XVII.
8. maja 1921.
ARIJIN
Nevtepenopoprijeta
Pobožen mesečen list Prihaja na spomin petdesetletnice 1. 1904. dec. 8. obhajane, ka je za versko resnico razglašeno Marijino nevtepeno poprijetje. Vrejilje ga z dovolcnjom višje cerkvene oblasti, Itero je dano od vč. Vikarijata
LIST
Devica Marija.
v D. Lendavi pod št. P. H. 4811920. Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje. Cena dobrovoljna podpora. Više štirijezero svetih meš rosi milosti na naročnike.
Pomočnica krščenikov.
Na spomin vnogih zmag, štere so si po prošnji D. Marije prisvojile krščanske čete (šeregi) nad sovražniki Kristušove vere, je Maticerkev nastavila svetek Marije, pomočnice krščenikov. Obhaja ga pa majuša 26. (ali v nedelo po tomi dnevi).
Mislimo mi na dvojo reč na te den: 1) so ešče sovražniki božega imena i 2) izdajna moč Marije nad njimi. So sovražniki Kristušove prave vere. Ne bomo gučali od starih sovražnikov, krivo-vercov i razkolnikov, šteri so plašč Knstušov raztrgali i raz-•cotali, zmislimo si na tiste, šteri so med nami, pred našimi očmi zrasli tak hitro kak gobe po deži. Glejte politične stranke. Liberalci proti Kristušovomi navuki trdijo, ka je država najvekša oblast na zemlji, ka rna juš ešče Kr,stušo-voj veri zapovedavati i jo spre-minjavati. Kr'stušova vera nas pa vči, ka nikaj nesmemo včiniti, ka je proti božim zapovedam, čeravno bi nam država to zapovedovala ali zabranjiivala. Socialni demokratje včijo, ka je vera ne potrebna, naj človek ma samo dobro jesti pa piti. Kjistuš, pa ki je nahrano i nahrani vsako gladno telo pa vči, ka je vera potrebna nateliko, ka brez nje nema na tom sveti diiša miru na ovom pa zveličanja. Kpmmunisti včijo, ka vse ka je na sveti, je njihovo, Kristuš pa prepove krad-noti i ešče poželeti lilckoga biaga, zapovedava pa pravičnost i srnilje-nost do sirot, ka de vsaka lehko živela. Nacionalci (Fašisti na Ta-lijanskom, Pangermani med Nemci, anslavisti med Slovani, Pan-idjari med Vogri itd.) ščejo
vse narode raznaroditi, vzeti njim jezik, včasi ešče vero i poznajo samo svoj narod. Kristuš nas pa vči, da smo si vsi bratja, imamo vsi pravice do življenja, do obstanka v svojih narodnih pravicah. Vsi ti krivi navuki se v milijonih i milijonih listah širijo, srcah gojijo. Vsi te žalijo Jezu-šovo Srce, motijo mir i mirni razvoj duš, štere iščejo pot veki-večnoga žitka. Moj Bog, koliko svaje, bitja, kvara, klanja i neštetih drugih hudobij se je porodilo iz teh krivih navukov! I nega til pomoči? — Marija je vsegamogoča z svojimi prošnjami, nas včijo cerkveni sveti možje i očaki, ona je obramba krščenikov. Pomaga vsem, a potrebno je, da spoznamo, k^ ma ona to moč, ka more pomagati. To njeno moč pa samo tak spoznamo, če jo prosimo za pomoč. O krščeniki, včinite to! Obrnite se k Mariji pa prosite jo pomoči! Prosite jo za Matercerkev. Prosite jo stalno čeravno z kratkimi molitvami, če samo z tem zdihavanjom: Pomočnica krščenikov, moli Boga za nas! Prosite i dobite, ar je Jezuš, večni Bog, to obečao.
Od molitvi.
Od takših molitvi bom pisao, štere ne sme moliti.
Ka, pa takše molitvi tudi so ?
