bil tudi nastop naših malčkov iz otroškega vrtca. Tile »cicibani« so si ibrezdvomno najbolj osvojili srca gledalcev. Narodni -plesi, nastop »kuharica«, deklamacije, akordi študentov-doma-činov, vse je ožgalo ter izzivalo močno priznanje. Slavnostni govor pa je imel dr. Valentin Inizko. Njegove tehtne misli prinašamo na drugem mestu našega lista. Tudi glavna točka prireditve — igra — je (posredovala vpogled v naše sodobne razmere. Igro- je napisala prav za to priliko sestra Salvatora. Na odru smo videli notranje razklano družino, v kateri je izamrla medsebojna ljubezen. Oče in mati razvajata hčerko- edinko, vendar hči čuti, da te zunanjosti ne morajo nadomestiti resnične ljubezni, ki bi jo mogla (posredovati le mati z -vernim srcem. Take matere dekle nima. Njena mati ‘želi imeti od življenja čim več, nazadnje zgubi edino hčer. Igra klj;uib vzgojni tendenci ni bila v pedagoškem oziru -vsiljiva ter so se zapletali in razpletali v igri problemi sodobne mladine naravno in prepričljivo. OBISK PRI SOSEDU Avstrijsko-jugoslovansko društvo je napravilo v sredo, 29. aprila, obisk v sosednji Mežiški dolini z namenom, da si ogleda tam delo zadnjih petindvajset let gospodarskega in kulturnega napredka. G. dr. Franc Sušnik, direktor študijske knjižnice in g. Dolinšek, direktor muzeja, sta goste iz Celovca in St. Vida ob Glini sprejela in pozdravila. G. direktor Sušnik je gostom tolmačil porast gospodarskega podjetja, ki je po ustanovni listini 350 let Naše vrednote: vera krščanska, beseda slovenske (Nadaljevanje s 3. strani) sestre. Kjer koli stojimo v življenju, bi morali biti dosledni in vztrajni. Zastaviti bi si morali naloge, s katerimi bi koristili narodni skupnosti ter večali njen duhovni in idejni potencial. Nadaljevati bi morali v družini z zavestno katoliško in narodno vzgojo, da povežemo od vsega začetka notranji svet otroka in mladega človeka z življenjem Cerkve in naroda. Vedno težje se bodo mogle tudi naše družine znajti v takozvanem modernem svetu. Številne probleme bodo mogle uspešno reševati le, ako bodo stanovitne v dobrem. K dobremu pa nas navaja Cerkev s tem, da živimo po veri, da izpolnjujemo božje zapovedi, da gradimo celotno naše življenje — tudi narodno življenje — na krščanski podlagi. Krščanska in narodna miselnost sta bili v našem človeku in narodu od nekdaj med seboj tesno povezani, dopolnjevali sta druga drugo, se med seboj prepletali, nikoli pa ločili. Minilo je 25 let, odkar so sestre znova začele delovati. S kakšno močno vero in vztrajnostjo so šle na delo. V tem času 25 let je 1300 deklet v narodni šoli dobivalo svojo izobrazbo in vzgojo. Prvih -deset let po vojni je šola doživljala pravi naval. Čutilo se je, kako so ljudje — predvsem starši — hoteli vrzel, ki je nastala med vojno, izpolniti im poskrbeti svojim hčeram narodno in krščansko vzgojo. Večina bivših gojenk stoji že siredi življenja. Mnoge izmed njih so že matere, svoje otroke so zaupale spet sestram v internat ali pa v šolo. Jubileji so mejniki. Naj bo tudi 25-let-nica ponovnega delovanja šolskih sester mejnik — mesto in čas, ko pogledamo nazaj in se ozremo naprej. Prvo smo že storili. Vsak gospodar pa dela tudi načrte za naprej, saj bo le tako dosegel uspehe. Pri tem je najbolj važno spoznanje, da se moramo za ohranitev naroda truditi vsi. Nihče ne sme misliti: »Mene ni treba zraven«. Prav vsi: stari, pripadniki srednje generacije in mladi sestavljamo narod, smo narodna družina, narodno telo. Če nekaj na telesu ni zdravo, čuti to celo telo. Ves narod tudi nosi posledice bolnih udov. Poglobiti se moramo v narodne probleme, o njih razmišljati in iskati njih rešitve. Z drobnim, vztrajnim delom, z jasnim prepričanjem, z doslednim zasledovanjem stavljenih ciljev. Tako uspeh ne bo izostal. V Št. Jakobu je še zdaj živo izročilo o Miklovi Zali. Še preden je povest pred 85 leti izšla v knjižni obliki je zgodba vlivala vero in upanje. Podoba te pogumne, zveste in ljubeče koroške žene nas še danes prevzema. Navzemimo se njene vere, njene zvestobe in njene ljubezni. Ne iščimo novih malikov, saj imamo vrednote, ki so vredne našega celotnega zagona. V sebi jih nosimo, pokazali so nam jih naši slavni možje: Vera krščanska, beseda slovenska!« staro in je tekom zadnjih 25 letih pod vodstvom direktorja Klančnika podeseterilo število delavcev od 350 -na 3500. G. Gregor Klančnik je postal generalni direktor združenih železarn Slovenije in sicer Ravne, štore in Jesenice s skupnim številom 12.000 delavcev. Na materialni osnovi pa -se -dviga kulturna gradnja: Ena gimnazija, sad podviga mladega rodu, ki je dala v -času svojega nad dvajsetletnega obstoja ngd 1000 maturantov in od teh -je končalo- že 200 visoke šole in so sedaj zaposleni v raznih 'poklicih, sedanji ravnatelj gimnazije -pa je tudi podžupan velike ravenske občine. Na gradu, -kjer je -bila med drugo vojno gospodinjska šola-, je nastala mogočna študijska knjižnica, ki šteje -okoli 55.000 knjig, med -temi tudi Dalmatinovo biblijo. V hiši so tudi pripravni prostori za študij, katerih se gimnazijci pridno poslužujejo. Poleg študijske knjižnice pa je muzej, ki prikazuje dejavnosti Mežiške doline: železarstvo, rudarstvo, gozdarstvo in kmečko folkloro. Goste iz Celovca in iz Št. Vida ob Glini je -pozdravil tudi osebno ravenski župan. Na -planoti poleg gradu pa je po vojni nastalo- gimnazijsko poslppje ob udarniškem sodelovanju delavcev, dijakov in profesorjev. Diči pa vse delo tudi poseben dom za telesno kulturo, športnim igriščem in vlečnico za smučarje pozimi. Po ogledu kulturnih pridobitev povojnega časa so si -gostje ogledali še železarno ,pod strokovnim vodstvom. Popoldne ipa je obisk veljal Črni, kjer deluje dve leti dobro- urejen dom za duševno zaostale otroke za vso republiko Slovenijo. Strokovnjaki se trudijo otroke usposobiti za življenj-e. Predsednik avstrijsko-jugoslovanskega društva g. Matija Krasnig, bivši namestnik deželnega glavarja v pokoju, se je v imenu vseh udeležencev toplo zahvalil za priložnost tega obiska in za gostoljubje in izrekel povabilo- v Celovec. Naše prireditve VABILO Gojenke Kmetijsko-gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu vabijo na RAZSTAVO IN ODRSKO PRIREDITEV Razstava kuharskih in šiviljskih izdelkov bo odprta že v soboto, 9. in v nedeljo, 10. maja, do 16. ure popoldne. Zaključna prireditev pa bo v nedeljo, 10. maja, ob 13.30 (pol dveh) za oddaljene goste in ob 16. uri (ob štirih) za bližnje goste. Pričakujemo vas, dragi rojaki in rojakinje, zlasti naše domače in