Acta agriculturae Slovenica, 118/4, 1–14, Ljubljana 2022
doi:10.14720/aas.2022.118.4.2705 Original research article / izvirni znanstveni članek
Odstranjevanje potencialno strupenih kovin iz odpadnega blata iz 
čistilne naprave z uporabo EDTA
Anela KAURIN 1, 2, Juan Francisco MORALES ARTEAGA 1, Domen LESTAN 1, 3
Received May 27, 2022; accepted October 27, 2022.
Delo je prispelo 27. maja 2022, sprejeto 27. oktobra 2022
1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana, Slovenija
2 Korespondenčni avtor, e-naslov: anela.kaurin@bf.uni-lj.si
3 ENVIT, okoljske tehnologije in inženiring, d.o.o, Ljubljana, Slovenija
Removal of potentially toxic metals from sewage sludge using 
EDTA
Abstract: Sewage sludge has the potential to be used as 
a fertilizer in agriculture because of its high nutritional value, 
but it is often contaminated with toxic metals (TM). This study 
investigated whether ReSoil® technology, based on the use of 
EDTA (50, 70, and 100 mmol l-1), efficiently removes TM from 
sewage sludge collected after aerobic (blato1) and anaerobic 
(blato2) treatment. The highest removal efficiency of Pb was 
achieved in blato1 (up to 60  %) and of Zn and Cu in blato2 
(up to 55 and 29  %, respectively). The content of nutrients 
did not change significantly after remediation, only available 
phosphorus decreased up to 1.7-times in blato2, but its content 
remained high (489-510 mg 100-1 g-1). After remediation, the 
concentration of all metals, except Zn, in the leachates was be-
low the limit for non-hazardous substances. To demonstrate the 
possibility of recycling process solutions and EDTA, blato2 was 
washed in 5 consecutive batches with 50 mmol l-1 washing solu-
tion, removing on average 28 % Pb, 48 % Zn, 35 % Cu, 30 % Mn, 
and 10 % Fe. ReSoil® technology removes metals from sludge 
and preserves its nutritional value. However, the efficiency of 
the technology depends on the treatment process used in the 
wastewater treatment plant.
Key words: EDTA; toxic metals; remediation; sewage 
sludge; wastewater treatment plants; aerobic biological treat-
ment; anaerobic biological treatmen
Odstranjevanje potencialno strupenih kovin iz odpadnega 
blata iz čistilne naprave z uporabo EDTA
Izvleček: Odpadno blato iz čistilnih naprav (ČN) ima za-
radi velike hranilne vrednosti potencial za uporabo v kmetij-
stvu, vendar je pogosto onesnaženo s potencialno strupenimi 
kovinami (PSK). V raziskavi smo preverili ali ReSoil® tehno-
logija, ki temelji na uporabi EDTA (50, 70 in 100  mmol  l-1), 
omogoča učinkovito odstranjevanje PSK iz odpadnega blata, 
vzetega po aerobni (blato1) in anaerobni (blato2) biološki ob-
delavi. Največji delež odstranitve Pb smo dosegli v blatu1 (do 
60 %), največji delež odstranitve Zn in Cu pa v blatu2 (do 55 in 
29 %). Vsebnost hranil se po remediaciji ni bistveno spremeni-
la, le vsebnost dostopnega fosforja se je v blatu2 po remediaciji 
do 1,7-krat zmanjšala, vendar je še vedno ostala velika (489-
510 mg 100-1 g-1). Po remediaciji so bile koncentracije v izpirkih 
za vse kovine, razen za Zn, pod mejo za nenevarne snovi. Za 
dokazovanje možnosti recikliranja procesnih raztopin in EDTA 
smo blato2 oprali s 50 mmol l-1 pralno raztopino v seriji 5 za-
porednih remediacij in pri tem v povprečju odstranili 28 % Pb, 
48 % Zn, 35 % Cu, 30 % Mn in 10 % Fe. ReSoil® tehnologija sicer 
omogoča odstranjevanje PSK iz blata in pri tem ohrani njegovo 
hranilno vrednost, vendar je učinkovitost tehnologije odvisna 
od postopkov obdelave blata na ČN.
Ključne besede: EDTA; potencialno strupene kovine; 
remediacija; odpadno blato; čistilne naprave; aerobna biološka 
obdelava; anaerobna biološka obdelava
Acta agriculturae Slovenica, 118/4 – 20222
A. KAURIN et al.
1 UVOD
Pri čiščenju odpadnih voda čistilne naprave (ČN) 
proizvedejo ogromne količine odpadnega blata. Global-
na proizvodnja odpadnega blata se ocenjuje na 45 milijo-
nov ton (suhe snovi) letno, od tega je leta 2019 samo na 
Kitajskem proizvodnja odpadnega blata znašala 8 milijo-
nov ton (suhe snovi) (Wei in sod., 2020). Po podatkih iz 
leta 2020, je v Evropi proizvodnja odpadnega blata zna-
šala 13 milijonov ton (suhe snovi), kar je za 1,5 milijona 
tone več kot leta 2010 (Buta in sod., 2021). Naraščajoča 
proizvodnja blata iz čistilnih naprav vodi v zaskrbljujoče 
naraščanje razmerja med proizvedeno količino blata in 
kapaciteto ČN za njegovo obdelavo.
Zaradi velike hranilne vrednosti ima odpadno ko-
munalno blato velik potencial za uporabo v kmetijstvu 
kot organsko gnojilo, saj je bogato z organsko snovjo in 
hranili, predvsem z dušikom (N) in fosforjem (P) (Hud-
cova in sod., 2019). Dodatek odpadnega blata lahko po-
veča vsebnost N, P in organskega ogljika v tleh, izbolj-
ša obstojnost strukturnih agregatov, poroznost, vodno 
zadrževalne lastnosti in biotske lastnosti tal (Hamdi in 
sod., 2019; Geng in sod., 2020). Roig in sod. (2012) so v 
16-letni raziskavi dokazali, da gnojenje s pregnitim bla-
tom povečuje vsebnost N in organske snovi ter mikrob-
no in encimsko aktivnost tal. Uporaba odpadnega blata 
izboljša talne lastnosti, kar lahko spodbudi rast rastlin in 
s tem poveča količino pridelka ter zmanjša potrebo po 
dragih sintetičnih gnojilih (Geng in sod., 2020). 
Poleg velike vsebnosti hranil, odpadno blato vsebuje 
tudi strupena organska onesnažila, patogene organizme, 
mikroplastiko in potencialno strupene kovine (PSK), kar 
omejuje njegovo uporabo v kmetijstvu (Collivignarelli in 
sod., 2019). ČN uporabljajo številne tehnološke procese 
za obdelavo in nevtralizacijo odpadnega blata pred nje-
govo uporabo v kmetijstvu. Najpogosteje uporabljeni 
metodi stabilizacije odpadnega blata in mineralizacije 
organskih komponent sta aerobna in anaerobna razgrad-
nja, ki omogočata zmanjšanje števila patogenih mikro-
organizmov, odpravo neprijetnega vonja in preprečujeta 
nadaljnjo razgradnjo blata (Rorat in sod., 2019). Kljub 
temu pa PSK ostajajo ena glavnih težav odpadnega blata. 
PSK niso biorazgradljive in se s časom kopičijo v tleh, 
od koder zlahka prehajajo v podtalnico in rastline ter se 
preko prehranjevalne verige prenašajo v človeka (Suanon 
in sod., 2016). V državah EU je zato uporaba odpadne-
ga blata v kmetijstvu regulirana z EU Direktivo (86/278/
EGS), ki določa mejne vrednosti nekaterih kovin. Neka-
tere kovine so lahko strupene že pri majhnih koncentra-
cijah, imajo kancerogen, mutagen in / ali teratogen po-
tencial, zato predstavljajo nevarnost za okolje in zdravje 
človeka (Wuana in sod., 2010; Ali in sod., 2019). Med 
najbolj potencialno strupenimi kovinami in polkovina-
mi so Cd, Cr, Cu, Hg, Ni, Pb, Zn in As (Ali in sod., 2019). 
Gnojenje kmetijskih obdelovalnih površin z odpad-
nim blatom lahko dolgoročno vodi v kopičenje PSK v 
tleh (Iglesias in sod., 2018) in s tem povečanje onesna-
ženja. Pred uporabo odpadnega blata v kmetijstvu je zato 
odstranjevanje PSK nujno potrebno.
Za odstranjevanje kovin iz blata so v uporabi števil-
ne tehnike, kot so biološke metode (npr. biološko izpiran-
je z uporabo mikroorganizmov, vermikompostiranje), 
kemična ekstrakcija (npr. z organskimi in anorganskimi 
kislinami, kelatorji, solmi) in fizikalne metode (npr. tem-
peraturna obdelava, elektrokinetična obdelava, ultrazvo-
čna ekstrakcija) (Wen in sod., 2013; Suanon in sod., 2016; 
Hanay in sod., 2009; Babel in del Mundo Dacera, 2006). 
Kemična ekstrakcija je zaradi nezahtevnosti postopka, 
relativno kratkega časa ekstrakcije, velike učinkovitosti 
odstranitve kovin in nizke cene, najpogosteje uporabljena 
tehnika. S kovinami onesnažena tla ali blato se pri tem 
tretira z močnimi anorganskimi kislinami, kot so H2SO4, 
HCl, in HNO3, organskimi kislinami, kot sta oksalna in 