To tak ka so, pa mnogo; z ednim ti je vse ne morem povedati, po drobnoma bom ti je doli pisao.
Takši molitvi je mnogo, štere so po čiidnovitosti z nebes k nam prinešena ali z nebes naz-veščena. — Nego zato se razmi: Bili so svetci tiidi, šteri so dosta presvetlenja z nebes dobili i nam
molitvi spisali; njim je sveta mati cerkev dovolila i moliti dopustila, takše se slobodno molijo i se ešče vrelo preporačajo.
So z vun eti, druge molitvi „z nebes zhajajoče" i ,,svete" pa ,,čiidnovite" molitvi, štere že od začetka i do konca je vsaka reč uncotarija. Na priliko: „v edno velko kamna je bilo notri djano i v njem z nebes doli piiščeno". DrGga: .sveti Mihao arkangeo je zlatimi literarni spisao i je tiidi z nebes poslao", zdaj se praj nindri od zviina Jeružalema čuva. Tretja: „nekši, že pozable-noga imena piišpek, ali primaš je z nebes dobo od svojega angela". Ešče so takše molitvi: „štere je sam Gospod Jezuš s svojov sv. rokov pisao pa blažena Devica Marija je pisala, ka se je njoj senjalo i ka je vidla v pekli," Sveta Maticerkev je etakšo molitev ne dovolila i moliti ne dopustila, pa jo ne dopusti nigdar. Zato je takše molitvi moliti i raz-širjavati ne slobodno.
Takše molitvi, štere čiidno-vita dela obečavajo onim, ki je zmolijo, so vse hamišne, či vam do rok pridejo v ogen, v peč ž. njimi. Boga skušavati je ne slobodno i je tudi greh; tak nas vči katekizmuš. Te od Boga brez potrebčine čudna dela prositi je tudi greh. Takše molitvi moliti, ka se ne dovolijo v svetoj Ma-tericerkvi, je tiidi greh. Zato, ar so takše molitvi, štere čudna dela obečavajo, so ne z jedinjene z pravov verov. To so samo hamišne, ali šatrinske, lehko pravim čelarske molitvi, li v ogen ž. njimi.
Takše molitvi, štere ti obečavajo: „ka či boš je molo, ti Bog viin nazvezti z tremi dnevi
2
„MAR1JTN LIST"
8. maja 1
naprej smrtno v6ro i ti ne bode škodo ne nebeški blisk, ne krugla, ne sabla; pa či ravno ne veš plavati v pogflbelnosti v morji i se denok odmentuješ; ešče naprej boš zvedla noseča ženska, ka porodiš ; sina, ali čer, či to molitev pri sebi nosiš. To je vse, vse no-rija, ne molitev. Razmeni i čeden krščanski človek na ogen luči takše! To sam ti šteo povedati prvim.
Dale: So ešče takše molitvi, štere nebeško kralestvo, grehov odp&ščenje; pa nevem do kelko sto jezer let odpOstke obečavajo onim. ki je zmotijo. Z takšimi tiidi v ogen.
Komi je obečao Bog nebeško kralestvo ? Onim, ki poleg njegove zapovedi živejo — Što dobi grehov odpuščenje ? On, ki svoje grehe popolno, iz srca požaluje i se popi prav spovej, pa za njeh zadosta pokoro včini; z vfln toga nega grehov odpiiščenja. Samo „svete" molitvi opraviti se ne zbrišejo grehi. Potrebno je za njeh pokoro delati. Te tak takše molitvi, štere ti obečavajo: či je t zmoliš večkrat, či ravno brez j spovedi ostaneš i či ravno ne , bodeš celo veren krščenik, denok j bode tvoje kralestvo nebeško. Te i ti te ,.svete" molitvi kradneio dOsno zveličanje, te v kraj pelajo od prave vere. Zato je pa raz-češi i v ogen luči naj zgorijo.