vse nekdanje gojenke te šole! SPREJEM V »KOROTAN« Slovenski visokošolski dom na Dunaju sprejema do konca maja prijave za študijsko leto 1970-71. Slovenski visokošolci in visokošol-ke ter maturanti, ki želijo priti v Korotan, naj se pravočasno prijavijo na naslov: Korotan Albertgasse 48, 1080 Wien ŽELEZNA KAPLA Farna mladina iz Železne Kaple in Podjunska glasbeno-pevska skupina prisrčno vabita na MATERINSKO PROSLAVO ki bo v nedeljo, dne 10. maja, ob 11.30 (pol dvanajstih) v farni dvorani v Železni Kapli. Muzikanti in pevci, ki želijo sodelovati na tej proslavi, naj čimprej pošljejo točen naslov na M. H., Rechberg 30, 9133 Mi-klauzhof. BILČOVS Slovensko prosvetno društvo »Bilka« v Bilčovsu vabi na MATERINSKO PROSLAVO ki bo v nedeljo, 10. maja, ob 14.30 (pol treh) popoldne in ob 20. uri (osmih) zvečer v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu. Nastopajo: otroci in instrumentalni trio. RADIŠE Vljudno vas vabimo na uprizoritev Finžgar j eve drame RAZVALINA ŽIVLJENJA v nedeljo, 10. maja 1970, ob pol treh (14.30) popoldne v dvorani, pri cerkvi na Radišab. Gostovali bodo igralci prosvetnega društva iz Besnice. Vse ljubitelje odrske umetnosti vabi društveni odbor. Po posredovanju Slovenske prosvetne zveze bodo slovenski umetniški film SAMORASTNIKI in barvni film o ziljskem štehvanju predvajali tudi v naslednjih krajih: v četrtek, 7. maja, ob 14. 30 v farni dvorani v šmarjeti v Rožu in ob 20. uri v dvorani pri Sereinigu v Slovenjem Plajiberku; v petek, 8. maja, ob 20. uri v Rulturnefli domu v Ločah; v soboto, 9. maja, ob 20. uri v farni dvorani v Škočij anu; v nedeljo, 10. maja, ob 20. uri pr* Schwarzlnu v Pliberku. Ljubitelji slovenskega filma prisrčn0 vabljeni! DOBRLA VES Zahvala volilcem Kot prvo naj izrečem mojo najtoplejšo zahvalo naši mladini, ki se je z veliko p°' žrtvovalnostjo in nesebičnostjo vrgla v volilni boj. Plačilo za to njih delo pa ste ji*11 dali vi volilci, ki ste nam izkazali vaše zaupanje s tem, da ste vase glasove skoroda podvojili. Z naše strani sprejmite obljubo, da se bomo tudi v bodoče trudili, da vas v vašem zaupanju v naše delo ne boru0 razočarali. Naš tednik 19 — 6. maja 1970 VESTI IN VIDIKI — GOSPODARSTVO Strani Sl ..... Kdaj zdravimo metljavo goved? Kako bolezen preprečujemo? Metljavost je razširjena predvsem pri pašnih govedih, pri ovcah in celo pri nekaterih vrstah divjadi. Posamezne primere met-Ijavosti najdemo tudi na višinskih kmetijah, v višini okrog 1500 m. Bolezen se iz leta v leto .pojavlja pri prežvekovalcih povsod tam, kjer so ugodne življenjske razmere za vmesnega gostitelja velikega metljaja, malega blatnega polža. Okužene živali pri izločanju jajčec zajedavca v svojih iztrelbkih okužijo polže, pri njih se zajedavec naprej, razvija in razmnoži do tako imenovanih metacerkarij, razvojnih oblik, 'ki j,ih končno najdemo na travi v velikem številu. Živali se okužijo z omenjenimi oblikami zajedavca, če jih požro na paši ali celo na posušenem senu. Povedati moramo, da govedo mora požreti okrog 10.000 takšnih metacerkarij;, da se pri njem razvije okrog 200 metlijajev. Številni rejci metljavost dobro poznajo. Predvsem v zimskem čaisu opažajo pri govedu zmanjševanje prireje, živali postanejo manj živahne, dlaka zgublja svoj pri-mdni lesk, pričnejo se trajne prebavne motnje, najbolj pogosto driske, nekatere živali zvržejo nedozoreli plod, opažamo pa lahko tudi druge motnje, med njimi se 'Povečuje doba med dvema telitvama, izostajajo zunanji znaki gonjenja in drugo. Posebno pri ovcah so pogosti pogini živali zaradi kronične metljavosti. Pred poginom opažamo pri teh živalih vodeničnost obraza in trebuha, močno hujšanje in slabokrvnost. Med najbolj učinkovitimi ukrepi za trajno preprečevanje bolezni je gotovo izsuševanje .pašnih površin, ;ki ga poznamo pod imenom hidromelioracija. S številnimi odtočnimi kanali pomagamo zmanjševati talno vlago na pašniku do te stopnje, da se korenito spremenijo pogoji v 'kemični sestavi tal. Pogosto meliorirane površine posipamo z živim apnom ali gnojili. Tako zmanjšamo kislost tal in življenjske razmere za razmnoževanje malega blatnega polža niso več ugodne. Med drugimi ukrepi omenjamo ugotovitev, da siliranje okuženega odkosa zagotavlja uničevanje metacerkarij velikega metljaja. Pogosto v svetu uničujejo polže na pašniku z rednim škropljenjem površin. V ta namen uporabljajo modro galico, 6—8 kg na hektar površine, v novejšem času pa pripravke, ki uničujejo polže že v razredčitvah z vodo 1:1,000.000. Med takšnimi kemičnimi pripravki omenjam »Frescon«. Gotovo je, da sodi zdravljenje metljavih živali med najbolj razširjeno in učinkovito obliko preprečevanja bolezni. V naših rejskih in gospodarskih razmerah je to največkrat tudi edina oblika zatiranja bolezni. Kdaj zdravimo? Da ibi dosegli smotrnost z zdravjem in bi razen tega, da uničimo zajedavce pri okuženi živali in zmanjšamo škodo zaradi slabe prireje, preprečili tudi nadaljnjo širjenje 'bolezni, je potrebno pri zdravju upoštevati naslednje: 1. Uničiti moramo nretljaje pred njihovo spolno dozori tvijo. V tem času se zajedavci naseljujejo v žolčevo-dih svojega gostitelja, jetra živila še niso močno' prizadeta. 2. V tem času dosežemo z zdravljenjem, da invadirana žival ne izloča jajčec zajedavca in tako obenem bolezen preprečujemo. iNačeloma zato priporočamo rejcem, da okužene pašne živali zdravijo mesec dni po končani paši, pašne in hlevske živali pa je potrebno zdraviti vsaj .mesec dni pred pomladansko pašo. Pri zdravljenju je potrebno zajeti vse živali v hlevu, vendar je največjo pozornost potrebno posvetiti mladim živalim, živalim po prvi paši in mladim plemenskim živalim. Pri le-teh še jetra niso močno spremenjena. Zdravilo je pri teh živalih 'bolj učinkovito, tudi koristi zdravljenja so večje. Kako je danes z zdravili? (Na trgu danes dolbimo zelo učinkovite pripravke, ki pa obenem za žival niso strupeni, ne izločajo se med mlekom in ne spreminjajo vonja in barve mleka in mesa. Med najbolj, sodobnimi pripravki je potrebno omeniti »Bilevon« in »Zanil«. Oba pripravka dobimo na trgu v tabletah. Dr. J. B. Kdaj se bolezen najbolj širi? Rezultati raziskav so v naših podnebnih razmerah pokazal, da se metljavost pri prežvekovalcih najbolj razširi v jesenskem času, po prvem večjem jesenskem deževju. Suho poletje namreč zavre razvoji zajedavca v polžih, številni polži celo poginejo zaradi izsušitve. Padavinska voda v jeseni pomaga razvojnim oblikam zajedavca v polžih, ki so dozorele že (poprej, da zapustijo polže, voda