citronska kislina ter kelatorji kot so nitrilotriocetna kis-
lina (NTA), N,N-bis(karboksimetil)glutaminska kislina 
(GLDA) in etilendiamin tetraacetat (EDTA) (Babel in 
del Mundo Dacera, 2006). V dosedanjih raziskavah je 
bilo ugotovljeno, da ekstrakcija samo z enim reagentom 
ni dovolj učinkovita za odstranjevanje kovin. Kou in sod. 
(2020) so z uporabo EDTA v kombinaciji s citronsko, 
glutaminsko in asparaginsko kislino, odstranili značilno 
večji delež PSK kot z uporabi posameznega reagenta, in 
sicer največ do 76 % Zn, 68 % Ni, 14 % Cu, 16 % Pb in 
do 27 % Cr. V nekaterih raziskavah so za večjo učinkovi-
tost dekontaminacije blata kemijsko ekstrakcijo združili 
s fizikalnimi metodami. Na primer, Li in sod. (2019) so 
z uporabo mikrovalovne pečice in ob dodatku žveple-
ne kisline, ocetne kisline ali EDTA, učinkovito odstrani 
najmanj 90 % Cu, 70 % Zn in Pb, 45 % Fe in 20 % Ni. 
Uporaba elektromehanične metode remediacije ob do-
datku EDTA učinkovito odstrani 88 % Zn, 78 % Cu in 
58 % Pb (Pei in sod., 2016). Uporaba fizikalnih metod je 
precej draga, zato izvedljivost na večjem, komercialnem 
navju ni realna. Učinkovita kemijska ekstrakcija pa zah-
teva veliko količino reagentov (Geng in sod., 2020), zato 
je za ekonomsko izvedljivost dekontaminacije blata nuj-
no potrebno recikliranje in ponovna uporaba reagentov.
Za remediacijo s kovinami onesnaženih tal smo 
pred kratkim razvili novo trajnostno tehnologijo ReSo-
il®, ki temelji na uporabi in recikliranju kelatorja EDTA 
in procesnih vod v zaprti zanki (Lestan, 2017; Gluhar in 
sod., 2021; Morales Arteaga in sod., 2022a). V predhod-
ni raziskavi, Morales Arteaga in sod. (2022b) smo uspeli 
optimizirati novo ReSoil® tehnologijo za učinkovito de-
kontaminacijo odpadnega blata po anaerobni razgradnji 
Acta agriculturae Slovenica, 118/4 – 2022 3
Odstranjevanje potencialno strupenih kovin iz odpadnega blata iz čistilne naprave z uporabo EDTA
(> 90 % suhe snovi) v zaprtem procesu, brez proizvodnje 
odpadne vode. Učinkovitost odstranitve kovin je v veliki 
meri odvisna od uporabljenih postopkov čiščenja in ob-
delave blata na posamezni ČN, saj ti postopki vplivajo na 
kemijske lastnosti obdelanega blata. Blato proizvedeno v 
različnih ČN ima veliko variabilnost v svoji kemični ses-
tavi (Tytła in sod., 2016), saj ČN uporabljajo različne pos-
topke za obdelavo blata. Kljub porastu uporabe anaerob-
ne biološke obdelave odpadnega blata na ČN v zadnjih 
letih, predvsem v zahodnoevropskih državah, še vedno 
ostaja določen odstotek ČN, kjer poteka samo aerobna 
stopnja obdelave blata (Hanum in sod., 2019). Glavni na-
men te raziskave je bil preveriti ali je optimizirana tehno-
logija učinkovita za dekontaminacijo blata neodvisno od 
kemijskih lastnosti blata, ki so povezane z načinom ob-
delave blata na ČN. V ta namen smo uporabili odpadno 
blato po aerobni biološki obdelavi ter blato po anaerobni 
biološki razgradnji iz ČN, ki uporablja drugačne postop-
ke obdelave blata kot ČN, iz katere smo uporabili blato 
v predhodni raziskavi, Morales Arteaga in sod. (2022b). 
Namen te raziskave je bil določiti (i) optimalno koncen-
tracijo reagentov za učinkovito dekontaminacijo blata, 
(ii) preveriti ali tehnologija omogoča recikliranje proces-
nih vod in EDTA v seriji 5 zaporednih remediacij in (iii) 
preveriti vpliv remediacije na lastnosti ter varnost blata 
za njegovo potencialno uporabo v kmetijstvu.
2 MATERIAL IN METODE
2.1 VZORCI
Vzorce odpadnega blata smo leta 2021 odvzeli na 
eni izmed čistilnih naprav v Sloveniji. Vzorce smo odvze-
li na dveh tehnoloških stopnjah obdelave na ČN, ter ju 
poimenovali blato1 in blato2. Blato1 je vzorec blata, vzet 
iz sekundarne sedimentacijske posode po aerobni biolo-
ški obdelavi industrijskega in komunalnega blata na ČN 
po ločevanju vode in zgoščenega blata. Preseženo blato 
se nato črpa v anaerobna gnilišča z namenom zmanjšanja 
dostopnosti organskih snovi oziroma stabilizaciji blata. 
Vzorec blata, vzet po anaerobni razgradnji (digestat ozi-
roma pregnito blato), smo poimenovali blato2. Vsebnost 
suhe snovi je v blatu1 znašala 1,3 %, v blatu2 pa 25 %. 
Vzorce blata smo pred uporabo posušili na 60  °C do 
konstantne suhosti in zmleli v mlinčku (velikost delcev 
< 2 mm).
2.2 PRANJE BLATA Z RAZTOPINO EDTA IN OB-
DELAVA PROCESNIH VOD
Za remediacijo odpadnega blata smo kot osnovo 
uporabili ReSoil® tehnologijo in jo ustrezno modificirali 
(Lestan, 2017; Gluhar in sod., 2021; Morales Arteaga in 
sod., 2022a). Odpadno blato smo oprali s pralno razto-
pino (PR) v razmerju suho blato:pralna raztopina = 1:7. 
Pralna raztopina je vsebovala 50  mmol  l-1, 70  mmol  l-1 
ali 100 mmol l-1 Ca-EDTA in H2SO4 v razmerju Ca-ED-
TA:H2SO4 = 1:1. Za kontrolo učinkovitosti delovanja 
kombinacije Ca-EDTA in H2SO4 v PR smo blato opra-
li s 50 mmol  l-1 Ca-EDTA (kontrola za smiselnost upo-
rabe H2SO4) in s 50  mmol  l
-1 H2SO4 (kontrola za smi-
selnost uporabe Ca-EDTA). Koncentracijo reagentov 
(50 mmol l-1) v kontrolnih vzorcih smo izbrana glede na 
koncentracije regentov, ki smo jih uporabili za serijo 5 za-
porednih remediacij. Ekstrakcija je potekala na krožnem 
stresalniku 1 h. Po 1 h smo vzorce centrifugirali 10 min 
na 4000 rpm. Supernatant smo shranili za nadaljnje me-
ritve, blato pa prelili z vodo (izpiralna raztopina 1, IR1), 
premešali in ponovno centrifugirali pri enakih razme-
rah. Proces spiranja z vodo smo ponovili še 2x (izpiralna 
raztopina 2 in 3, IR2 in IR3), da smo iz blata odstranili 
morebitne ostanke kompleksa EDTA-kovine. Po zadn-
jem spiranju smo blato posušili na 105 °C do konstantne 
suhosti. Za nadaljnje analize smo suhe vzorce blata strli v 
terilnici in presejali skozi 250 µm sito. 
Najboljše obravnavanje, glede na učinkovitost od-
stranitve kovin in porabo reagentov, smo nato izbrali za 
serijo 5 zaporednih remediacij, pri čemer smo reciklirali 
vse procesne raztopine in EDTA ter jih uporabili za re-
mediacijo v naslednji seriji. Uporabljene procesne razto-
pine smo obdelali pri pH gradientu med 12,5 in 2. Za 
recikliranje EDTA v obliki Ca-EDTA ter za obarjanje 
in odstranjevanje strupenih kovin v obliki netopnih ko-
vinskih hidroksidov, smo uporabljeno pralno raztopino 
(uPR) ter uporabljeno prvo in tretjo raztopino za izpi-
ranje (uIR1, uIR3) naalkalili s CaO (pH 12,5, približno 
30 min). Oborino in presežek Ca(OH)2, nastal po hidra-
ciji CaO, smo odstranili iz raztopine s centrifugiranjem 
(10 min na 4000 rpm). Po alkalni fazi smo uIR1, z do-
datkom 96 % H2SO4, nakisali na pH 2 (120 min reakci-
ja) ter tako oborili in s centrifugiranjem reciklirali pre-
ostalo EDTA v kisli obliki kot H4EDTA. RS1 in RS3 smo 
po tej obdelavi uporabili v naslednji seriji za izpiranje 
blata. Druge raztopine za izpiranje (IR2) nismo obdelali 
in smo jo neposredno uporabili za izpiranje blata v na-
slednji seriji. Pred vsako naslednjo serijo remediacij smo 
v obdelano PR iz prejšnje serije dodali H2SO4 ter EDTA 
v obliki H4EDTA, pridobljeno iz uIR1 in svežo EDTA, 
v obliki Na-EDTA, za nadomeščanje izgub kelatorja v 
procesu, predvsem zaradi vezave na trdo fazo blata. Tako 
pripravljena raztopina je tvorila reciklirano pralno raz-
topino (PR), ki se je v naslednji seriji uporabila za pranje 
blata. V naslednji seriji smo blato po pranju s PR izprali z 
obdelanimi izpiralnimi raztopinami v sledečem vrstnem 
Acta agriculturae Slovenica, 118/4 – 20224
A. KAURIN et al.
redu: IR2 → IR3 → IR1. V IR1 smo na koncu dodali man-
jšo količino sveže vode za kompenzacijo izgube procesne 
vode: zaradi razlik v vlagi vhodnega (suh) in izhodnega 
(nasičen) vzorca blata ter hidraciji apna. Shema procesa 
je prikazana na Sliki 1. 
2.3 MERITVE EDTA
Za oceno kelatne aktivnosti EDTA v procesnih vo-