Odpiistke pa što deli na lemli? Nišče ne driigi Kristusov namestnik, rimski oča. Sveti oča so pa ešče nigdar ne i nigdar ne bodo delili odpiistke na jezero let, ali sam Bog ve na kelko jezer let. — Pa što dobi odpiistke? Samo on, ki je vu j stališi Bože milošče i kaj na čast j rimskoga očo včini, ali zmoli, kak je naprej pisano. Štera molitev ti telko odpilstkov ma, tej celi odpiistki so edna dobra debela laž. Ne so sveto vladajoči rimski oča dali odpustke na takše j molitvi, nego kakše votle pameti babe so je vkiip napisale i dale; lehko ešče kakši židov, šteri je že ne mogo živeti i si je s tem kriih pripravo. Li v ogen, naj zgorijo. Ka pravim, izdaj nega konca. ,
Dale: So ešče takše „£Qd-novite" i „Svete" molitvi, štere do samo te poprijete, či se telko, ali telko postiš i se po petkah, pa po sobotah, ali po nedelah od ništernoga dela zadržavleš, na priliko: „ne se česati, ne hižo pometati, ne se mujvati, ne v bunto idti, — kabi na takši den kder kaj viin dao — ali na trž-tvo idti, ne k sosedi, ne ob prvim kakše delo začnoti, ešče tak rekoč v ogradci ne koren ge-noti. Etakše „svete" i Bog ve kakše molitvi, sloven lehko zove za badasto, za Satringo.
Pa zakaj ? Povem ti. Mi zato molimo i naše molitvi k Bogi zdigavamo, ar se vflpamo ka nas Oospod Bog milostivno poslOhne; za vrednost našega Gospoda Jezuša Kristuša. Ka v njegovom Imeni prosimo, to nam da, naš dobrotiven Oča nebeški 1 či pa tvoja molitev vekšo zmožnost i oblast ma; šterov ti Oospoda Boga skOšavleš i ž njov dobra dela puno čud prosiš, kak Hero-deš, ki ie od Oospoda čude želo, pa je nanč odgovora ne dobo. Ravno tiidi tak obhodi tvoja molitev, lehko neprestanoma moliš tvoje molitvi i poleg tvoji molitvi živeš; Božega blagoslova denok ne dobiš na tvoje delo, ar Oospod Bog nika i nika neima s takšimi molitvami, štere sveta Maticerkev ne pozna.
Samo se razmi, kak bi ti j tam mogo Bog pomagati, kde ti j takša dela činiš i molitvi moliš s kem svojo dfišo podkapleš. Liiči vse v ogen, te dosta fele: „To-biašov blagoslov,... Sedem nebeški zapretkov, moč i trošt... Svetoga Mihala pismo... Zlati oča naš..i vse spodobna čOda puna, svete molitvi, ar dosta bol-še bode tem molitvam ogen, kak tvojoj dOši pekeo. To mi je tDdi na srci bilo.
Dale: Na slednje spodobno včini dragi krščenik, s takšimi molitvami, štere ti v pismi, ali na pisnici pošlejo. Ve je že v pamet vzemeš, ar na konci je vsikdar navadno, ka eto sveto molitev je nikši piišpek, ali met-ropolit z nebe dobo, pa to devet
krat trbe „more musdj" mol devetkrat doli spisati i devet razdeliti, ali razposlati; te bo poprijeta ta molitev, či to včiniš, prošnja se ti ravno tak, liki dva pa dva je štiri, spuni gvflšno, či pa to ne včiniš velki greh boš nasleduvao i ti žalost v hram pride. Vidiš, to je todi čelerija i norija. Molitev, istina ništera je dobra, pa lepa, pa po krščanskem zložena, nego 9 krat moliti, 9 krat pisati i 9 tim razdeliti, to je že comprinija. Ode je Bog pravo, naj njemi molitvi tak opravlemo, či Ščemo, ka do nam poslOhnjena ?
Moli stalno, ponižno z vfl-panjom; to je vse od toga visi molitvena posluhnjenost i prijetnost.