tudi .pomaga .polžem, da se razkropijo in razmnožijo na širšem področju, pogosto so številni pašniki v jesenskem času .tudi (poplavljeni. Razumljivo je, da so možnosti za okužbo v tem času velike. Kako zatiramo plevel v krompirišču? Pri nas na Koroškem ŠT. PRIMOŽ V nedeljo, 3. maja, zvečer, je pri nas v St. Primožu gostoval moiški pevski zbor iz Zreč pri Slovenskih Konjicah. Voglova dvorana je bila 'polna in prireditev je zelo dobro uspela. Ljudstvo je bilo zelo navdušeno in kar niso hoteli nehati ploskati. Pevci pod vodstvom Lada Mohoriča so nam zapeli slovenske pesmi, ki so nas notranje združile, da smo se čutili povezane. Krepki moški glasovi so vse .poslušalce zelo navdušili, posebno pa iso' se še izkazali solisti, žbor je izvajal deloma že znane, deloma nove pesmi, ki so pa vse prav dobro uspele. Humorist Miha Jurak pa nas je zaba-Val, da so se nekateri že kar 'bali, da bodo popokali. S svojm pravim humorjem je 'Poslušalce opravil vse v najboljšo voljo. Nato nam je še glasbeni trio zaigral nekaj poskočnih, tako da so stare in mlade kar zasrbele pete. Večer je žal prehitro minil, zato upamo še na več takih. Tudi naši pevci iso že gostovali spodaj v Slovenskih Konjicah i,n ta dva zbora gojita že dalj časa tesne stike. Takšne kulturne prireditve miajo zelo velik pomen za povezavo med dvema državama, zato pevce iz Zreč že zdaj vaibiimo, da nam še večkrat zapojejo tu na Koroškem. Nudimo vam po ugodnih cenah SIBAU-odklopna vrata (Kipptore) razne velikosti. Kletna vrata, pocinkana, po S 820.- Vam dobavi na dom trgovina K. in A. KRIVOGRAD 9143 Šmihel nad Pliberkom Pleveli živijo na račun poljščin in vrtnin. Jemljejo jim prostor, vodo, svetlobo, in 'hrano. Na krompirjevih površinah so. pleveli toliko manj zaželeni, ker so neposredni prenašalci bolezni. Krompirjeva plesen je na zapleveljmih površinah močnejša in naredi več škode, kot na čistih ne-zapleveljenih površinah. Že vrsto ilet priporočamo uporabo herbicidov v krompirju. V ta namen uporabljamo herbicide ali na osnovi triazina ali na osnovi uree ali pa kontaktne pripravke. Pri nas uporabljamo predvsem pripravke na osnovi triazina, in sicer gesa-'gard in camparol in pa patoran, ki je na osnovi uree. Učinek pripravkov na plevel je dober, če je zemlja vlažna ali če kmalu po škropljenju dežuje. Vlaga je potrebna, da prodre pripravek do sloja koreninic plevela. Pripravki zatrejo enoletne semenske plevele, ne zatrejo koreninskih plevelov kot so: osat, slak, gaibez, ščavje itd. S herbicidi očistimo površine od plevelov, da ni potrebno krompirja okopavati. Priporočamo tako zatiranje: krompir posadimo in zasujemo. Tik pred vzni- kom ali ko nekaj rastlin že vznika, še enkrat dokončno prisujemo zemljo in poškropimo. Po škropljenju pustimo površino pri miru do izkopa. Če niso njive za-pleveljene s koreninskimi pleveli, bo površina čista, če pa raste osat, ščavje itd., potem pustimo pri miru površino vsaj 6 do 8 tednov in nato po potrebi okopljemo. Pripravka gesagard uporabimo 3—4 kg na hektar. Manjšo količino na lahki in večjo na težki zemlji. Nekoliko močnejši glede učinka na plevel je camparol. Na 1 ha potrebujemo 2—3 kg pripravka. Tretji pripravek je patoran, katerega potrebujemo 3—4 kg na hektar. V normalnih vremenskih razmerah se vsi ti pripravki do izkopa krompirja toliko razgradijo, da lahko sejemo ozimine oziroma, da ni nobenih nevarnosti za setev poljščin, ki v kolobarju sledijo krompirju. Pri škropljenju uporabimo 400 do 600 litrov vode na hektar. Škropimo v mirnem vremenu in pazimo, da enakomerno razdelimo škropivo po vsej površini. H. J. Kaj je arterioskleroza? Arterioskleroza pomeni proces, v katerem nastajajo v zidovih arteriji maščobne plasti v obliki rumenih ploščic, ki jih imenujemo aterami. V začetni fazi so te ploščice tanjše, njihova .površina pa je gladka. Kasneje se zvečajo, površina postaja hrapava in tako ugodno mesto za nabiranje elementov krvi in nastajanje delčkov strjene krvi. V tej fazi se v ateromih odlaga kalcij, ki prežema zidove krvnih žil, da so neelastični in krhki. Nemogoče je ugotoviti, kdaj se prično pojavljati ateromatozne ploščice. Z metodami, ki jih poznamo danes, jih namreč m mogoče odkriti. Prevladuje mnenje, da se prične ta proces že zelo zgodaj — že v tridesetem letu človekovega življenja. V drugi faizi razvoja, 'ko se prično ploščice večati in postajajo neravne oziroma ko jih prične prežemati kalcij, ožijo krvno žilo in tako otežkočajo normalni pretok krvi v določenem delu telesa. Odvisno od mesta, na katerem se pojavijo, in od tega, v kakšni meri zavirajo normalni krvni obtok, lahko povzročijo ateromi različne simptome, če se na mestu odebelitve pojavi košček strjene krvi, se krvna žila delno ali popolnoma zapre. Tako je prekinjen dovod krvi v ta predel telesa, s tem pa tudi njegova prehrana. Ta pojav imenujemo trombozo in je skrajna posledica arterioskleroze; pojavlja se pa samo v določenem odstotku primerov. Od začetne faze pojava ateromov — do teh komplikacij mine navadno nekaj desetletij. Komplikacije se lahko pojavijo v katerem koli organu ali delu človeškega telesa, ker napada arterioskleroza vse arterije v organizmu. Komplikacij e so naj pogostejše v krvnih žilah možganov, srca in udov, znane so kot 'tromboza krvnih žil možganov, ki povzroči mrtvoudnost, kot tromboza srčnih arterij — srčni infarkt, in končno kot tromboza krvnih žil v udih, ki povzroča gangreno, (najpogosteje v nogah. Po podatkih sodobnih medicinskih statistik je (tromboza krvnih žil eden od naj-pogostejših vzrokov smrti. Jasno je, da je zato arterioskleroza eden od problemov, ki mu v medicini posvečajo zelo veliko pozornost. O nastanku arterioskleroze obstajajo številne teorije, toda do danes rii niti ena dala zadovoljiva pojasnila. Drži, da igrajo pri nastanku arterioskleroze vlogo številni dejavniki, tako zunanji kot notranji, ki se med seboj prepletajo. Do pojava usedanja maščob v zidovih krvnih žil lahko pride zaradi poškodb v zidovih žil ali povečanih količin maščob (li-poproteida, holesterola, fosfolitida in triglicerida) v krvi. Stena krvne žile ni le zid cevi, skozi katero se pretaka kri, ampak je tudi aktivni biokemični kompleks, ki sodeluje pri transportu sestavin krvi iz notranjosti krvne žile proti periferiji. Če se zaradi katerega koli vzroka poškoduje stena ZA AVTOMOBILIST*: Poskosi šv|čarskega zdravnika z vognikiooz Vsak avtomobilisti pozna';pejhvjn iga žarometi nasproti prihajajočeganvoza jjta-slepijo in da potem,,,ko je.iavtp.mimf^pe vidi nič ali skoraj 