dah po remediaciji smo uporabili spektrofotometrično 
metodo po Wang in sod. (2013), ki temelji na redukciji 
Fe3+ po dodatku Na2SO3. Nastali železovi ioni reagirajo 
z barvilom 1,10-fenantrolin monohidratom pri čemer 
pride do nastanka feroina. Izmerjena absorbanca feroina 
predstavlja osnovo za izračun koncentracije EDTA. Meja 
detekcije je bila 0,15 mmol l-1 EDTA.
2.4 KARAKTERIZACIJA ODPADNEGA BLATA
Vzorce blata smo okarakterizirali pred in po reme-
diaciji. Delež suhe snovi oziroma vlažnost blata, smo do-
ločili po metodi sušenja na 105  °C do konstantne teže 
(ISO12880, 2000). Delež suhe snovi smo izračunali na 
podlagi masnega količnika med vlažnimi in suhimi vzor-
ci. Vsebnost organske snovi, organskega ogljika (Corg) in 
skupnega dušika (TN), smo določili po suhem sežigu na 
instrumentu vario MAX CNS (Elementar) (ISO15936, 
2012 in ISO 16168, 2012). Vsebnosti skupnega (TP) in 
Slika 1: Okvirni diagram novega postopka pranja blata onesnaženih s potencialno strupenimi kovinami. (1) Pranje blata. (2) Loče-
vanje trdne in tekoče faze, spiranje blata. (3) Kompenzacija izgub vode v procesu. (4) Alkalizacija uPR. (5) Alkalizacija in zakisanje 
uIR1. (6) Alkalizacija uIR3. (7) Dodajanje drugih raztopin in sveže vode vsaki od procesnih raztopin, da se doseže končni volu-
men. PR in uPR označujeta pralno in uporabljeno pralno raztopino, IR1 in uIR1 predstavljata prvo in uporabljeno prvo raztopino 
za izpiranje, RS2 in uRS2 predstavljata drugo in uporabljeno drugo raztopino za izpiranje, RS3 in uRS3 predstavljata tretjo in 
uporabljeno tretjo raztopino za izpiranje. Modre črte označujejo pretok raztopin, črtkane modre črte označujejo pretok raztopin iz 
prejšnje serije, črne črte označujejo pretok trdnih snovi
Figure 1: The flow chart of the washing process of sewage sludge contaminated with toxic metals. Process steps: (1) sewage sludge 
washing, (2) solid-liquid separation and sludge rinsing, (3) compensation of water losses, (4) alkalization of uPR, (5) alkalization/
acidification of uIR1, (6) alkalization of uIR3. (7) Addition of other solutions and fresh water to each of the process solutions to 
reach the final volume. PR, uPR denotes washing and used washing solution, IR1 and uIR1 represent first rinsing and used rinsing 
solution, IR2 and uIR2 represent second rinsing and used rinsing solution, IR3 and uIR3 third rinsing and used rinsing solution. 
Blue lines denote flow of solutions, dashed blue lines denote flow of solutions from previous batch, black lines denote flow of solids
Acta agriculturae Slovenica, 118/4 – 2022 5
Odstranjevanje potencialno strupenih kovin iz odpadnega blata iz čistilne naprave z uporabo EDTA
rastlinam dostopnega fosforja (kot P2O5) smo izmeri-
li kolorimetrično (ISO 13346, 2001; ÖNORML 1087, 
1993).
2.5 DOLOČANJE IZPIRANJA (MOBILNOST) KO-
VIN
Varnost remediiranega blata za okolje smo preverili 
z določanjem kovin v vodnem izpirku. Suh vzorec blata 
smo v razmerju blato:deionizirana voda = 1:10 ekstrahi-
rali 24 h na krožnem stresalniku. Po 24 h smo vzorce cen-
trifugirali in v supernatantu izmerili pH in koncentracijo 
kovin v skladu z Uredbo o odlagališčih odpadkov (Ur. l. 
RS, št. 10) in nemško standardno metodo izpiranja (DIN 
38414-S4), ki se v EU pogosto uporablja za ocenjevanje 
izpiranja kovin v tla in podtalnico ter za primerjavo z 
zakonsko določenimi mejami za odlaganje nevarnih od-
padkov na odlagališča.
2.6 DOLOČANJE KOVIN
Koncentracijo kovin smo v blatu določili po kislin-
skem razkroju z zlatotopko (mešanica HNO3 in HCl v 
razmerju 1:3) v mikrovalovni pečici (Mars Xpress, CEM 
MDS-2000), razredčili z deionizirano vodo (ISO 54321, 
2020) in pomerili na AAS (Varian, AA240FS) oziroma 
AAS z elektrotermično atomizacijo v grafitni kiveti (GF-
AAS, Agilent, 240Z AA). Prav tako smo pomerili kovi-
ne v procesnih vodah (pred in po obdelavi z apnom) in 
vodnih ekstraktih, ki smo jih predhodno filtrirali (45 µm 
celulozni acetat membranski filter). Meja detekcije za Pb, 
Zn, Cu, Cr, Mn in Fe, je bila 10, 10, 30, 20, 20 in 60 µg l-1.
3 REZULTATI IN DISKUSIJA
Uporaba odpadnega blata iz čistilnih naprav kot 
gnojilo v kmetijstvu, je v Evropi urejena z Direktivo Sveta 
(86/278/EGS), ki je uvedla mejne vrednosti koncentracij 
za potencialno strupene kovine v obdelanem odpadnem 
blatu z namenom varovanja zdravja človeka. Primerjava 
koncentracij kovin v originalnem (ne-remediiranem) 
odpadnem blatu po aerobni (blato1) in anaerobni (bla-
to2) stopnji obdelave v naši raziskavi z zakonodajo na 
podlagi Direktive EU in slovenske zakonodaje (Ur. l. RS, 
št. 62) je pokazala, da je vsebnost Pb (< 250 mg kg-1) in 
Cr znotraj dovoljenih mejna (<  200  mg kg-1), medtem 
ko koncentracije Zn (> 1200 mg kg-1) in Cu (> 300 mg 
kg-1) presegajo dovoljene mejne vrednosti (Preglednica 
1). Elementi v sledovih, kot so Cu, Zn, Mo, Mn in Fe, 
so esencialna mikrohranila, potrebna za rast rastlin, ven-
dar lahko pri velikih koncentracijah postanejo strupena 
(Parveen in sod., 2015). Poleg kovin, ki imajo v Uredbi 
določene mejne vrednosti, smo zaznali tudi veliko kon-
centracijo Mn in Fe. Velika koncentracija Fe je predvsem 
posledica dodajanja Fe na ČN za lažje ločevanje vode in 
blata (Wei in sod., 2018). Glede na literaturo lahko kon-
centracije potencialno strupenih kovin v odpadnem bla-
tu razvrstimo v naslednjem vrstnem redu: Zn > Cu > Cr 
> Ni > Pb > Cd (Kowalik in sod., 2021), kar je skladno 
tudi z našimi rezultati (Zn > Cu > Cr > Pb, Preglednica 
1). Uporaba blata, ki izpolnjuje zahteve glede dovoljene 
vsebnosti PSK za kmetijske namene na podlagi direktive 
EU, lahko predstavlja veliko tveganje za geoakumulacijo 
v tleh (Kowalik in sod., 2021), zato je za kmetijske name-
ne koncentracijo kovin potrebno čim bolj zmanjšati.
V raziskavi, ki smo jo izvedli pred kratkim (Morales 
Arteaga in sod., 2022b) smo pokazali, da je tehnologija 
ReSoil®, sicer razvita za čiščenje onesnaženih tal, dovolj 
robustna, da omogoča dekontaminacijo peletov dehi-
driranega blata z > 90 % suhe snovi, vzetega po anaerob-
ni stopnji obdelave. Z novo ReSoil® tehnologijo smo iz 
dehidriranega blata odstranili 34-43 % Pb, 56-64 % Zn, 
57-62 % Cu, 15-25 % Cr, 20-35 % Mn in 0-7 Fe (Morales 
Arteaga in sod., 2022b).
Lastnosti blata variirajo tako med različnimi ČN, 
kot znotraj posameznega obrata, zaradi različnih tehno-
loških pristopov obdelave in sprememb v sestavi vhodne-
ga vzorca. Ker je učinkovitost odstranitve kovin z ReSoil® 
tehnologijo v prvi vrsti odvisna od kemijskih lastnosti 
vzorca, je za preverjanje učinkovitosti tehnologije in 
njenega potenciala za morebitno komercialno uporabo 
potrebno raziskati, ali tehnologija omogoča dekontami-
nacijo blata neodvisno od načina njegove obdelave na 
ČN. V ta namen samo uporabili blato iz druge ČN kot 
v predhodni študiji (Morales Arteaga in sod., 2022b) ter 
vzorce odvzeli po aerobni biološki obdelavi (blato1) in 
po anaerobni biološki obdelavi (blato2). Lastnosti blata1 
in blata2 so prikazane v Preglednici 1. 
3.1 UČINKOVITOST ODSTRANITVE KOVIN 
Optimalno razmerje med blatom in pralno razto-
pino, čas ekstrakcije in reagente (EDTA, H2SO4, oksalna 
kislina, ditionit) smo določil v raziskavi Morales Arteaga 
in sod. (2022b), medtem ko smo koncentracijo reagentov 
določili v tej raziskavi, saj je koncentracija EDTA odvisna 
od kemijskih lastnosti blata. Kot je razvidno na Sliki 2, 
smo z uporabo EDTA in H2SO4 iz blata uspešno odstra-
nili Pb, Zn, Cu, Mn in Fe. Za razliko od prve raziskave 
(Morales Arteaga in sod., 2022b), v kateri smo v 10 zapo-
rednih serijah odstranili 15-25 % Cr, Cr s koncentracijo 
71,4 ± 6,9 mg kg-1 v blatu1 in 103,4 ± 2,6 mg kg-1 v blatu2 
Acta agriculturae Slovenica, 118/4 – 20226
A. KAURIN et al.
Bl
at
o1
Bl
at
o2
 