Pitaš: Ka pa te naj molim?
Moli samo z takši moliveni knig, štere so z pušpekovov ob-Iastjov potrdjene i dopOščene. Pitaj si Oospoda plebanoša, ali spovednika, kakšo molitveno ktii-go si slobodno kOpiš i kakšo je ne slobodno.
Potom či po prošeeniah rad hodiš, ali po senjah, ne daj viin niti eden luknjasti groš ne, na takše molitvi, na takše pesmii na takše, naj bol in bole nove čflde pune laži. S takšimi si svojoj dOši zanke mečeš, ne ka bi Bogi dostojno delo, ali molbo včino.
Moli z dobri molitveni knig! pravi več krat: Oča naš... Zdrava bodi Marija .., i či vremen imaš, da očanaše vsikdar ne moreš moliti, moli sveto čislo lepo, ponižno. Dosta po čiidnovitoj molitvi .., stdlno obečanje, ne veri i či poznaš koga, ki takše moli, ali razširjavla, batrivno njemi povej, naj vse na ogen Iučij; ar mi, katoličanci nika nesmimo imeti s takšimi molitvami.
Žalostno je, lOdstvo sveto pismo i sveti evangelium nešče vervati i poleg njega živeti. Takše pa verje, ka lehko z rokov prime, dale brsne, da je laž. ČQdne molitvi se sploh najdejo: OdKristu-šovi mok, od tri kaplice krvi i Bog ve ka več. To je ne slobodno moliti. Či si ščemo pre mišlavati od Kristušovoga trpi ja vzemimo si v roke eva
„MAR1J1N~LIST"
* t
r
1921. 8. maja
umsko knigo, tam na kratci najdemo vse, ka je Jesuš trpo. Tam mamo passie cvetne nedele i vel-koga petka, ona so zadosta za-premišlavanje, pa či so ti ne zadosta, tam maš križno pot, tisto moli, ne te naškrablene molitvi.
Prosim vas vse lepo ponižno : Nihajte ta vse takše norije i ha-mišne molitvi. Molite to, ka ste v cerkvi od duhovnika i v školi od školnika čOli moliti. Či pa radi čtčte, v roke si vzemite več krat naš lepi „ Marijin list", ar on slfl-ži duši na dobro.
Drdvec Alojz.
Cerkvene novice.
Evangeličanski pastor
(farar) dr. G. Bornig so v Newar-ki tč lepe reči povedali: „Vsaki den se pred našimi očmi porajajo nove ločitve (od vere) novi razkoli i številni razdori. Boj nas neprestano razdvaja, nikdar ne pridemo na pot združenja i vendar potrebčina, notrašnjega zje-dinjenja vseh krščansko mislečih nej bila nikdar tak občutna. Svetovni položaj r\ujno zahteva veliko zdrOženo cerkev. Naše ločitve {protestanti majo do 300 vadlfl-vanj) so v velikoj meri krive zdajšnje svetovne tragedije (nesreče). I\regali smo se za malenkostni razlik volo i zavolo njih se štiikali, pri tom smo pa ptis-tili, da so se razrOšile združenja (organizacije) ljudstva. Či bi bili združeni v ednoj cerkvi, štera bi skrbela samo za božo službo, premagala pa duha razdvoja, bi človečanstvo obvarvali nej edne nevole. Svet plava dnes kak v nekoj norosti, jedino sredstvo ije-dino zdravilo je velika katoličanka -cerkev. To je eden združenja cerkvi. Dnes je to mogoče, ka bi optimisti (ki to največ dobra vidijo pri vsem) med nami pred 20 leti ne bili vupali doseči. Vči-mo se, da spoznamo i či smo že inali, da znova spoznamo, da nam je katoličanska cerkev dala može, kak sv. Ambrozija, sv. Augustina, sv. Frančiška (Feren-ca) osiškoga, sv. Ignacija Lojo-