0pi&,^amp*i pri zdravih očeh kpj jtopplu speti pppfa^i^ gre za prilagodljivqS;t;, GjčiN;menj^ajoČi Sf. ‘luči in temi. Če tp prjlagfi^jivpfti ni,, gO-f vorimo o tako iiiiepo.v^pi jkjurjjt ^epoti. Po navadi vedo;,za hvdjorpomknjikljivost le ljudje z izrazito kurjo slepoto. Ponoči vidijo tako malo, kakor zdrav človek v trenutku, ko stopi iz svetle veže v temno kinematografsko dvorano, se pravi, da njihove oči zaznavajo ^^^ ^dtem ko se zarave oci polagoma privadijo teme, se vid onih drugih v temi niti čez čas ne izboljša. Človek s kurjo slepoto za krmilom na temni cesti je nevaren sebi in drugim, zato ponoči ne bi smel voziti. Glede na stopnjo 'pomanjkljivosti svojega vida bi storil najbolje, če bi že v mraku prepustil 1 r 1 1 rt /d Vil 1 OlTl 11 Tn PlTTl tl osvetljene ceste. * Kurja slepota je lahko prirojena ali pa posledica nezadostnih količin vitamina A. Prirojene ni mogoče zdraviti, druga pa se da ublažiti z ustrezno vitaminsko kuro. Švicarski zdravnik dr. Zimmerli poroča o preiskavah 152 voznic in voznikov, ki so videli ponoči znatno bolje, potem ko so dva tedna prejemali vsak dan po 150.000 enot vitaminskega preparata. Po vitaminski kuri se je nočna prilagodljivost oči izboljšala od 19 na 67 odst., se pravi, za toliko se je ublažila 'kurja slepota. Avtomobilisti z blažjo obliko kurje sieste večinoma niti ne vedo za svojo pomanjkljivost. Morda zato ne, ker ne vedo, kako zdrav človek vidi ponoči, ali pa^ se je prilagodljivost njihovih oci zmanjševala tako polagoma, da je sploh niso opazili. Pogosto jo odkrijejo po naključju. Na nočnem sprehodu ali med vožnjo po temni cesti začudeni spoznajo, da opazijo drevo, oviro ali kak drug predmet kasneje kakor njihovi spremljevalci. Po mnenju švicarskega zdravnika lahko ljudje z manj izrazito kurjo slepoto po ustrezni kuri vsaj v glavnem odpravijo pomanjkljivost svojega vida. »Ko je pri teh ljudeh vid v temi čez kakega pol leta spet popustil,« pravi dr. Zimmerli, »smo uspešno ponovili vitaminsko kuro.« krvne žile ali pa se poveča vsebnost maščob v krvi, je ta aktivni proces transporta maščob iz notranjosti krvnih žil nepravilen. Vsebnost maščob v krvi je odvisna od delovanja različnih organov žlez z notranjim izločanjem in drugih dejavnikov, ki vplivajo na promet teh sestavin. Vloga nekaterih ženskih spolnih hormonov je povsem vidna. Ženske imajo v času plodnosti, ko je izločanje ženskih spolnih hormonov normalno, manj maščob v krvi, in zato tudi manj arteriosklerotičn.ih sprememb na krvnih žilah kot moški v isti starosti. Vsebnost maščob v krvi pa je odvisna tudi od kakovosti in količine maščob, ki jo dobiva organizem s hrano. Sodobna medicina daje temu podatku še poseben poudarek, pri zaščiti pred arteriosklerozo je ta dejavnik na prvem mestu. Iz izsledkov obsežnih raziskav novejšega datuma lahko sklenemo, da način prehrane (vnašanje maščob in živalskih beljakovin) vpliva na količino maščob v krvi. Obstajajo jasni in prepričljivi podatki, da je na področjih, kjer se prebivalstvo hrani pretežno z rastlinsko hrano, mlekom in mlečnimi izdelki, odstotek z arteriosklerozo zelo majhen. Obilna kalorična prehrana z dosti maščobami povzroča povečanje vsebnosti maščob v krvi in pojav arterioskleroze. Podatki so prav tako pokazali, da majhna telesna dejavnost in kajenje tudi vplivata, se pravi izpodbujata komplikacije v krvnih žilah srca pri arteriosklerozi. Te komplikacije so pogostejše pri osebah, ki pri poklicu veliko sede, redkejše pa med ljudmi, katerih poklici zahtevajo večjo telesno dejavnost. Verjetno pa je, da to niso vsi dejavniki, ki je njihova vloga pri nastajanju arterioskleroze zelo pomembna. Kljub temu nanje lahko vplivamo, zato svetuje sodobna medicina za zaščito pred arteriosklerozo tole: prehrano z manj maščobami, vzdrževanje idealne telesne teže, telesno dejavnost in nobenega kajenja. Spoet doma in po svetu NOGOMET Boj med moštvi za izpad iz lige je zmerom bolj napet Boj v avstrijski nacionalni ligi postaja zmerom 'bolj zagrizen, to je, zlasti kar zadeva zadnjih na lestvici, ki jim preti usoda, da bi izpadli iz najvišjega tekmovalnega razreda. Petindvajseto kolo v nacionalni ligi je prineslo deloma senzacionalne izide. Prav zaradi tega lahko pričakujemo v na- ki je s svojim četrtim porazom zapovrstjo 2:3 (1:3) na domačem igrišču izgubila proti Wattensu iz Tirolske; Salzburžani so zdrknili nazaj na deveto mesto na lestvici, medtem ko se je Wattens s to zmago prerinil v sredino le-te. Sličen je položaj Rapida, naslednji nasprotnik salzburške Avstrije, ki je že v petek, 1. maja, doživel boleč poraz proti graškemu Sturmu (rezultat 2:0) za Šturm). Prav tako je izgubil na Dunaju Čeprav je imel igralec Radentheina Wcber pred nasprot nikovimi vrati stoodstotno možnost za gol, je ni mogel izkoristiti. Žoga je zletela mimo vrat v ant. S tekme Raden -tliein proti WSV Rosental. Igra se je končala z zmago Ra-dentajnčanov 2:1 (1:0). slednjih tednih še marsikatero presenečenje na račun nogometnih moštev, ki so v nevarni coni izpada. Tu bi bilo v prvi vrsti omeniti moštvo SK VoEST iz Linza, 'ki si je v Dornbachu na Dunaju priboril dve krvavo potrebni točki, ki bosta morda v prihodnosti odločali o usodi tega kluba. VoEST Linz je premagal Sportklub z .rezultatom 1:0 (1:0), slednji si je tako zapravil zadnjo možnost, da bi še ujel prvega na lestvici, dunajsko Avstrijo. S prvo zmago v spomladanski nogometni sezoni je dal FC Dornbirn krepak življenjski znak in verjetno še majhno upanje na obstanek v družbi najboljših: FC Dornbirn je dobli tekmo proti Admiri-Energie 1:0 (0:0). Tudi SC Eisenstadt, ki je že v soboto igral v Innsbrucku s tamkajšnjim Waokrorn — premagal ga je z rezultatom 3:2 (3:1), je poskrbel za pravo senzacijo. FC Eisenstadt je po tej zmagi dokazal, da bo v naslednjih kolih krepko krojil svojo usodo. Počasi pada navzdol salzburška Avstrija, graški GAK, ki je moral kloniti dunajskemu Wačkru z rezultatom 4:1 (1:1). Za izpad iz lige prihaja počasi v poštev tudi celovška Avstrija, kateri je istoimenski klub z Dunaja nasul v mrežo skoraj pol ducata golov; 5:4 (3:1); ta poraz pomeni pravo katastrofo za celovške vijoličaste. Za dunajsko Avstrijo pa je bila ta zmaga še en dokaz, da je nihče več ne more dohiteti in da bo zagotovo avstrijski prvak. Prav tako z lahkoto si je to nedeljo pridobil dve točki buški LASK, ki je visoko 'porazil Vienno z rezultatom 5:2 (2:1) in si je s to zmago rešil vseh morečih skrbi. MEDNARODNI NOGOMET Manchester Citv — Gornik Zabrzc 2:1 (2:0) Kot tretje angleško