O
rig
50
 m
m
ol
 l-
1
70
 m
m
ol
 l-
1
10
0 
m
m
ol
 l-
1
 
O
rig
50
 m
m
ol
 l-
1
70
 m
m
ol
 l-
1
10
0 
m
m
ol
 l-
1
ph
7,
2
6,
2
6,
1
6,
0
 
7,
5
7,
0
6,
7
6,
7
O
rg
an
sk
a 
sn
ov
 (%
) 
59
,6
64
,6
65
,9
67
,0
 
51
,4
54
,6
54
,8
56
,2
C
or
g (
%
)
34
,6
37
,5
38
,2
38
,9
 
29
,8
31
,7
31
,8
32
,6
TN
 (%
)
5,
4
5,
3
5,
4
5,
5
 
4,
2
4,
3
4,
3
4,
4
TP
 (g
 k
g-
1 )
27
,2
25
,3
22
,5
20
,4
 
29
,0
29
,8
27
,8
25
,6
P 2
O
5 (
m
g 
10
0-
1 g
-1
)
10
,0
10
,8
11
,7
14
,8
 
86
7,
7
51
0,
1
54
3,
1
 4
98
,3
Ko
vi
ne
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Pb
 (m
g 
kg
-1
)
78
,7
 ±
 0
,3
35
,5
 ±
 0
,7
34
,3
 ±
 0
,3
31
,3
 ±
 0
,3
 
62
,6
 ±
 1
,4
44
,6
 ±
 2
,2
44
,7
 ±
 0
,8
36
,6
 ±
 1
,1
Zn
 (m
g 
kg
-1
)
12
58
,5
 ±
 2
6,
5
74
3,
2 
± 
5,
1
75
1,
4 
± 
5,
6
67
4,
1 
± 
3,
1
 
14
50
 ±
 3
0,
1
76
2,
8 
± 
24
,6
71
7,
5 
± 
5,
4
65
8,
9 
± 
9,
9
Cu
 (m
g 
kg
-1
)
35
7,
5 
± 
2,
6
31
6,
0 
± 
4,
9
33
4,
7 
± 
7,
6
36
8,
3 
± 
2,
2
 
42
3,
5 
± 
1,
7
30
0,
6 
± 
6,
5
29
8,
7 
± 
2,
9
29
8,
9 
± 
7,
4
C
r (
m
g 
kg
-1
)
71
,4
 ±
 6
,9
10
8,
1 
± 
13
,5
11
3,
5 
± 
6,
1
13
3 
± 
7,
0
 
10
3,
4 
± 
2,
6
12
8,
6 
± 
3,
1
13
0,
9 
± 
1,
4
12
6,
5 
± 
5,
8
M
n 
(m
g 
kg
-1
)
34
7,
1 
± 
1,
5
26
1,
7 
± 
2,
7
22
7,
4 
± 
1,
7
19
1,
9 
± 
3,
2
 
33
7,
9 
± 
1,
7
25
3,
6 
± 
5,
2
23
3,
9 
± 
4,
4
21
6,
0 
± 
1,
3
Fe
 (g
 k
g-
1 )
46
,9
 ±
 0
,7
43
,4
 ±
 0
,4
36
,4
 ±
 0
,9
29
,5
 ±
 1
,0
 
50
,0
 ±
 0
,2
44
,2
 ±
 1
,3
41
,2
 ±
 0
,5
36
,4
 ±
 0
,0
Pr
eg
le
dn
ic
a 
1:
 K
em
ijs
ke
 la
st
no
st
i o
rig
in
al
ne
ga
 (O
rig
) i
n 
re
m
ed
iir
an
eg
a 
(5
0,
 7
0 
in
 1
00
 m
m
ol
 l-
1 ) 
bl
at
a1
 (a
er
ob
na
 st
op
nj
a 
ob
de
la
ve
) i
n 
bl
at
a2
 (a
na
er
ob
na
 st
op
nj
a 
ob
de
la
ve
). 
A
na
liz
a 
za
 p
H
, o
rg
an
sk
o 
sn
ov
, C
or
g, 
TN
, T
P 
in
 P
2O
5 j
e 
na
re
je
na
 n
a 
zd
ru
že
ne
m
 v
zo
rc
u 
3 
po
no
vi
te
v. 
Ko
nc
en
tr
ac
ije
 k
ov
in
 so
 p
rik
az
an
e 
ko
t p
ov
pr
eč
ne
 v
re
dn
os
ti 
s s
ta
nd
ar
dn
o 
na
pa
ko
 (n
 =
 3
)
Ta
bl
e 
1:
 Th
e 
ch
em
ic
al
 p
ro
pe
rt
ie
s o
f t
he
 o
rig
in
al
 (O
rig
) a
nd
 re
m
ed
ia
te
d 
(5
0,
 7
0 
in
 1
00
 m
m
ol
 l-
1 ) 
bl
at
o1
 (s
ew
ag
e 
slu
dg
e 
aft
er
 a
er
ob
ic
 tr
ea
tm
en
t)
 a
nd
 b
la
to
2 
(s
ew
ag
e 
slu
dg
e 
aft
er
 a
na
-
er
ob
ic
 tr
ea
tm
en
t).
 A
na
ly
se
s o
f p
H
, o
rg
an
ic
 m
at
te
r (
or
ga
ns
ka
 sn
ov
), 
or
ga
ni
c C
 (C
or
g),
 T
N
, T
P,
 a
nd
 P
2O
5 r
ef
er
 to
 th
e 
co
m
bi
ne
d 
sa
m
pl
e 
of
 3
 re
pl
ic
at
es
. D
at
a 
fo
r m
et
al
 co
nc
en
tr
at
io
ns
 
ar
e 
gi
ve
n 
as
 av
er
ag
e 
va
lu
es
 w
ith
 st
an
da
rd
 e
rr
or
 (n
 =
 3
)
Acta agriculturae Slovenica, 118/4 – 2022 7
Odstranjevanje potencialno strupenih kovin iz odpadnega blata iz čistilne naprave z uporabo EDTA
v tej raziskavi nismo uspeli odstraniti. V predhodni razis-
kavi (Kolbl Repinc in sod., 2021) v kateri smo uporabili 
blato iz iste čistilne naprave, enako blatu1, smo ugotovili, 
da je 79  % celotnega Cr v blatu vezanega na organsko 
snov in 20 % vezanega na rezidualni del, kar pomeni, da 
je le 1 % Cr vezanega na dostopnejše frakcije (Kolbl Re-
pinc in sod., 2021), kar bi lahko razložilo močnejšo veza-
vo Cr v blatu in s tem neučinkovitost vezave Cr na EDTA. 
Največjo stopnjo odstranitve v blatu1 v tej raziskavi, 
smo dosegli pri Pb (55-60  %), sledili so Zn (40-47  %), 
Mn (25-45 %), Fe (8-37 %) in Cu (0-12 %) (Slika 2A). 
V blatu2, smo največjo učinkovitost odstranitve dosegli 
pri Zn (47-55  %), ki so mu sledili Pb (29-42  %), Mn 
(25-36 %), Cu (26-30 %) in Fe (12-28 %) (Slika 2B). Re-
mediacija blata samo s H2SO4 ni bila uspešna, saj nismo 
odstranili nobene izmed kovin. Prav tako je bila učin-
kovitost odstranitve kovin samo s Ca-EDTA majhna 
in je znašala 12 % za Pb, 32 % za Zn, 19 % za Cu, 13 % 
za Mn in 0 % za Fe. Ca-EDTA ima v primerjavi z Na-
EDTA počasnejšo kinetiko kemijske reakcije, zato je za 
učinkovito odstranjevanje kovin potrebna več kot 10 h 
ekstrakcija (Jez in Lestan, 2016; Gluhar in sod., 2021). 
Dodatek H2SO4 v PR aktivira Ca-EDTA preko znižan-
ja pH vrednosti in tvorbe netopnega kompleksa s Ca (v 
CaSO4), hkrati se zmanjša čas ekstrakcije na 1 h. Kot smo 
pokazali v nedavni raziskavi (Morales Arteaga in sod., 
2022b), s H2SO4 aktivirana EDTA za 2,2-krat poveča od-
stranitev Pb iz tal v primerjavi s samo EDTA. 
Primerjava učinkovitost odstranitve PSK v obeh 
vzorcih blata kaže, da je bila odstranitev Pb v blatu1 
med 1,5-2,0-krat večja kot v blatu2 (Slika 2). Odstrani-
tev glavnih onesnažil blata, Zn in Cu, s koncentracijami 
nad zakonsko določenimi mejami, je bila v blatu2 večja 
kot v blatu1. Odstranitve Zn je bila v blatu2 v povprečju 
sicer 1,2-krat večja kot v blatu1, vendar je koncentracija 
v obeh vzorcih blata (Preglednica 1) značilno padla pod 
mejno vrednost. Največje razlike med blatom1 in bla-
tom2 v učinkovitosti odstranitve smo opazili pri Cu (Sli-
ka 2). Učinkovitost odstranitve Cu iz blata1 je bila med 
0 in 12 %, kar je za najmanj 2,2-krat manj kot v blatu2 
(Slika 2). Koncentracija Cu v blatu2 je bila po remediaciji 
v povprečju med 299-301 mg kg-1, kar je ravno na nivoju 
mejne vrednosti 300 mg kg-1 (Ur. l. RS, št. 62), medtem 
ko je koncentracija Cu v blatu1 (316-368 mg kg-1) prese-
gala dovoljeno mejo tudi po remediaciji (Preglednica 1). 
Razlike v učinkovitosti odstranitve Cu iz blata1 in blata2 
se najverjetneje nahaja v različni moči vezave Cu v obeh 
vzorcih blata. V zgoraj omenjeni raziskavi (Kolbl Repinc 
in sod., 2021) smo ugotovili, da je v blatu po aerobni ob-
delavi iz iste ČN 96 % celotnega Cu vezanega na organ-
sko snov in 2 % na preostanku, kar pomeni, da je le slaba 
2 % Cu vezanega na dostopnejše frakcije (1,3 % vezanega 
na vodotopno fazo, 0,5 % na izmenljivo fazo in 0,2 % ve-
zanega na karbonate). V raziskavi Jenkins in Scheybeler 
(1981) je bila uspešnost odstranitve Cu s H2SO4 iz blata 
le 1 %, kar so razložili z vezavo večine Cu v blatu na or-
ganski kompleks, tako kot v naši raziskavi, ter domnevo, 
da je Cu v kompleksu močneje vezan z organsko snov-
jo kot ostale kovine. Pri anaerobni razgradnji kislinske 
bakterije v odsotnosti kisika razgradnjo organske snovi v 
nižje organske kisline (Roš, 2001), kar bi lahko povečalo 
dostopnost Cu v blatu2 in s tem njegovo vezavo z EDTA 
kompleksom. 
Največji odstotek odstranitve kovin smo načeloma 
opazili pri blatu opranem z največjo koncentracijo EDTA 
(Slika 2). Da učinkovitost odstranitve kovin narašča z na-
raščanjem koncentracije EDTA poročajo tudi Ren in sod. 
(2015). Optimalna koncentracija EDTA je v njihovi razis-
Slika 2: Učinkovitost odstranitve kovin (%) v blatu1 (A) in blatu2 (B)
Figure 2: Removal efficiency of metals (%) in sewage sludge: blato1 (A) and blato2 (B)
Acta agriculturae Slovenica, 118/4 – 20228
A. KAURIN et al.
kavi znašala 125 mmol l-1, pri čemer so uspeli odstraniti 
48 % Pb, 39 % Zn, 43 % Cd, 40 % Cr in 20 % Cu (Ren in 
sod., 2015). V primerjavi z Ren in sod. (2015) smo z upo-
rabo manjših koncentracije EDTA, manjšega razmerja 
blato:PR (1:7 vs 1:10) in krajšega časa ekstrakcije (1 h vs 
24 h) dosegli boljšo učinkovitost odstranitve Zn, Cu in 
Pb (Slika 2). Razlike v učinkovitosti odstranitve PSK med 
najmanjšo in največjo koncentracijo EDTA so bile rela-
tivno majhne, zato smo za nadaljnja testiranja možnosti 
recikliranja procesnih vod izbrali najmanjšo koncentra-
cijo, 50 mmol l-1, saj ravno reagenti predstavljajo glavni 
strošek ReSoil® tehnologije. Z uporabo 50  mmol  l-1 PR 
smo v blatu1 odstranili 55 % Pb, 41 % Zn, 12 % Cu, 25 % 
Mn in 8 % Fe ter v blatu2 29 % Pb, 47 % Zn, 28 % Cu, 
25 % Mn in 12 % Fe (Slika 2).
Rezultati kažejo, da je s H2SO4 aktivirana EDTA 
učinkovita za dekontaminacijo blata tako po aerobni 
kot anaerobni obdelavi ter da je učinkovitost odstranitve 
posamezne kovine odvisna od stopnje obdelave blata na 
ČN. 
3.2 VPLIV REMEDIACIJE NA MOBILNOST KOVIN 
Z namenom določanja mobilnosti kovin in s tem 
varnosti remediiranega blata za okolje, smo izmerili 
koncentracije kovin v vodnih ekstraktih. Mobilnost Pb, 
Zn, Cu in Cr je bila v obeh originalnih vzorcih blata pod 
mejnimi vrednostmi za nenevarne snovi določenimi z 
Ur. l. RS, št. 10 in DIN 38414-S4 (Preglednica 2). Kot je 
razvidno iz Preglednice 2, je bila mobilnost vseh kovin v 
blatu2 vsaj za polovico manjša kot v blatu1, kar kaže na 
stabilizacijo kovin po anaerobni biološki obdelavi. 
Po remediaciji se je mobilnost Pb v blatu1 zmanj-
šala za med 1,9-krat in 5,5-krat v primerjavi z original-
nim blatom1, medtem ko je v blatu 2 opranem s 50 in 
70  mmol  l-1 PR mobilnost Pb bila podobna, v blatu2, 
opranem s 100  mmol  l-1 PR, pa za 1,8-krat večja kot v 
originalnem vzorcu (Preglednica 2). Mobilnost Cu in Cr 
se je po remediaciji povečala v obeh vzorcih blata, in sicer 
za med 1,3- in 2,1-krat za Cu in med 1,5- in 2,3-krat za Cr 
v primerjavi z originalnimi vzorci (Preglednica 2). Kljub 
temu so bile koncentracije Pb, Cu in Cr po remediaciji 
krepko pod mejnimi vrednostmi izpiranja za nenevarne 
odpadke v obeh vzorcih blata. Največje povečanje mo-
bilnosti po remediaciji smo opazili pri Zn: koncentra-
cija Zn v remediiranem blatu1 je bila 2,2-4,1-krat večja, 
v blatu2 pa kar za 10,0-14,5-krat večja od originalnega 
blata (Preglednica 2). Koncentracije Zn so v vseh vzorcih 
blata po remediaciji presegale dovoljeno koncentracijo 
za nenevarne snovi, razen s 50 mmol l-1 PR oprano bla-
to2 (Preglednica 2). Mobilnost Mn in Fe, ki sicer nista 
zakonsko regulirana, se je v izpirkih po remediaciji prav 
 
