Eiugeiaugl ant 2 P MRK,
iS. «teVilka
oiBtenj«" oa&»«;c*cstefcijotX,|»sitefe	IIStK. (toifeafes. «
fea se pačila asi Dffm&mvs jStovtiMli<m Oft^^tds^.-4 * Stečaja. -M sta»eje tt vfe. - Useste!«»! Kor*R» J*», s.	«e M «natege/
MK&bo- Inser^e i«
ta., ali kar je iste, 1 kwMU-afed ceaftagter	m** 44 «te. ns&ts&m o«taa
sta M vta., M«ve k< s«****» a« «te. —	*	&	-Rfei
Ruska revolucij a J
Bili smo priča revolucije na Srbskem, Portugalskem in sedaj že dvakrat na Ruskem, Revolucija je nasilen upor proti obstoječi državni oblasti. Katoliško nravoslovje pozna sicer pravičen, a nenasilen odpor proti gotovim državnim odredbam, a nasilen upor obsoja. Katoličan ni primoran, da bi odobraval državne odredbe ali državne uprave, ki so proti božjim postavam ali nasprotne ljudskemu blagru, a upreti se ne sme, pač pa lahko z vsema postavno dovoljenimi, nenasilnimi sredstvi dela za njih odpravo, oziroma spremembo. To je odpor, ki ga katoliško nravoslovje ne obsoja.
Na Srbskem so se uprli prejšnji vladarski hiši Obrenoviiev, ki je zasledovala Avstriji prijazno politiko. Na njeno mesto je prišla rodbina Karadžor-dževičev, ki je šla politično z Rusijo in odločno proti nam. Na Portugalskem so se uprli monarhiji in so upeljali Ijudovlado. Monarhije se imenujejo vlade, v katerih vladar vlada do smrti in potem vlado prepusti svojemu sinu, ali bližnjemu sorodniku. V ljudo-vladah voli ljudstvo samo vladarja, ki se imenuje predsednik ljudovlade, za gotovo dobo let. Na Ruskem se je prva revolucija proti koncu rusko-japons-ke vojske potegovala za odpravo samodržne monarhije in za razdelitev veleposestniške in državne zemlje med kmete. Sedanja revolucija gre proti samodr-žni monarhiji. Ali tudi za Ijudovlado, še iz poročil ni dovolj jasno. Monarhije so namreč ali samodržne ali ustavne. Samodržna monarhija je ista, kjer vlada sam vladar, kjer je le to postava, kar on ukaže, drugi ljudje pa mmajo nič govoriti. V Evropi je bila dosedaj še samo Rusija samodržna, do pred kratkim tudi Turčija. Rusija je imela po prvi revoluciji sicer dumo, toda to je bil le navidezen državni zbor, ki ni delal s carjem skupno postav in ni uprave nadzoroval, ampak je bil le posvetujoč in nasvetujoč
Tojii spomini«
(Januš Goleč.)
VI.
Bitka pri Grodoku.
Po za nas neugodno končanem spopadu z Rusi pri Krasne-Busku smo bili mnogi trdnega mnenja, da bo sedaj vojne konec in da pohitimo v najkrajši dobi v ljubo naročje domovine. A kako grozno smo se varali, to tem bolj uvldevam danes, ko nas griz« in izsesava zmaj svetovne vojne že tretje leto.
Se ono noč, ko sem se sestal po toliko pribitih nevarnostih in blodnjah z dragimi tovariši, smo nastopili pot v drugo bitko.
Hodili smo v temni noči skozi goste, obsežm gozdove. Pota so bila v temi vsa prepletena z vejevjem. ki nas je neusmiljeno krvavo klestilo in praskalo po obrazu. Neznansko dolg je bil ta pohod, neznano nam je bilo. kam in kje bo nehala ta strahotno nas obdajajoča goščava.
Nikdo se ni spotoma razgovarjal, le tu pa tam je kateri javknil, če ga je veja malo preveč potipa-la. Nepopisno tesno mi je bilo na tej poti, po kateri smo se plazili kot razbojniki, tavajoči v temi brez pogovora in vidnega cilja.
Se le ob svitu zore nas je izpustil gozd iz svo jih krempljev: pred nami je bila razgrnjena gališko pusta planjava. Takoj ob gozdu je neznatno, slamno-streho selo, katerega ime mi je padlo iz spomina. Pri objemu jutranjega svita, pri pogledu na nedo-glelno plan, je glasno zakrakalo nad nami v šumečem kolobarju nešteto krdelo vran. Vsak se je ozrl
zbor ljudskih zastopnikov. Ustavna monarhija je ista, v kateri vladar ne dela sam postav in tudi sam ne sodi, ampak postave delajo poslanci, katere si ljudstvo izbere, tako da ljudstvo samo sebe vlada. Vendar pa te od poslancev sklenjene postave ne veljajo, dokler jih vladar ne potrdi. Pravico pa sodijo sodniki po istih postavah, ki jih poslanci sklenejo. V ustavnih državah je vlada razdoljena med vladarjem in med ljudstvom in zapopadek vseh pravic, ki jih ima po eni strani vladar, po drugi pa ljudstvo, se imenuje ustava.