nogometno moštvo je postal Manchester City evropski pokalni prvak. V sredo, 29. aprila, je igral v finalu in a Dunaju, pred samo sramotno kuliso 12.000 gledalci, proti .poljskemu pokalne- mu prvaku Gorniku Zabrzu in zmagal le tesno 2:1. Angleži so bili boljši v prvem, Poljaki pa v drugem polčasu, škoda, da obe moštvi nista mogli pokazati vsega znanja, kajti na mokrem terenu — deževalo je kot iz škafa —- niso mogli nogometaši pokazati Vsega znanja. Pač pa smo ,z napetostjo pričakovali, kaj, Ibo pokazalo 'poljsko moštvo, ki je imela ta dan najbolj, ranljivo točko, to je bil njihov vratar, na katerega račun gresta oba gola. Samo nekaj sreče bi potrebovali Poljaki, pa bi' bil rezultat morda drugačen, saj so bili nogometaši Gornika boljši v obvladanju žoge in tehnike. Chelsea — Leeds U. 2:1 (1:1, 0:1) Pr e več kot 80 tisoč gledalci je v ponovljeni finalni tekmi za angleški pokal v Manchestru Chelsea po podaljšku z 2:1 premagal Leeds United, ki je dolgo vodil z 1:0. Srečanje je bilo na trenutke zelo ostro in cek> grobo; sodnik Jennings se ni najbolje izkazal. Jugoslovanski nogomet Tudi jugoslovansko državno prvenstvo se bliža kraju. Oba slovenska .zastopnika tekmujeta z menjajočo srečo. Medtem ko se moštvu Maribora ni treba bati, da bi izpadlo iz nadaljnjega tekmovanja za državno prvenstvo (ima 23 točk), pa nad ljubljansko Olimpijo še visi Damoklejev meč. Sicer j.e to nedeljo zmagala v Ljubljani proti žen iškemu Čeliku z rezultatom 2:0 (0:0), a kaj to pomaga, ko ima samo 15 točk in je še zmerom predzadnja. Težko ji bo dohiteti ostala moštva, kajti razlika je pet točk do naslednjih. V celovškem »Domu glasbe« je pred kratkim zmagala na tekmovanju popevkarjev amaterjev in jazz ansamblov »Talent 70« mlada beljačanka Helga Y e s t e r. Ta uspešna koroška popevkarica poje že štiri leta in je tokrat dobila prvo nagrado s psmijo »Zakaj si prišel spet!« Z neodločnim rezultatom sta se razšla ASK in Sturm iz Borovelj: 1:1. Vratar ASK Homer je librami močan strel boroveljskega napadalca (od leve na desno: Osternig, Ho mer, Malte, Kalcn-sky in Maurer.) Walter Scott — Vladimir Levstik: Ivanhoe HB& 9 mm SEDMO POGLAVJE Položaj angleškega naroda j.e bil tiste čase dokaj žalosten. Kralj Rihard je bil v tujini, jetnik verolomnega in okrutnega avstrijskega vojvode, še kraj njegovega jet-iništva jie bil negotov in večina njegovih podanikov, ki so trpeli medtem vsaktero zatiranje, je vedela le malo o njegovi usodi. Sporaizumino s Filipom Francoskim, smrtnim .sovražnikom Riharda Levjesrčnega, je princ John z vsemi, sredstvi vplival na avstrijskega vojvodo, da bi podaljšal jetništvo svojega brata, čeprav mu je bil dolžnik za mnogo dobrot. Hkrati je ojačeval z svojo lastno: stranko v državi, da bi mogel v primeru 'kraljeve smrti izpodbiti nasledstvo zakonitemu dediču Arturju, vojvodi Britanskemu, sinu Rihardovega starejšega brata 'Geoffreya Plamtageneta. Znano je, da je kasneje res .izvršil to samozvanstvo. Ker j.e 'bil John sam razuzdan, pokvarjen im verolomen, je izlahka pritegnil k svoji stranki vse, ki so se 'bali Rihardove osvete za kazniva dejanja, izvršena v njegovi odsotnosti, v nameček pa še množico samovoljnih pre-drznežev, ki so se vračali s križarskih vojn, vešči vseh grehot Vzhoda, obubožani, zakrknjeni v zlu in obetajoči si bogato žetev od državljanskih Kornati j.. K tem vzrokom splošne stiske in skrbi je treba prišteti še neštevilnost hajdukov; pri-itirani v obup ob trinoštvu fevdalne gospode in strogem izvajanju gozdnih zakonov, so se zbirali v velike čete, strahovali šume im pustinje ter kljubovali deželnim sodnijam in gospotskam. A tudi plemiči, ki so se utrjevali na gradovih in vladali svojim posestvom kakor majhni kralji, so načelovali tolpam, ki niso bile nič mainj nasilne in samovoljne od očitnih razbojnikov. Da so plačevali te mezdnike in vzdrževali razkošni sijaj,, h kateremu jih je zavajal napuh, so najemali od Židov denar in oderuške dbresti so jim glodale imetja malik žiročemu raku, razen ako je slučaj ponudil priliko in so se mogli rešiti s tem, da so pritisnili na svoje upnike s kakim brezvestnim nasiljem. Pod težo tega nesrečnega položaja je živelo angleško ljudstvo k a,j grenke dni; še huje pa ga je tlačil strah pred bodočnostjo. Splošno bedo j.e dopolnila nevarna kužna bolezen, ki se je razširila po deželi; nesnaga, slaba hrana in žalostna bivališča nižjih .slojev so jo delala še nalezijivejšo. Pobrala je marsikoga, v ,zavidanje ostalim, ker je bil rešen vsega pretečega zla. Vzlic tej nakopičeni bedi pa je prešinja-la misel na turnir, najsijajnejše slavje tistih dni, siromaka in bogatina, prostaka in ple-menitnika s podobnim zanimanjem kakor ga čuti sestradan madridski meščan, ki mirna reala, da bi .nasitil svojce, ob misli na ibližmjo bikoborbo. Ne dolžnost ne bolezen nista mogla ubraniti mladim i.n starim, da ne bi drli k takim prizorom. Viteške igre, ki so bile napovedane v Ashbyju v Leice-/sterski grofiji, so zbujale občo ipozomost. Rečeno je bilo, da nastopajo sami slavni Iborci v osebni prisotnosti princa Johna. In 'ko je napočilo tisto jutro, je drla na borišče ogromna množica ljudstva vseh slojev in stanov. Pogled je bil nenavadno romantičen. Na robu šume, ki se je primikala 'k mestu Ash-.byju na miljo razdalje, je bila široka ravnica, poraščena s prelepo zeleno travo; z ene strani jo je obdajal goed, z druge so jo obkrožali raztreseni hrasti, med katerimi je bilo nekaj pravih velikanov. Kraj se je zdel nalašč prirejen za .nameravano bojno igro, -zakaj tla so se krog in krog polagoma dvigala, na sredi pa je bila ravna, z moč- nimi palisadami obdana ploskev, ki je merila po dolgem do četrt milje, počez pa nekako- polovico manj. Ograjeni prostor je imel obliko zleknjenega štirikotnika, le da so bili vogali zaradi udobnosti gledalcev znatno zaokroženi. Vhoda za nasprotnike sta bila napravljena v severnem in južnem koncu borišča; bila sta zaprta z močnimi lesenimi vrati in dovolj široka, da sta mog-/a jahati po dva konjenika vštric. Pri vsakih vratih sta bila postavljena po dva glasnika s šestimi trobentači, šestimi spremni ki in precejšnjim številom oborožencev, da sta pazila na red in overjala stan bojevnikov, priglašajočih se na viteško borbo. Na ploščadi nad južnim vhodom je stalo pet bogatih šotorov, okrašenih z rjastočr-ni-mi zastavicami, zakaj take so bile barve petorice vitezov — izzivalcev. Tudi vrvi pri šotorih so bile rjiavkastordeče in črne. Pred vsakim šotorom je bil ohešein ščit viteza, kateri j.e imel tam