Bl
at
o1
 
Bl
at
o2
M
ej
ne
 
vr
ed
no
st
i 
iz
pi
ra
nj
a 
m
g 
kg
-1
 
O
rig
50
 m
m
ol
 l-
1
70
 m
m
ol
 l-
1
10
0 
m
m
ol
 l-
1
 
O
rig
50
 m
m
ol
 l-
1
70
 m
m
ol
 l-
1
10
0 
m
m
ol
 l-
1
Pb
 
1,
13
 ±
 0
,0
1
0,
21
 ±
 0
,0
0
0,
41
 ±
 0
,0
2
0,
58
 ±
 0
,0
1
 
0,
47
 ±
 0
,0
8
0,
44
 ±
 0
,0
0
0,
51
 ±
 0
,0
0
0,
82
 ±
 0
,0
1
10
Zn
 
25
,2
5 
± 
0,
38
51
,1
0 
± 
1,
50
68
,9
5 
± 
1,
15
10
4,
25
 ±
 1
,8
5
 
4,
66
 ±
 0
,0
9
46
,5
0 
± 
0,
70
62
,1
7 
± 
0,
35
67
,6
5 
± 
0,
81
50
Cu
 
15
,2
1 
± 
0,
85
19
,5
1 
± 
0,
21
19
,2
1 
± 
0,
09
21
,6
6 
± 
0,
49
 
7,
93
 ±
 0
,0
4
17
,9
0 
± 
0,
61
18
,3
2 
± 
0,
62
14
,6
2 
± 
0,
08
50
C
r 
0,
27
 ±
 0
,0
0
0,
38
 ±
 0
,0
0
0,
41
 ±
 0
,0
0
0,
46
 ±
 0
,0
0
 
0,
09
 ±
 0
,0
0
0,
21
 ±
 0
,0
0
0,
22
 ±
 0
,0
0
0,
20
 ±
 0
,0
0
10
M
n 
3,
12
 ±
 0
,0
0
1,
39
 ±
 0
,0
0
1,
89
 ±
 0
,0
0
2,
60
 ±
 0
,0
0
 
1,
65
 ±
 0
,0
0
1,
21
 ±
 0
,0
0
1,
21
 ±
 0
,0
0
1,
53
 ±
 0
,0
0
 
Fe
 
19
2,
3 
± 
0,
4
13
9,
3 
± 
0,
7
18
6,
2 
± 
1,
2
24
9,
4 
± 
0,
7
 
40
,4
 ±
 0
,8
15
6,
8 
± 
1,
0
15
5,
8 
± 
1,
3
16
2,
5 
± 
0,
9
 
Pr
eg
le
dn
ic
a 
2:
 K
on
ce
nt
ra
ci
je
 k
ov
in
 v
 v
od
ni
h 
ek
st
ra
kt
ih
 (m
g 
kg
-1
) o
rig
in
al
ne
ga
 (O
rig
) i
n 
re
m
ed
iir
an
eg
a 
(5
0,
 7
0 
in
 1
00
 m
m
ol
 l-
1 ) 
bl
at
a1
 (a
er
ob
na
 st
op
nj
a 
ob
de
la
ve
) i
n 
bl
at
a2
 (a
na
e-
ro
bn
a 
st
op
nj
a 
ob
de
la
ve
). 
Po
da
tk
i s
o 
pr
ik
az
an
i k
ot
 p
ov
pr
eč
ne
 v
re
dn
os
ti 
s s
ta
nd
ar
dn
o 
na
pa
ko
 (n
 =
 3
)
Ta
bl
e 
2:
 Th
e 
co
nc
en
tr
at
io
n 
of
 m
et
al
s i
n 
le
ac
ha
te
 (m
g 
kg
-1
) i
n 
th
e 
or
ig
in
al
 (O
rig
) a
nd
 re
m
ed
ia
te
d 
(5
0,
 7
0 
in
 1
00
 m
m
ol
 l-
1 ) 
bl
at
o1
 (s
ew
ag
e 
slu
dg
e 
aft
er
 a
er
ob
ic
 tr
ea
tm
en
t)
 a
nd
 b
la
to
2 
(s
ew
ag
e 
slu
dg
e 
aft
er
 a
na
er
ob
ic
 tr
ea
tm
en
t).
 Th
e 
da
ta
 a
re
 g
iv
en
 a
s a
ve
ra
ge
 v
al
ue
s w
ith
 st
an
da
rd
 e
rr
or
 (n
 =
 3
)
1 M
ej
ne
 v
re
dn
os
ti 
iz
pi
ra
nj
a 
ne
ne
va
rn
ih
 sn
ov
i v
 sk
la
du
 z
 U
re
db
o 
o 
od
la
ga
liš
či
h 
od
pa
dk
ov
 (U
r. 
l. 
RS
, š
t. 
10
, 2
01
4)
 in
 D
IN
 3
84
14
-S
4,
 k
i d
ol
oč
at
a 
kr
ite
rij
e 
in
 p
os
to
pk
e 
za
 p
re
vz
em
 o
dp
ad
ko
v 
na
 o
dl
ag
al
išč
ih
 