lanskoga. Iznebimo se presodkov i opGstimo malenkostne, vozkosrč-ne nazore. Ka vidimo dnes? Rim-skomi kardinali Mercieri (v Belgiji) smo kažiivali veliko češčenje. Prezbiterijanci, kongregacionalisti, episkopalci, baptisti, metodisti (to so raznih protestantovskih ver imena) so tek movali v poŠtOvanji do kardinala. Če pa pogledamo v naše lastne cerkve, je človeki obvilpati. Velika poslopja, štera majo tOdi svojo zgodovino, so popolnoma prazna. Vestnost, poš-tfivanje, marljivost; vse to po-jemlje ; vnogo bi se pa lehko vči-li od mladeninsko živahne kato-ličanske Cerkve, predvsem pa IjGbezen do Knstuša i poštiivanje do dOhovništva. Velika skrivnost katoličanske Cerkvi je v tom, da svojih navukov ne nikdar spremenila. Ta cerkev ne nikdar zgiibila svoje moči; njena dOhovščina je vživala med IjOdstvom ugled. Katoličanska cerkev ne nikdar zgiibila duha požrtvovalnosti i je človečoj družbi vsikdar kazala pot naravstvenoga (naturnoga) napredka.
Pa ne bi Ijfibili te cerkve, j katoličane!, naše cerkve, od štere J tak lepo svedoči evangeličanski ! duhovnik.
Na vodavanje M. Lista ! dariivali v kronah. N. 3000, I Ciglar Marija, Sr. Bistrica 10, j Magdič Ana V. Polana 10, Hoz-! jan Manka 5, Gomboc Štefan ! Krajna 20, f Tkalec Jožef G. ! Bistrica 40, Kocet Magda Trnje j 20, Tivadar Ivan Chicago 20, t i Špolar Jožef i t Raj Ana Čren-sovei 20, Horvat Štefan, Kreno« Ivan Beltinci 10 (10 K- na Novi-ne) Ros Jožef 4.
Pripočitev.
V svete meše na čast sv. Driižini se zroči več oseb iz čren-sovske, tišinske tOrjanske i bel-tinske fare.
Zahvala.
Iz srca se zahvalim sv. Driižini, Srci Jez. Mariji, sv. Jožefi za dobljeno pomoč v duševnih i telovnih potrebčinaj. K- C.
Bog dobro zna ka dela.
Eden bogat mož je jako veliko pobožnost meo do sv. Jožeta. Vsako leto je s posebnov slo-vesnostjov obhajao njegov svetek. Zgodilo se je pa, da njemi je v 4vema letoma sporedom na god sv. Jožefa mro eden iz med treh sinov. Že se približavle tretji svetek i naš samec se ves žalosten sprehaja, boječ se smrti tretjega sina. Med tem pride k ednomi drevi, na šteromi opazi obešeniva dva dečaka. „Vidiš tistiva dečka njemi pravi eden glas. Dobro, znaj da tvojiva sina bi edenkrat ttidi tak visila, či bi gorizrasla. Pripravi se brezi straha k godi sv. Jožefa, ki ti je sproso od Boga milost, da sta ti dva sina nedužno mrla i da tretji , ostane na tvoje veliko veselje pobožen in pošten mož."
Ta zgodbica nas dosta lepo-ga lahko navči. Mnogi mislijo, da na sveti vekšn nesreče nega, kak či nam što merje. Takši ladje so vsigdar žalostni in v strahi, či samo čOjejo mrtvomi zvoniti. To se posebno zgodi pri materah, štere se tak bojijo za svoje dete, da se že naprej jočejo, či bi njim praj vtegnolo rnreti. Istina, da je dete starišom veliko veselje, ar od njega čakajo pomoč in pod^ poro na stare dni. Nego što vam zna povedati, či tisto nedužno detece tam v zibelki, gda zraste vam bo na veselje in ne na veliko žalost ? Što vam to pove ? Sam Bog, nihče driigi. On sam nam da živlenje i On sam nam je lahko vzeme. Zakaj bi tedaj protistali njegovoj svetoj voli, štera nam samo dobro šče, na-imre dGšno zveličanje ? Ne smemo pa zato vsigdar praviti gda kakše dete merie: Bog je je k sebi vzeo, naj nebi kesnej starišom na žalost in špot bilo. To ne. Jako dostakrat Bog to včini, da kaštiga roditele, posebno či so gizdavi na svojo deco.