svoj. stan, in poleg njega je .stal oproda, čudno našemljen za divjaka, gozdnika ali kako drugo fantastično prikazen, ustrezajočo gospodarjevemu okusu in značaju, ki ga je hotel predstavljati med turnirjem. Srednji šotor je bil dodeljen ikot častno mesto Brianu de Bois-Guilbertu, čigar slava in znanstvo z vitezi, ki. so priredili današnji turnir, sta. bila povod, da so ga izzivalci z navdušenjem sprejeli medse ter ga 'izvolili za prvaka in voditelja, čeprav se je pridružil šele v poslednjem trenutku. Na eni. strani njegovega šotora sta visela ščita Filipa Mallvoisina in Reginalda Front de Boeiufa, in a drugi, pa si. videl grb Hugha de Grantmesinilia, uglednega barona iiz okolice, ki mu je Ibil praded za časa Viljema Osvajalca in njegovega sina Vilijema Rdečelasca kraljevski hišnik na angleškem dvoru. Rafph de Vipont, vitez reda Sv. Ivana, ki jie imel v Heaitiherjiu, nedaleč od Ashbyja de la Zoiuche, nekaj starih posestev, j.e dobil peti. šotor. Položna deset vatlov široka pot jie .spajala ploščad ;z vhodom na borišče. Ta. pot in ploščad pred šotori sta bili ograjeni ni naprej, da bi zavzela svoja -mesta, kar pa seveda ni šlo brez hrupnega po-tezanja ®a kršene pravice. Nekaj -prepirov so prav kratko uredili vojaki, -rabeč toiporišča svojih bojnih sekir in ročnike svojih mečev k°t dobra sredstva za Spreobračanje -trmoglavcev. Drage spore, ki so nastajali med 'rišjimi osebami, -so -poravnavali glasniki, včasih pa tudi turnirska -marša-la Viljem, de 'Vyv-i,l in Stefan de Martival, ki, sta jahala v 'Polmi 'bojni opravi po borišču ter vzdrževala med občinstvom red in -mir. _ Galerije so se polagoma- napolnile z vitezi in plemiči v miroljubnih prazničnih oblekah in -dolgih, bogato vezenih plaščih, odražajočih se od živ e j še in dragocenejše ,Qbleke dam, katere so v še -večjem številu drle gledat prizor, ki se je zdel vendarle Prev-eč krvav in nevaren, da bi jim mogel Pripraviti mnogo uži-tka. Pritlični -notranji Prostor se je kmalu zalil z imovitimi sv-o-oodn-jalki im meščani -ter -ljudmi Iz nižjega Plemstva, ki -se iz skromnosti, in siromaštva ah zaradi- majavosti svojih naslovov niso llpali zasesti višjih -mest. Prav med temi je t>ilo- seveda največ ip-repir-a za prvenstvo. '»Nejieverni pes!« jie rekel istar mož, čigar °go-Lj ena tunika ije enako zgovorno- pričala ° 'bedi, kakor njegov meč, bodalo in zlata Verižica o um-išlj-enem dostojanstvu. »Ti, Vl°l'čj-e -seme, -se drzneš odrivati ‘kristjana in 1j°nma|nskeg.a odličnjaka iz rodbine Mont-di-dier?« Ta -robati oklic ni, -bil namenjen niko-1,1 ur drugemu -kakor našemu znancu Izaku; v 'bogatem, s- krznom in trakovi sijajno ob- šitem -kaftanu se je pehal, da bi napravil v sprednji vrsti pod: galerijo prostor za svojo hlčer, -krasno Rdbeko, ki se mu jie pridružila v Ashbyjiu ih se j-e izdaj- držala -očeta za komolec, nemalo prestrašena spričo ogorčenja, ki -ga j,e ,povsod -zbujala njegova -drznost. Toda Izaik, -dasi- smo ga videla pri dragi priliki ja-ko plašnega, j-e d-ob-ro vedel, -da tu nima za kaj- trepetati. Noiben ipo-hl-epcn ali zlomišeln plemič se ni upal storiti Židu krivice -n,a javnem zbirališču in v prisotnosti. ljudi svoje vrste. Na -talkih shodih je ščitil Žide -splošni zakon, in če je ta premalo zalegel, se j-e vedno- našlo med občinstvom -nekaj baronov, ki so bili- iz lastnih sebičnih nagibov pripravljeni -nastopiti v njih obrambo. V danalšnjem primera pa j-e bila Izakova brezskrbnost še prav -posebna; vedel je, da se pri-n-c John pogaja z yorški-mi Židi za veliko- posojilo i-n -jim hoče v ta namen založiti neke dragulje in posestva. Izakov lastni delež pri -tem poslu je bil znaten in trdno se je -zanašal, da mu princ, kateremu se je mudilo za denar, v tej zadregi ne bi odrekel -svojega varstva. Vse to je hrabrilo Hebrejca, da je vztrajal -pri svojem nannen-u in pehal norma-n-skega kristjana, ne meneč se za -njegovo po-kolenje, vero in stan. Pritožbe starega moža pa so zbudile med gledalci nejevoljo. Eden izmed njih, krepak in stasit svobodnjak v zeleni oblelki, s -srebrnim oibramni-ko-m in znakom, ducatom puščic za p-asom in šest čevljev dolgim lokom v rolki, -se je naglo obrnil im z jezno- rdečico n-a zarjavelem obrazu opomnil Žida, naj ne pozabi, da ga j-e bogastvo-, katero -si je pridobil z izsesavanjem -svoji-h nesrečnih žrtev, napelo kakor pajka, ki ga jie -lahko prezreti, dokler ostane v svojem kotu, a -tudi pohoditi, a-ko se drzne na beli dan. Ta nasvet, -ki ga je izrekel v inormanski -francoščini s trdnim glasom i-n mrkim pogledom, je preplašil Žida in skoro- gotovo 'bi jo bil popihal iz nevarnega sosedstva, da -s-e ni obča pozornost obrnila na princa Johna, ki je tisti mah nenadoma -prijahal na 'borišče. Sprem- ljala ga je številna in pestra dražba laikov in svečenikov, kateri niso v živahnosti obleke in veselosti vedenja prav -nič zaostajali za svojimi posvetnimi tovariši. Med nj-iimi je bil tudi jorvaulski prior, nagizdan z vsem sijajem, kolikor ga- je cerkveni -dostojian-stvenik le smel 'pokazati. Njegovi oblelki ni manjkalo ne krzna ne zlata in konci njegovih čevljev so- -tako silno- pretiravali- nespametno modo tistih dni, -da niso bili privezani h kolenom, ampak kar za pas in mu niso dali vtakniti nog v stremene. To pa je bilo galantnemu opatu kaj malo napoti; še veselilo ga je, da je mogel pokazati svojo dovršenost v jahanju pred vso množico, med katero j-e bilo- to-liko lepega spola. Ostalo spremstvo- princa Johna je sestajalo največ i-z omi-lj-enih poveljnikov njegovih mezdnih čet, grabežljivih baronov, -malopridnih pridvo-rnikov in nekaterih vitezov Templja in Sv. Ivana. Tu naj omenimo, da so bili vitezi teh dveh redov sovražni 'kralju Rihardu in njegovi nasprotniki v vsej dolgi vrsti sporov,* ki so- se dogajali v Palestini med Filipom Francoskim in -levjesrčnim vladarj-em Anglije. Znaina posledica te nesloge j-e 'bila, da so ostale ponovne Rihard o ve zmage jalove in njegovi -romantični poizkusi, oblegati -Jeruzalem, brezuspešni, tako da je rodila vsa slava-, s katero s-e je obdal, zgolj nezanesljivo- premirje ,s sultanom Sa-ladinom. Politiko, ki je vodila njih -brate v Sveti deželi, so- nadaljevali redovni vitezi na Angleškem. in v Normandiji, družeč se s -stranko -princa, Jo-hna, zakaj vrnitev kralja Riharda ali nasledstvo njegovega- zakonitega dediča Arturja jliim nista obetali dobrega. * V dolgi vrsti sporov: kar se tiče Rihardovih odnosa jev s templjarji, se Scott nemara moti. Rihard je templjarjem prodal otok Ciper in ko je moral po -križarski vojni