(L
/S
 =
 1
0 
l k
g-
1 )
Acta agriculturae Slovenica, 118/4 – 2022 9
Odstranjevanje potencialno strupenih kovin iz odpadnega blata iz čistilne naprave z uporabo EDTA
tako spremenila: koncentracija Mn je bila v vseh reme-
diiranih vzorcih manjša, medtem ko je bila koncentracija 
Fe v blatu1 opranem s 50 in 70  mmol  l-1 PR manjša, v 
vseh ostalih vzorcih pa večja kot v originalnem vzorcu 
(Preglednica 2).
V skladu s pričakovanji je koncentracija kovin v 
vodnih ekstraktih naraščala z naraščanjem koncentracije 
reagentov v PR, saj EDTA lahko poveča mobilnost kovin 
(Chen in Cutright, 2001), kar še dodatno potrjuje izbiro 
50 mmol l-1 PR za nadaljnje poskuse. 
3.3 VPLIV REMEDIACIJE NA KEMIJSKE LAST-
NOSTI BLATA
Z namenom vrednotenja vpliva remediacije na ka-
kovost odpadnega blata, namenjenega uporabi v kmetij-
stvu, smo določili vsebnost organske snovi, organskega C 
(Corg), skupnega N (TN) ter predvsem vsebnost skupnega 
P (TP) in rastlinam dostopnega P (kot P2O5). Povpraše-
vanje po P gnojilih se povečuje in pričakovati je, da bodo 
zaloge ekonomsko upravičenega pridobivanja fosforja z 
izkopavanjem fosfatne rude oziroma s fosfatom boga-
tega minerala apatita v naslednjih 50-100 letih izčrpane 
(Černe, 2017), zato je pridobivanje P iz odpadkov in dru-
gih alternativnih virov ključnega pomena. Blato iz ČN je 
bogat vir hranil, zato je cilj novega postopka remediacije, 
poleg odstranitve kovin, ohraniti vsebnost P in ostalih 
hranil. Znano je namreč, da pranje z EDTA spodbuja 
razgradnjo organske snovi in povzroča izgube Corg (Jez in 
sod., 2021). Ren in sod. (2015) na primer ugotavljajo, da 
se po pranju z EDTA v blatu zmanjša vsebnost organske 
snovi, TN, TP in zniža pH vrednost, koncentracija rast-
linam dostopnega P pa je ostala skoraj nespremenjena. 
Tudi Kou in sod. (2020) poročajo o zmanjšanju vsebnosti 
TN in TP po pranju blata z EDTA v kombinaciji z organ-
skimi kislinami, medtem je bila vsebnost organske snovi 
in dostopnega P po remediaciji v nekaterih kombinacijah 
večja kot v originalnem blatu. 
Kot je prikazano v Preglednici 1 se hranilna vred-
nost blata po remediaciji ni bistveno spremenila. Vseb-
nost TN je po remediaciji v obeh vzorcih blata ostala sko-
raj nespremenjena, prav tako nismo zaznali večjih razlik 
v vsebnosti organske snovi in Corg (Preglednica 1). Kon-
centracija TP je po remediaciji v blatu2 (25,6-29,8 g kg-1) 
ostala skoraj nespremenjena, medtem ko je bila koncen-
tracija TP v blatu1 po remediaciji (20,4-25,3  g  kg-1) za 
1,1-1,3-krat manjša kot v originalnem blatu (27,2 g kg-1) 
(Preglednica 1). Koncentracija rastlinam dostopnega fo-
sforja, izraženega kot P2O5, se je po remediaciji v blatu1 
povečala (med 1,1- in 1,5-krat), v blatu2 pa zmanjša-
la (1,6- in 1,7-krat) (Preglednica 1). Kljub temu, je bila 
koncentracija rastlinam dostopnega P v remediiranem 
blatu2 za 34-47-krat (498-543  mg  100-1  g-1) večja kot v 
remediiranem blatu1 (11-15  mg  100-1  g-1) (Preglednica 
1). Razlog za to je precej večja koncentracija dostopnega 
P v originalnem blatu2 (868  mg  100-1  g-1), in sicer 87-
krat večja kot v blatu1 (10 mg 100-1 g-1) (Preglednica 1). 
V anaerobnih razmerah fosfat akumulirajoče bakterije za 
privzem organskih spojin sprostijo fosfat iz svojih celic 
(Ubukata, 2006), kar bi lahko pojasnilo razlike v dostop-
nem P med blatoma 1 in 2.
Po remediacij smo v vseh vzorcih opazili znižanje 
pH vrednosti (Preglednica 1). Razlog je dodatek H2SO4 
za aktivacijo Ca-EDTA in recikliranje EDTA iz PR1 (opi-
sano v Poglavju 2.2, Slika 1).
3.4 SERIJA ZAPOREDNIH REMEDIACIJ Z RECIK-
LIRANJEM RAZTOPIN IN EDTA
Za preverjanje možnosti recikliranja procesnih 
vod in EDTA, smo uporabili blato2 zaradi: (i) lažje pri-
prave vzorca pred remediacijo – zaradi velikega deleža 
vode (98,7  %) v blatu1 bi bile potrebne velike količi-
ne blata, ki bi ga bilo potrebno centrifugirati; (ii) večje 
učinkovitost odstranitve Zn in Cu, glavnih onesnažil 
blata; (iii) majhne mobilnost PSK, koncentracije vseh 
kovin pod mejnimi vrednostmi za nenevarne snovi; in 
(iv) večje koncentracije skupnega in rastlinam dostopne-
ga P. Blato2 smo v seriji 5 zaporednih remediacij oprali s 
50 mmol l-1 PR, kot je razloženo v Poglavju 2.2. Povpreč-
na koncentracija kovin v seriji 5 zaporednih remediacij 
je znašala 44,7  ±  1,0  mg  kg-1 Pb, 705,7  ±  13,3  mg  kg-1 
Zn, 308,5 ± 5,0 mg kg-1 Cu, 237,7 ± 4,0 mg kg-1 Mn in 
51,5 ± 4,0 g kg-1 Fe. Učinkovitost odstranitve kovin je v 
seriji 5 zaporednih remediacij bila podobna oziroma ne-
koliko večja kot v predposkusu in je v povprečju znašala 
  Učinkovitost odstranitve (%)
Serija Pb Zn Cu Mn Fe
1 30 49 38 32 0
5 30 49 36 31 0
3 22 44 32 26 12
4 29 48 37 31 17
5 32 48 34 32 21
Preglednica 3: Učinkovitost odstranitve kovin (%) iz blata2 
v seriji 5 zaporednih remediacij opranih s 50 mmol l-1 pralno 
raztopino
Table 3: Removal efficiency of metals (%) in blato1 (A) and 
blato2 (B) over the 5 consecutive remediation batches washed 
with 50 mmol l-1 washing solution
Acta agriculturae Slovenica, 118/4 – 202210
A. KAURIN et al.
28 % za Pb, 48 % za Zn, 35 % za Cu, 30 % za Mn in 10 % 
za Fe (Preglednica 3).
Pri ReSoil® se procesne vode vsakič znova uporablja-
jo v zaprtem procesu, zato je pomembno ohraniti njiho-
vo kakovost. Kot indikatorje kakovosti smo po vsaki seri-
ji v uporabljenih procesnih vodah izmerili koncentracije 
kovin, Na in EDTA. Koncentracije Pb, Zn, Mn in Fe so v 
uporabljeni PR (uPR) nihale, vendar trenda naraščanja, 
ki bi povzročil poslabšanje raztopin ni bilo opaziti (Sli-
ka 3). Koncentracija Cu se je po prvi seriji remediacij v 
uPR sicer za 1,6-krat povečala, vendar se je koncentraci-
ja po drugi seriji stabilizirala med 40 in 44 mg l-1 (Slika 
3). Podobno kot v predhodni raziskavi, Morales Arteaga 
in sod. (2022b), smo v primerjavi s Pb, Zn, Cu in Mn v 
uPR opazili visoko koncentracijo Fe (Slika 3), ki smo ga 
v alkalni fazi, kot je razloženo v nadaljevanju, uspešno 
odstranili v obliki Fe hidroksidov, saj je koncentracija Fe 
v obdelani PR, IR1 in IR3 padla pod mejo kvantifikacije.
Koncentracija kovin je z vsakim naslednjim izpira-
njem značilno padala in je v uporabljeni izpiralni razto-
pini 3 (uIR3) bila za večino kovin okrog 0, le pri Fe in Na 
so bile koncentracije nekoliko večje (16-44 mg  l-1 za Fe 
Slika 3: Koncentracija kovin v uporabljeni pralni, prvi izpiralni, drugi izpiralni in tretji izpiralni raztopini (uPR, uIR1, uIR2 in 
uIR3) v seriji 5 zaporednih remediacij
Figure 3: The concentration of metals in used washing, first, second, and third rinsing solutions (uPR, uIR1, uIR2, and uIR3, 
respectively) over the 5 consecutive remediation batches
Acta agriculturae Slovenica, 118/4 – 2022 11
Odstranjevanje potencialno strupenih kovin iz odpadnega blata iz čistilne naprave z uporabo EDTA
in 27-135 mg  l-1 za Na) (Slika 3). V ReSoil® tehnologiji 
remediiran vzorec po pranju z EDTA 3-krat speremo z 
vodo, da odstranimo večino strupenih kelatov, saj zaradi 
slabe biološke razgradljivosti in potencialnega izpiranja, 
lahko EDTA predstavlja težavo za okolje (Bloem in sod., 
2017). Kot smo pokazali v predhodnih raziskavah, stru-
pene emisije ne prestavljajo težav v ReSoil® tehnologiji 
(Kaurin in sod., 2020; Gluhar in sod., 2021). 
Uporabljene procesne raztopine (uPR, uIR1, uIR3) 
smo obdelali in reciklirali v močnem alkalno-kislem pH 
gradientu. Pri visoko alkalnih razmerah (pH 12,5), ki jih 
dosežemo z dodatkom CaO, se kovine v EDTA komple-
ksu zamenjajo s Ca, sproščene kovine pa se oborijo kot 
hidroksidi, ki jih lahko odstranimo s centrifugiranjem 
(Slika 1, Lestan, 2017; Gluhar in sod., 2021). Z dodatkom 
CaO smo iz uPR, uIR1 in uIR3 popolnoma odstranili Pb, 
Zn, Mn in Fe, saj je koncentracija teh kovin padla pod 
mejo kvantifikacije. Le v obdelani PR smo izmerili Cu in 
Na. Koncentracija Cu se je v PR po dodatku apna zmanj-
šala za v povprečju 2,5-krat in je po drugi seriji remedi-
acij dosegla vrh, saj so koncentracije med drugo in peto 
serijo nihale med 16 in 19 mg l-1 (Slika 4). Do podobnih 
opažanj smo prišli tudi v naši predhodni raziskavi, kjer je 
koncentracija Cu dosegla vrh v peti seriji in se do dese-
te ni več bistveno spreminjala (Morales Arteaga in sod., 
2022b). Razlog za slabšo odstranitev Cu iz uPR bi lahko 
bil večja stabilnost Cu-EDTA kelata v alkalnih razmerah 
v primerjavi s Pb- in Zn-EDTA (Kim in sod., 2003).
Podobno kot pri Cu, je bila koncentracija Na v upo-