Mnoge matere to dobro znajo. Ešče tam v zibeli njim spi nedužen angelček, one ga že pa snovajo v svojoj misli, ka bo ž njega duhovnik, ali barat, kmet

4
»MARIJIN LIST"
8. maja 192f,
ali gospod, kama bo se ženilo itd. In ravno zavolo toga snovanja čutijo tak strašno bolezen, či njim dete vtegne mreti. Koliko joča potem ! Rade bi šle žive v grob za detetom, Štero se že veseli med angelskimi kori, naj bi samo mogle pri njem biti. To so velike probe za našo vero v Bogi in v njegovoj modroj previdnosti. Dobro znamo, da nam niti vlas ne spadne z glave brezi božje vole, pa itak se neščemo podati v njegovo sveto ravnanje. S tem pokažemo, da je naša vera slaba, da mamo malo vupanja .in liibezni do Boga. Što je močne vere, se zna potroštati kak Job: Bog je dao, Bog je vzeo, naj bode bla-goslovleno njegovo 'sveto ime.
što ma vupanje v Boga, zna da pride čas, gda se znova najde s svojimi dragimi na ovo sveti. Tretja jakost, namre liibezen nas pa vči, da moremo lubiti Boga bole kak vse drugo, zato za njega volo radi darujmo vse, ka nam je drago na zemli.	R. J.
Mir vam bodi!
Tisti dober Jezus, ki je včio svoje Apostole, da naj, kamkoli pridejo, želejo vsem njegov mir, se je prikazao po svojoj smrti trepetajočim i straha punim apostolom, rekoč: Mir vam bodi 1 Ne je mogoče popisati, kak veliko veselje je napunilo zburkana srca apostolov. Skriti so bili pred ne-voščenimi i krvoželnirni židovi, pa so si na skrivnom pogovarjali, kaj si naj začnejo brezi Jezuša, šteroga itak več ne bo, ar so ga židovje na križi vmorili. V tom pa glejte 1 Naenkrat se samo zasveti cela soba, in čeravno so dveri zaklenjene, se prikaže Jezus, i ves lubeznivi pogleda prestrašene Apostole, rekoč: Mir vam bodi!
Tak se dogaja tudi z nami. Oda mislimo, ka je vse zgubleno, gda se nam vidi, ka se je celo stvarstvo zakunolo proti nam, gda ne vemo več kam bi se obr-noli za pomoč i tolažbo, tedaj se Jezus približa našim dušam in skrivnostno pravi: Mir vam bodi!
Prijaznost.
Sam . sv. Doh nami pravi: Edna prijazna reč vkroti neprija-tele in si pomnoži prijatele ; prijaznost prihaja v obilnosti iz viist pobožnoga človeka. ,
Vsako prijazno delo rodi moč nad drugimi.
—	Ki prijazno govori, seme lfibavi sadi.
—	Liibezen brezi prijaznosti, je cvet brezi diša.
—	Cvetlice so lehko lepe, čiravno ne dišeče, nego lepe pa dišeče cvetlice so dvakrat lepe. Oster človek je lehko tudi dober, nego dober pa prijazen človek je dvakrat dober.
—	Prijaznost je cvet človeštva ; ki je, ne zadosta človeči. (La Bruyere)
Psalm 52.
Samo nore pravi v» svojem srci: Boga ne.
Pokvarjeni pa odurni so postali v svojih htldobijah i ni-koga ne več, ki bi delao dobro.