zaradi spora s Filipom francoskim in Leopoldom avstrijskim skrivaj zapustiti sveto deželo, je storil to preoblečen v templjarja in na templjarski ladji. Iiz -nasprotnega razloga je princ John sovražil ,in preziral tistih nekaj- vplivnih saških rodbin, ki so še bivale v Angliji, iin ni zanemaril -nobene prilike, da jih je žalil in poniževal, dobro vedoč, da nasprotujejo v soglasju z večino angleških občin njemu in nj,egov,im nakanam, ker s-e boje nadaljnjega kršenja -svojih pravic in svoboščin, ako bi se polastil krone vladar z razuzdanim in trinošk-im značajem princa Johna. Na čelu tega sijajnega s-premstv-a, bleščeč se v bagru in zlatu, s sokolom na- pesti, -pokrit z bogato 'kožuhov-inasto čepico, obrobljeno z vencem draguljev, izpod katerega -so uhajali dolgi kodrasti lasje in se razsipali po ramenih, j-e plesal po borišču princ John na iskrem sivem kljusaču, glasno -se smejoč s svojo veselo dražbo in motreč lepe dame na galerijah z vso sm-elostjo kraljevskega veščaka. Vzlic razuzdani predrznosti, spojeni z brezmejno ošabnostjo in brezbrižnostjo do tujih euvstev, -ki se je izražala na- prinčevem obličju, mu vendar ni mogel nihče utajiti prikupnosti, kakršna j-e lastna odkritim in prirojeno zalim obrazom, umetno uglajenim po vsakdanjih zahtevah vljudnosti, a vendar -toliko- prosto dušnim in poštenim, da se zde, kakor bi jim bilo za malo skrivati -notranje utripanje duše. Cesto smatrajo talk izraz poimo-toma za moško odkritost, dasi izvira v resnici le iz objestne brezbrižnosti lahkomiselnega značaja, zavedajočega-se prednosti radiu, bogas-tv-a ali kake druge slučajne odlike, ki pa ni v nikaki zvezi z osebnimi zaslugami. Tistim, ki niso zrli tako globoko — in bilo jih je sto na enega — je razkošnost prinčevega rh-ena (kožuho-vinastega ovratnika), njegovega plašča, obšitega z najdragocenejšo sobolj evino, ma-rokinastih škornjev i-n zlatih ostrog pa ljubkost, s katero je obračal svojega klj-u-sa-ča, povsem zadoščala, da yo -ga obsipali z glasno pohvalo. Dalje prihodnjič |TV| tedenski program fn/j i" V krščanski žalosti sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naš skrbni oče, tast, stari oče, praded, brat, stric in svak, gospod FRANC ŠKOFIČ pd. ŠTERN V ČARČAH v nedeljo, dne 3. maja 1970, po hudi, potrpežljivo prenašani bolezni v 83. letu starosti dobro pripravljen za večnost s tolažili sv. vere, odšel k Stvarniku po zasluženo plačilo. Našega dragega pokojnika smo spremili iz hiše žalosti v torek, 5. maja, ob 14.30 uri in ga po sv. maši zadušnici v Šmarjeti položili na tamkajšnjem pokopališču k zadnjemu zemeljskemu počitku. Dušo blagega očeta priporočamo v pobožen spomin pri sv. daritvi in v molitvi. čarče, Velikovec, Loče, Vogle, Sinča ves, 3. maja 1970. V veliki žalosti: Jakob, si n-ž upnik; Fr idej, Viktor, Lencej, Herman, Ani in Mici, otroai; Herman, 'brat; Ana, sestra, v imenu vseh sorodnikov. RADIO CELOVEC NEDELJA, 10. 5.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 11. 5.: 13.45 Informacije - Glasbena lojtrica od nas do vas — Za našo knjižno polico. - TOREK, 12. 5.: 13.45 Informacije -Kaj so to za eni fantje, ki tak’ lepo pojejo... (Moški oktet tovarne „Sava”) — Športni mozaik. — SREDA, 13. 5.: 13.45 Informacije — Revija slovenskih popevk — Našim mladim poslušalcem. — ČETRTEK, 14. 5.: 13.45 Informacije - Po sledeh starih šeg in navad na Koroškem: O štehvanju v Ziljski dolini. - PETEK, 15. 5.: 13.45 Informacije — Skladbe slovenskih skladateljev: Ivan Šček: 7 slik za klavir — Iz koroške literarne delavnice. — SOBOTA, 16. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 14.00 Narava — barometer. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA SOBOTA, 9. maja: 16.15 Za otroke od 5. leta dalje: „Hišica’' — 16.40 Za mladino od 14. leta dalje: Klub Beatlov — 17.10 Za družino: Seržant Preston „Ni bila nesreča” — 17.35 Nova linija — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 „Valentin”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Dober večer v soboto... reče Heinz Conrads — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki s tedenskim komentarjem Huga Portischa — 20.06 šport — 20.15 „častni gost”, prenos bavarskega radia; burka Georga Lohmeirja — 21.55 Šport — 22.25 Čas v sliki — 22.40 „Sled pelje v pristanišče”, kriminalni film. NEDELJA, 10. maja: 14.45 do 15.15 Velika nagrada Monaca (evrovizija) — 15.15 Za otroke od 6. leta dalje: „Obuti maček” — 15.45—16.15 Velika nagrada Monaca: Avtomobilske dirke — 17.15 Za otroke od 6. leta dalje: »Čarobni klobuk” — 17.25 Za otroke od 11. leta dalje: Film za te — 18.00 Marianne Schdnauer bere za materinski dan — 18.25 »Valentin”, lahko noč za najmlajše — 18.30 Pogled z okna Reka Inn — 19.00 Čas v sliki — vprašanje tedna — 19.30 Šport — 20.10 Beseda v nedeljo zvečer — 20.15 »Takšna je bila mati”; prenos iz gledališča v Hamburgu — 21.50 Dunajski filharmoniki pri vaji in na koncertu — 22.55 Čas v sliki. PONEDELJEK, 11. maja: 18.00 Znanje - aktualno — 18.20 »Valentin”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Zaljubljen v čarovnico — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Mož s kovčkom: Spomini dr. Mazasa — 21.00 Boks — 22.00 Čas v sliki — 22.15 Politični portret: dr. Hermann VVithalm. TOR1ŠK, 12. maja: 18.00 Walter in Comiie: Tečaj angleškega jezika — 18.20 »Mihela in Florjan” lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Pustolovščine Chevaliera de Reccija — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Avstrijsko stoletje (5. nadaljevanje): ERW0 - NAPRAVE ZA VARJENJE (Sthweil$gerate) že za 1440." S pri Rutarju v Dobrli vesi. Telefonska številka 04236-281 Mayerling — 21.25 Udarec na udarec. Glasba šestdesetih let — 22.40 Čas v sliki. SREDA, 13. maja: 10.00 Televizija v šoli: Gost pri Rudolfu Heinzu — 10.30 Resna knjiga ali listi z datumi — 11.00 Program za delavce: »Sled vodi v pristanišče” - 12.35 Boks - 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: »Mississippi in čarobna jabolka” — 17.10 Za otroke od 11. leta dalje: Kdo dela z nami? — 17.35 Podjetje nosorog; filmsko poročilo — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.20 »Mihela in Florjan”, lahko noč za najmlajše -- 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Kuhinja v televiziji — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Panorama s Teddyjem Podgorsltym — 21.15 »Sebi najbližji”, igra — 22.25 Čas v sliki. ČETRTEK, 14. maja: 16.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? 