rabljeni in obdelani PR velika. Razlog za prisotnost Na 
je redno dodajanje sveže EDTA v obliki Na-EDTA, saj 
pride med samim procesom do manjših izgub EDTA. 
Kljub temu se Na, tako kot Cu, v raztopinah ni kopičil, 
saj je bila njegova koncentracija precej stabilna skozi vseh 
5 serij remediacij (Slika 3,4 ).
Poleg omenjenih elementov lahko težavo v zaprtem 
procesu predstavlja tudi kopičenje Ca2+ in SO4
2- v proces-
nih vodah. Presežek Ca2+ iz alkalnega in SO4
2- iz kislega 
dela procesa, se v ReSoil® iz procesnih raztopin odstra-
ni skupaj z opranim blatom kot netopni gips (CaSO4; 
Lestan, 2017; Gluhar in sod., 2021), ki je bogat vir hranil 
(Islam in sod., 2021). Tako istočasno povečamo hranilno 
vrednost remediiranega blata ter preprečimo kopičenje 
ionov in poslabšanje procesnih raztopin v naslednjih se-
rijah. 
Zaradi delnega mešanja procesnih raztopin med 
spiranjem blata pride do prenosa EDTA iz PR v IR, kar 
bi v seriji zaporednih remediacij lahko pripeljalo do na-
raščanja koncentracije EDTA v IR in posledično slabše 
učinkovitosti izpiranja blata. EDTA smo po vsaki seriji 
reciklirali v alkalni fazi v obliki Ca-EDTA, ki je ostala 
raztopljena v PR in IR1 (Slika 1). Za preprečitev poslab-
šanja kakovosti IR smo iz IR1 v kislih razmerah oborili 
in odstranili EDTA v obliki H4EDTA, saj je znano, da se 
EDTA obarja v močno kislih razmerah. Oborjeno H4ED-
TA smo prenesli v obdelano PR. Koncentracija EDTA je 
bila v obdelani RS1 in RS3 pod mejo kvantifikacije v vseh 
petih serijah remediacij, medtem ko je v PR v 5 zapored-
nih serijah znašala: 50, 22, 33, 38 in 36 mmol l-1. Podobno 
kot v naši prvi raziskavi (Morales Arteaga in sod., 2022b) 
so bile izgube EDTA v posamezni seriji v povprečju 36 %. 
Izgube EDTA v procesu smo v vsaki naslednji seriji na-
domestili z dodatkom sveže EDTA v obliki Na-EDTA, 
kot je to opisano v Poglavju 2.2.
V procesu je nastal le trdni odpadek, in sicer 2,55 g 
v petih serijah. Neposreden prenos vrednosti iz labora-
torijskega v večje merilo, tako za količino uporabljenih 
reagentov in nastanek trdnega odpadka, kot tudi učin-
kovitost odstranitve kovin iz blata in procesnih raztopin, 
ni mogoč. Za realnejšo oceno tehnološke in stroškovne 
Slika 4: Koncentracija Cu in Na v pralni, prvi izpiralni in tretji izpiralni raztopini (PR, IR1, IR3) po obdelavi raztopin s CaO v 
seriji 5 zaporednih remediacij
Figure 4: The concentration of Cu and Na in washing, first, and third rinsing solutions (PR, IR1, and IR3, respectively) after CaO 
treatment over the 5 consecutive remediation batches
Acta agriculturae Slovenica, 118/4 – 202212
A. KAURIN et al.
učinkovitosti novega ReSoil® postopka je zato v prihodn-
je potrebno narediti poskuse v večjem merilu.
4 SKLEPI
V raziskavi smo pokazali, da nova ReSoil® tehno-
logija v splošnem omogoča odstranjevanje PSK iz od-
padnega blata, ne glede na stopnjo njegove obdelave 
na ČN, vendar je učinkovitost odstranitve posamezne 
kovine odvisna od stopnje obdelave blata na ČN. Upo-
raba 50 mmol l-1 PR se je izkazala kot dovolj učinkovita 
za odstranjevanje kovin, kar znatno znižuje stroške nove 
ReSoil® tehnologije. Nova ReSoil® tehnologija omogoča 
recikliranje procesnih raztopin in EDTA ter proizvaja le 
trden odpadek, kar smo dokazali v seriji 5 zaporednih 
remediacij. 
Oba vzorca remediiranega blata sta kljub zmanj-
šanju koncentracije skupnega in dostopnega P ohranila 
veliko hranilno vrednost. Skrb je povzročala le poveča-
na koncentracija Zn v izpirkih, ki je presegala dovoljeno 
mejno vrednost v večini remediiranih vzorcev. Rezultati 
kažejo, da je blato po anaerobni biološki obdelavi iz ČN, 
na kateri smo opravili vzorčenje, primernejše za uporabo 
v kmetijstvu kot blato po aerobni biološki obdelavi, saj je 
zadovoljilo vse kakovostne in varnostne kriterije. Vendar 
pa vse ČN ne uporabljajo anaerobne biološke razgradnje 
za stabilizacijo blata, zato so potrebne nadaljnje raziskave 
v smeri povečanja učinkovitosti odstranitve vseh PSK, ne 
glede na stopnjo obdelave blata ter raziskati možnosti za 
zmanjšanje mobilnosti kovin v remediiranem blatu.
5 ZAHVALE
Prispevek je nastal v okviru programa P4-0085 in 
projekta J7-2601 s finančno podporo Javne agencije za 
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
6 VIRI
86/278/EGS. (1986). Directive 86/278/EEC on the protection of 
the environment, and in particular of the soil, when sewage 
sludge is used in agriculture. Official Journal L, 6-12. http://
data.europa.eu/eli/dir/1986/278/oj
Ali, H., Khan, E., Ilahi, I. (2019). Environmental chemistry 
and ecotoxicology of hazardous heavy metals: Enviro-
nmental persistence, toxicity, and bioaccumulation. Hin-
dawi Journal of Chemistry, 2019, 6730305. https://doi.
org/10.1155/2019/6730305
Babel, S., del Mundo Dacera, D. (2006). Heavy metal removal 
from contaminated sludge for land application: A review. 
Waste Management, 26, 988-1004. https://doi.org/10.1016/j.
wasman.2005.09.017
Bloem, E., Haneklaus, S., Haensch, R., Schnug, E. (2017). EDTA 
application on agricultural soils affects microelement upta-
ke of plants. Science of The Total Environment, 577, 166-173. 
https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2016.10.153
Buta, M., Hubeny, J., Zielinski, W., Harnisz, M., Korzeniewska, 
E. (2021). Sewage sludge in agriculture – the effects of se-
lected chemical pollutants and emerging genetic resistance 
determinants on the quality of soil and crops – a review. 
Ecotoxicology and Environmental Safety, 214, 112070. htt-
ps://doi.org/10.1016/j.ecoenv.2021.112070
Chen, H., & Cutright, T. (2001). EDTA and HEDTA effects on 
Cd, Cr, and Ni uptake by Helianthus annuus. Chemosphere, 
45, 21-28. https://doi.org/10.1016/S0045-6535(01)00031-
55
Collivignarelli, M.C., Abbà, A., Frattarola, A., Carnevale Mii-
no, M., Padovani, S., Katsoyiannis, I., Torretta, V. (2019). 
Legislation for the reuse of biosolids on agricultural land 
in Europe: Overview. Sustainability, 2019(11), 6015. https://
doi.org/10.3390/su11216015
Černe, D. (2017). Izzivi trajnostne rabe fosforja. J. Pihler (Ur.), 
26. mednarodno posvetovanje »Komunalna energetika 
2017« (str. 87-96). Maribor: Univerzitetna založba Univer-
ze v Mariboru. Pridoblejno s https://press.um.si/index.php/
ump/catalog/book/227 
DIN Standards. (1984). German standard procedure for water, 
wastewater and sludge analysis, sludge and sediments (Group 
S); determination of water leachability (DIN 38414-S4).
Geng, H., Xu, Y., Zheng, L., Gong, H., Dai, L., Dai, X. (2020). 
An overview of removing heavy metals from sewage sludge: 
Achievements and perspectives. Environmental Pollution, 
266, 115375. https://doi.org/10.1016/j.envpol.2020.115375
Gluhar, S., Kaurin, A., Finžgar, N., Gerl, M., Kastelec, D., Lestan, 
D. (2021). Demonstrational gardens with EDTA-washed 
soil. Part I: Remediation efficiency, effect on soil properties 
and toxicity hazards. Science of The Total Environment, 792, 
149060. https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2021.149060
Hamdi, H., Hechmi, S., Khelil, M.N., Zoghlami, I.R., Benzarti, 
S., Mokni-Tlili, S., Hassen, A., Jedidi, N. (2019). Repetitive 
land application of urban sewage sludge: Effect of amen-
dment rates and soil texture on fertility and degradation 
parameters. Catena, 172, 11-20. https://doi.org/10.1016/j.
catena.2018.08.015
Hanay, O., Hasar, H., Kocer, N.N. (2009). Effect of EDTA 
as washing solution on removing of heavy metals from 
sewage sludge by electrokinetic. Journal of Hazardous 
Materials, 169, 703-710. https://doi.org/10.1016/j.jhaz-
mat.2009.04.008
Hanum, F., Yuan, L.C., Kamahara, H., Aziz, H.A., Atsuta, Y., 
Yamada, T., Daimon, H. (2019). Treatment of sewage slud-
ge using anaerobic digestion in Malaysia: Current state and 
challenges. Frontiers in Energy Research, 2019(7), 19. htt-
ps://doi.org/10.3389/fenrg.2019.00019
Hudcova, H., Vymazal, J., Rozkošný, M. (2019). Present restric-
tions of sewage sludge application in agriculture within the 
European Union. Soil and Water Research, 14(2), 104-120. 
https://doi.org/10.17221/36/2018-SWR
Acta agriculturae Slovenica, 118/4 – 2022 13
Odstranjevanje potencialno strupenih kovin iz odpadnega blata iz čistilne naprave z uporabo EDTA
Iglesias, M., Marguí, E., Camps, F., Hidalgo, M. (2018). Extrac-
tability and crop transfer of potentially toxic elements from 
mediterranean agricultural soils following long-term sewa-