Bog je pogledao z nebes na človečo deco, da bi vido, či je ešče kakši pameten človek ali ki išče Boga.
Oh, vsi so zablodili in postali pokvarjeni, niti ednoga ne, ki bi delao dobro, niti ednoga.
Ne bodo odprli oči vsi oni, ki delajo hudobije i požirajo moje liistvo kak kruh?
Oni ne zovejo Boga; trepetali so tam, gde prvle za nje ne bilo straha.
Bog je razdrobo kosti (čon-te) tistim, ki so vsikdar samo to iskali, kak bi se ludem dopadnoli; osramočeni so bili, ar jih je Bog zavrgeo.
Što da iz Siona rešitev Izraeli ?
Gledalo pobožnoga krščenika.
Eden sveti mož si je dao naslikati lepi kep .Ovo Človek" i ga je držao v svojoj sobici. Pred tem kepom je vsaki den molo in premišlavao moke Jezušove. Po-ieg njegove sobice je pa stanii-vala edna gizdava in svetska gospa, štera gostokrat videvša pobožnoga moža pred kepem, je mislila, da se v gledalo oglejOje, kak je ona delala po cele včre.
Rada bi vidila njegovo gledalo, nego vkanila se je. Šla je k njemi, ga spitavle, gde ma tisto gledalo, pred šterim ga vidi vsaki den, koliko košta, gde je kOple-no itd.
Dober mož jo posluša, potem začne hvaliti svoje gledalo rekoč: »Takšega gledala malo što ma, kak je moje. DrOga gledala nam kažejo naše obraze kakši so, v mojem se pa obraz počasi po časi spreobrne; či je prvle grbav, postane pun, gladek; či je čaren, postane beli, či je bledi postane rdeči in vse druge nepopolnosti preminejo."
Žena je od veselja ne znala ka bi delala. Dosta penez njemi je obetala, naj njoj samo oda gledalo.
Zdaj jo zove in jo pela pred žalosten kep „Ovo Človek" rekoč: »Vidite, to je tisto čudno 'gledalo. V to se jaz oglejiijem večkrat po dnevi in si premišlavlem trplenje jezušovo, proseč ga, naj se smiluje nad tistimi gizdavimi, ki toliko časa gibijo za svoje olepšanje."
Gospa je spoznala svojo slabost i poznej živela kak se dostaja kristjani.
Koliko jih lehko osramoti ta do-godbica 1 Dnevi našega živienja so prešteti, štere nam je smileni Bog dao zato, naj bi je preživeli za dušno zveličanje, štero je naš edini do na zemli. Zato bo nas Bog oster račun terjao od vsake minute.
Glejmo pa gizdave, ka delajo ? Cele včte, cele dneve gibijo za peg-lanje, šlinganje, pripravlanje in za mnoge druge norosti. Bog vari, da bi njim te što kaj zapovedavao! Vse drugo delo se njim mrzi, vse bi radi na driigoga porinoli. čutijo v srci, da z tem driigomi krivico delajo, nego misel njihovoga biksanja vse zaduši. Bog i molitev nemata prostora v tak-šem srci. Vej Bog sam pravi, da giz-davim proti stoji, kak je to pokazao gizdabim angelom. Molitev takših je tudi večkrat brez sada, pred Bogom neposliihnjena, ki posluhne samo potrto in ponižno srce, ne pa gizdavca, ali gizdavke, ki zaspi z mišlenjom na svoje fickanje, celo po noči se njemi senja zajtra njemi je prvo v glavi, kak se muje ka, in kak se obleče itd.
Koliko vremena zapravlenoga 1 Kakša odgovornost jih čaka pred pravičnim Bogom! Denimo si roko na srce, stopimo pred kep ranjenoga Jezuša in spoznamo, kakša norost jje gizdost, kakšo krivico delamo drugim, sebi pa najvekšo.
R. J.
Tisk : E. Balkanji Dolnja Lendava.