10.30 Japonska — 11.00 Vem, komu zaupam — 11.30 Mali svet velikih čudežev — 12.00 Gost pri Frideriki Mayrocher, Ernstu Jandlu, Gerhardu Ruhmu — 18.00 Dobrodošli v Italiji: Tečaj italijanskega jezika za začetnike — 18.20 »Mihela in Florjan", lahko noč za najmlajše — 18.25 šport — 1850 Policijski radio kliče: »Srečanje v Parizu” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 »Zlati strel”, prenos iz Hamburga — 21.45 Jour de fixe z VVolfgangom Krausom — 22.45 Čas v sliki. PETEK, 15. maja: 10.00 Televizija v šoli: Več kot zlato in dragulji — 10.30 Avstrijska državna pogodba — 11.00 Program za delavce: Zadnja ljubezen prestolonaslednika Rudolfa — 18.00 Zeleni svet: Novo iz poljedelstva — 18.20 »Mihael in Florjan”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika — 18.41 Oddaja avstrijskega sindikata — 18.50 Očarljiva Ivanka — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Komisar: »Mrtve oči” — 21.15 Časovni potek dogodkov — 22.15 Čas v sliki. »Senzacionalna cena" BBC - HLADILNIK, 135 If. že od S 1.690. od vaše KAUFHOF - VELETRGOVINE VALENTIN z'7>/ * in ANGELA Jjld&Pf PLIBERK—BLEIBURG Tel. 04235 - 394 (Dauerruf 302) VES GRADBENI MATERIAL, kot npr. čistilne vodne naprave, betonske izdelke, ureditev poni-kovalnih jam in LECA-izdelkc — tudi na obroke — ugodno dobavi FERLACHER BET ON WERK J. PAG IT Z, Ferlach—Borovlje Telefon 04 2 27 / 375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!) Cvetlice za MATERINSKI DAN kot vedno v Cvetličarni SCHILCHER Obrat: Klagenfurt-Celovec, KraBnigstr. 33, tel. 85 9 22 Prodajalni: Celovec, Benediktinerplatz St. Veiter StraBe 44 (nasproti deželne bolnice) RAZNE ZANIMIVOSTI NAFTOVOD MED RDEČIM IN SREDOZEMSKIM MORJEM ■Naftovod, ki je speljan od izraelskega rdečemorskega pristanišča Eilat do pristanišča Askalon olb Sredozemskem morju, je .začel v začetku februarja obratovati. Dolžina tega naftovoda znaša 260 toni. Dokončna pretočna zmogljivost tega izraelskega naftovoda j,e predvidena s 40 milijoni ton nafte letino, vendar pa bodo v prvem letu mogli prečrpati komaj tretjino te količine. GIBANJE BLAGOVNE MENJAVE MED AVSTRIJO IN ITALIJO Avstrija je v letu 1969 izvozila v Italijo raznega iblaga v skupni vrednosti 6,3 milijarde šilingov, nasproti 5,3 milijarde v 1. 1968. Sočasno pa je vrednost avstrijskega uvoza iz Italije dosegla 4,8 milijarde nasproti 4,6 milijarde šilingov v predhodnem letu. Pretežni del avstrijskega izvoza, in sicer 55 %, je tudi lami odpadel na žagan les in teleta. Zaradi stavk v italijanski metalurški industriji pa se je povečal tudi avstrijski izvoz železa in jekla, aluminija, nekaterih orodnih strojev, raznih aparatov, farmacevtskih proizvodov, sintetičnega materiala in še raznega drugega blaga. Povečanje italijanskega uvoza iz Avstrije je treba delno: pripisati tudi revalvaciji zahod-noneniške marke. JUGOSLOVANI NA DELU V AVSTRIJI Kaikor kaže, se bo letos število tujih delavcev, tol jih bo sprejela Avstrija, še povečalo. O tem se pogajajo v Avstriji združenja industrijeev in strokovni sindikati. Predstavniki prvih ugotovijo in prijavijo svoje poitrtibe, sindikati pa na podlagi statistike o zaposlitvi doženejo, na kakšno število morejo pristati v posameznih strokah. Tako se na podlagi dogovora med predstavniki delodajalcev in delojemalcev določijo delni kontingenti za posamezne stroke, ki skupaj tvorijo celotni kontingent, o katerem sklepa vlada. Avstrijske potrebe po tujih delavcih in bodoči kontingenti najbolj zanimajo Jugoslovane, ki jih je med tujimi delavci v Avstriji daleč največ, med njimi pa posebno iz obmejnih pokrajin severnovzhodne Slovenije. Medtem ko je bilo leta 1968 v Avstriji zaposlenih 58.083 tujcev, jih je ‘bilo lani 64.166, med njimi kar 4-8.253 Jugoslovanov; od ostalih je bilo 8240 Turkov, a iz Italije je 868. Poučna je tudi zaposlitev tujih delavcev v posameznih panogah, ki ka- že njihov pomen za avstrijsko gospodarstvo. Tujih delavcev je bilo leta 1969: v gradbeni industriji 22.3 odstotka, v kovinski industriji 16 odstotkov, v tekstilni industriji 11.2 odstotka, v tujiskoprometni 11.9 odstotka, v ostalih panogah (na pr. v poljedelstvu) 38.6 odstotka. Iz tega je moič sklepati, da jemlje Avstrija jugoslovanskemu gospodarstvu tudi mnogo strokovno usposobljenih delavcev. VISOKO ŠTEVILO TUJIH NOČITEV V AVSTRIJI V 1. 1969 so v Avstriji zabeležili 70,6 milijona nočitev inozemskih turistov, kar je za 4,7 % več kot v predhodnem letu. Pretežno. število nočitev so zabeležili pri Nemcih, namreč 38,8 milijona. Daleč za Nemci so po številu nočitev Nizozemci, ki so jih imeli 2,8 milijona, zatem Angleži s poldrugim milijonom nočitev. Pri Francozih je bilo zabeleženo 926.000 nočitev, pri Švicarjih 673.000, pri Italijanih pa 437.000. Poprečno trajanje bivanja posameznega inozemskega turista je lani znašalo 6,3 dneva. V AMERIKI KRITIZIRAJO NIKONA ZARADI POMOČI KAMBODŽI Nixomov sklep, da dobavi orožje kam-'bdški vladi generala Loin Nola, je vzbudila v ZDA veliko zaskrbljenost. Voditelj opozicije senator Fulbright je napovedal ustanovitev preiskovalne komisije, ki bo obiskala Kambodžo- in preučila tamkajšnji ■položaj. Po drugi strani pa se je zunanji minister Rogers na zahtevo zunanje-politične komisije senata obvezal, da bo komisiji poročal o novem položaju na Indokini. Nixonova teza, da je Kambodža »žrtev komunistične agresije«, ni prepričala ameriških političnih opazovalcev, ki v številnih uvodnikih v ameriških časopisih kritizirajo predsednikov sklep. Komentatorji o-'poizarjajo -predvsem na, nevarnost razširitve ■vojne na ves polotok. KATERI HRKAČ JE KRIV? Vrhovno sodišče Srbije je razveljavilo smrtno obsodbo, kii jo je izreklo sodišče v prvi instanci proti 22-letnemu Miljenku Hrka-ču, ki je 'bil obdolžen, da je izvršil atentat ■v beograjskem 'kinu in na železniški postaji. (Pri teh atentatih je bila ena smrtna žrtev, -v kinu pa je neko dekle izgubilo obe nogi). Vrhovno srbsko sodišče domneva, da je atentat 'izvršil Hrkačev brat. Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik”, Celovec, Viktringcr Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. Telefon uredništva in oglasnega oddelka* v / I ./ 84-3-58. Naročnina mata- mesečno 10.- šil, letno 100.- šil. Za Italijo 3400.- lir, za Nemčijo 24.- DM, za Francijo 30.- ffr., za Belgijo 300.- bfr., za Švico 25.- šfr., za AngUj« 3,- f. sterl., za Jugoslavijo 60.- N din, za USA in ostale države 7.- dolarjev na leto. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Jan*" Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringcr Ring 26.