ge sludge applications as a fertilizer replacement to barley 
and maize crops. Waste Management, 75, 312-318. https://
doi.org/10.1016/j.wasman.2018.01.024
International Organization for Standardization. (2000). Cha-
racterization of sludges – Determination of dry residue and 
water content (ISO Standard No. 12880).
International Organization for Standardization. (2001). Cha-
racterization of sludges - Determination of trace elements 
and phosphorus - Aqua regia extraction methods (ISO Stan-
dard No. 13346).
International Organization for Standardization. (2012). Sludge, 
treated biowaste and soil - Determination of total nitrogen 
using dry combustion method (ISO Standard No. 16168).
International Organization for Standardization. (2012). Sludge, 
treated biowaste, soil and waste - Determination of total or-
ganic carbon (TOC) by dry combustion (ISO Standard No. 
15936).
International Organization for Standardization. (2020). Soil, 
treated biowaste, sludge and waste - Digestion of aqua regia 
soluble fractions of elements (ISO Standard No. 54321).
Islam, K.R., Roth, G., Rahman, M.A., Didenko, N.O., Reeder, 
R.C. (2021). Cover crop complements flue gas desulfurized 
gypsum to improve no-till soil quality. Communications in 
Soil Science and Plant Analysis, 52, 926–947. https://doi.org
/10.1080/00103624.2021.1872594
Jenkins, R.L., & Scheybeler, B.J. (1981). Metals removal and re-
covery from municipal sludge. Journal of the Water Pollu-
tion Control Federation, 5, 25-31.
Jez, E., Leštan, D. (2016). EDTA retention and emissions from 
remediated soil. Chemosphere, 151, 202-209. https://doi.or-
g/10.1016/j.chemosphere.2016.02.088
Jez, E., Bravo, C., Lestan, D., Gluhar, S., Martin-Neto, L., De 
Nobili, M., Contin, M. (2021). Changes in organic matter 
composition caused by EDTA washing of two soils conta-
minated with toxic metals. Environmental Science and Pol-
lution Research, 28, 65687-65699. https://doi.org/10.1007/
s11356-021-15406-z
Kaurin, A., Gluhar, S., Tilikj, N., Leštan, D. (2020). Soil washing 
with biodegradable chelating agents and EDTA: Effect on 
soil properties and plant growth. Chemosphere, 260, 127673. 
https://doi.org/10.1016/j.chemosphere.2020.127673
Kim, C., Lee, Y., Ong, S.K. (2003). Factors affecting EDTA 
extraction of lead from lead-contaminated soils. Che-
mosphere, 51, 845-853. https://doi.org/10.1016/S0045-
6535(03)00155-3
Kolbl Repinc, S., Bizjan, B., Budhiraja, V., Dular, M., Gostiša, J., 
Brajer Humar, B., Kaurin, A., Kržan, A., Levstek, M., Artea-
ga, J.F.M., Petkovšek, M., Rak, G., Stres, B., Širok, B., Žagar, 
E., Zupanc, M. (2022). Integral analysis of hydrodynamic 
cavitation effects on waste activated sludge characteristics, 
potentially toxic metals, microorganisms and identification 
of microplastics. Science of The Total Environment, 806, 
151414. https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2021.151414
Kou, Y., Zhao, Q., Cheng, Y., Wu, Y., Dou, W., Ren, X. (2020). 
Removal of heavy metals in sludge via joint EDTA-acid 
treatment: Effects on seed germination. Science of the Total 
Environment, 707, 135866. https://doi.org/10.1016/j.scito-
tenv.2019.135866
Kowalik, R., Latosinska, J., Gawdzik, J. (2021). Risk analysis 
of heavy metal accumulation from sewage sludge of selec-
tedwastewater treatment plants in Poland. Water, 2021(13), 
2070. https://doi.org/10.3390/w13152070
Leštan, D. (2017). Novel chelant-based washing method for 
soil contaminated with Pb and other metals: A pilot-scale 
study. Land Degradation and Development, 28, 2585–2595. 
https://doi.org/10.1002/ldr.2818
Li, S., Li, R., Tang, Y., Chen, G. (2019). Microwave-induced hea-
vy metal removal from dewatered biosolids for cost-effecti-
ve composting. Journal of Cleaner Production, 241, 118342. 
https://doi.org/10.1016/j.jclepro.2019.118342
Morales Arteaga, J.F., Gluhar, S., Kaurin, A., Leštan, D. (2022a). 
Simultaneous removal of arsenic and toxic metals from 
contaminated soil: Laboratory development and pilot scale 
demonstration. Environmental Pollution, 294, 118656. htt-
ps://doi.org/10.1016/j.envpol.2021.118656
Morales Arteaga, J.F., Kaurin, A., Leštan, D. (2022b). Removal 
of toxic metals from sewage sludge by EDTA in a closed-lo-
op washing process. Chemosphere, 307, 135917. https://doi.
org/10.1016/j.chemosphere.2022.135917
ÖNORML1087 (1993). Chemical analysis of soils: Determi-
nation of plant-available phosphate and potassium by cal-
cium-acetate-lactate. Österreichisches Normungsinstitut, 
Austria.
Parveen, T., Hussain, A., Rao, M.S. (2015). Growth and accu-
mulation of heavy metals in turnip (Brassica rapa) irri-
gated with different concentrations of treated municipal 
wastewater. Hydrology Research, 46(1), 60-71. https://doi.
org/10.2166/nh.2014.140
Pei, D., Xiao, C., Hu, Q., Tang, J. (2016). Electrokinetic gathering 
and removal of heavy metals from sewage sludge by ethyle-
nediamine chelation. Procedia Environmental Sciences, 31, 
725-734. https://doi.org/10.1016/j.proenv.2016.02.058
PIS. (2008). Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih na-
prav v kmetijstvu. Ur. l. RS, št. 62. Pridobljeno s http://www.
pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4880
PIS. (2014). Uredba o odlagališčih odpadkov. Ur. l. RS, št. 10. 
Pridobljeno s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpi-
sa?id=URED6660
Roig, N., Sierra, J., Martí, E., Nadal, M., Schuhmacher, M., Do-
mingo, J.L. (2012). Long-term amendment of Spanish soils 
with sewage sludge: Effects on soil functioning. Agriculture, 
Ecosystems and Environment, 158, 41-48. https://doi.or-
g/10.1016/j.agee.2012.05.016
Rorat, A., Courtois, P., Vandenbulcke, F., Lemiere, S. (2019). 
Sanitary and environmental aspects of sewage sludge ma-
nagement. Industrialand Municipal Sludge, Emerging Con-
cerns and Scope for Resource Recovery, 2019, 155-180. htt-
ps://doi.org/10.1016/B978-0-12-815907-1.00008-8
Ren, X., Yan, R., Wang, H.C., Kou, Y.Y., Chae, K.J., Kim,  I.S., 
Park, Y.J., Wang, A.J. (2015). Citric acid and ethylene dia-
mine tetra-acetic acid as effective washing agents to treat 
sewage sludge for agricultural reuse. Waste Management, 
46, 440-448. https://doi.org/10.1016/j.wasman.2015.07.021
Roš, M. (2001). Biološko čiščenje odpadne vode. Prvi natis. 
Ljubljana, GV založba.
Acta agriculturae Slovenica, 118/4 – 202214
A. KAURIN et al.
Suanon, F., Sun, Q., Dimon, B., Mama, D., Yu., C.P. (2016). Hea-
vy metal removal from sludge with organic chelators: Com-
parative study of N,N-bis(carboxymethyl) glutamic acid 
and citric acid. Journal of Environmental Management, 166, 
341-347. https://doi.org/10.1016/j.jenvman.2015.10.035
Tytła, M., Widziewicz, K., Zielewicz, E. (2016). Heavy metals 
and its chemical speciation in sewage sludge at different 
stages of processing. Environmental Technology, 37(7), 899-
908. https://doi.org/10.1080/09593330.2015.1090482
Ubukata, Y. (2006). Fundamental mechanisms of phosphate 
removal by anaerobic/aerobic activated sludge in treating 
municipal wastewater. Phosphate removal from wastewa-
ter. Engineering in Life Sciences, 6(1), 51-56. https://doi.
org/10.1002/elsc.200620114
Wang, J., Yu, J., Kong, X.Z., Hou, L. (2013). Spectrophotometric 
determination of EDTA in aqueous solution through ferro-
in formation using sodium sulfite as the reducer. Chemo-
sphere, 91, 351–357. https://doi.org/10.1016/j.chemosphe-
re.2012.11.060
Wei, H., Gao, B., Ren, J., Li, A., Yang, H. (2018). Coagulation/
flocculation in dewatering of sludge: A review. Water 
Research, 143, 608-631. https://doi.org/10.1016/j.wat-
res.2018.07.029
Wei, L., Zhu, F., Li, Q., Xue, C., Xia, X., Yu, H., Zhao, Q., Jiang, 
J., Ba, S. (2020). Development, current state and future 
trends of sludge management in China: Based on explora-
tory data and CO2-equivaient emissions analysis. Environ-
ment International, 144, 106093. https://doi.org/10.1016/j.
envint.2020.106093
Wen, Y., Cheng, Y., Tang, C., Chen, Z. (2013). Bioleaching of he-
avy metals from sewage sludge using indigenous iron-oxi-
dizing microorganisms. Journal of Soils and Sediments, 13, 
166-175. https://doi.org/10.1007/s11368-012-0580-3
Wuana, R., Okieimen, F., Imborvungu, J. (2010). Removal of 
heavy metals from a contaminated soil using organic che-
lating acids. International Journal of Environmental Scien-
ce and Technology, 7(3), 485-496. https://doi.org/10.1007/
BF03326158