S katoliškega stališča tudi ruske revolucije ne moremo odobravati, a razumemo jo lahko. Gladno in lakotno ljudstvo je postalo nevoljno nad carjem in u-radništvom ter mu s silo iztrgalo iz rok vso oblast. To oblast si hoče sedaj sebi prisoditi, ali vso ali le deloma, še ne vemo. V revolucijskem taboru namreč sta dve struji: ena, to je delavska in vojaška, hoče Ijudovlado; druga, to je svobodomiselno-meščanska, hoče ustavno monarhijo. Zdi se pa, da ljudovladna struja prevladuje. Ako se naše dozdevanje uresniči, potem bomo gotovo imeli z Rusijo v rloglednem času mir, kajti ta struja ni za nadaljevanje vojske.
2e danes je gotovo, da bo revolucija, naj se razvije po željah te ali one struje, prinesla ruskim narodom večjo svobodo, kakor so jo imeli do sedaj. Različni narodi v Rusiji ne bodo več tlačeni, sodilo se bo po postavah, postave se bodo delale po ljudski volji in potrebi, svojo voljo bo ljudstvo svobodno izražalo po listih, knjigah in zborovanjih, tudi o vojski in miru bo odločevalo ljudstvo samo, drugim ve-roizpovedanjem, tudi katoliškemu in ne samo pravoslavnemu, se bo dovolila svoboda organizacije in razširjenja. Darovlta ruska duša, dosedaj vklenjena v okove carizma, se bo prosto razvijala in napredovala. Rusija, ako jo bodo voditelji vodili trezno in pametno, stoji pred začetkom nove dobe, dobe svobode, prosvete in napredka.
I molče kvišku in se nehote prijel za srce. Tičja, hri-i pave zategnjena pesem nas je pozdravljala surovo, j zasmehujoče in ledeno mrzel občutek nam je stisnil j duše. Črne vrane so pa krožile v slišnem plaliutu nad nami ter krakale glasno, kot bi pozdravljale in oznanjale bogati bodoči plen. Prvič tedaj, a pozneje neštetokrat so nas ti odurni črni ptiči, ki jih sovražim od tedaj, opevali hripavo in se nam krohotali v živalskem zasmehu pred vstopom v boj.
V	selu smo se sestali z našim prvim takozva-nim „Marschbataljonom", ki je že Čakal tukaj na nas. Tudi tega so bili Rusi oklestili in mu razredili vrste pri Przemislanih; le ostanki so se še združili z nami v onem selu.
V	vasi smo se oddahnili nekaj ur in tukaj sem j»del prvič iz naših kuhenj v Galiciji. Bog zna kod so doteclaj blodile, a tukaj so nas pošteno nasitile i pokrepfiale.
• S stotnikom Franclom sva zlezla v zakotni Skedenj, kjer je tovariš zahrjavsal na slami, a meni je vedno odganjalo spanje vranje krokanje. ki so nas taboreče v vasi neprestano obletavale.
Se predpoldne onega dne se nam je zapoveda-lo na odhod. Zavili smo v ravnino; moštvo je stopalo počasi ter izmučeno. V katerokoli smer se je u-prlo oko. povsod plan. po kateri je mrgolelo in lezi v dolgih vrstah vojaštva in vozov. Solnce nas je že žgalo, sivi prah nam je mašil usta in grla; nikjer drevesa, grička ali vasi.
Pogledal sem na karto. Prva človeška nasel-bfna je bila v precejšnji oddaljenosti zaznamovana z debelimi črkami: Grodek Jagielonski. In res, doso gli smo proti večeru to mestece, kjer se je kar nabito polno trlo raznovrstnega vojaštva. Grodek, dasi gališko mestece, bi bil po naših pojmih večji trg, ki ga pri pretežni večini slamnostrehih bajt povzdiguje v mesto nekaj zidanih židovskih trgovin.
Grodek, tedaj -o nepoškodovan, je zapustil v
Rusko ljudstvo je po svoji naravi miroljubno, in ko bo imelo vso moč v svojih rokah, si bo gotovo dobro premislilo, ali še naj nadalje žrtvuje svojo kri in imetje za tuje države, za Anglijo, Francijo in I-talijo.
Vojne podpore in preživ-
V dunajskem mestnem svetu se je stavil predlog, naj bi se zvišale preživnine svojcem mobiliziranih. Občinski odbornik Spalovsky, voditelj krščans-ko-socialnih delavcev, je utemeljeval predlog nastopno: „Izprva je skromni državni prispevek za preživljanje družin mobiliziranih za silo zadostoval. Vi postavi ni določeno, koliko se ima dajati; postava le pušča vrata, da se to ureja po razmerah. Ob silni sedanji draginji, ko so se živila podražila za 300% in celo več, podpora nikakor ni več zadostna. Po § 4 postave za preživljanje se ima visokost preživnine določati po državni odškodnini, ki je določena za vojaško prehodno oskrbo za tisti kraj. Ta odškodnina se je leta 191G zvišala; torej je utemeljeno, da se z-viša tudi prispevek za svojce mobilizirancev. Na Nemškem se je preživnina tudi zvišala in poleg tega prispevajo nekaj še mesta. Tudi pri nas je morala dunajska občina izplačati velike svote za stanovanja revnim družinam,- ker niso mogle izhajati s tem. kar so dobile od države. Prav posebno p;v potrebujejo zvišanja žene, ki imajo samo enega ali dva otrok a."
Občinski odbornik Ullrich izreka upanje, da se bo vlada udala, če tudi so stroški veliki. Povda-rja, da so komisije za preživnine ravnale kaj različno in svojevoljno. Upravno sodišče se drži stališča, da preživnina ni miloščina, ampak odškodnina, ki je v postavi utemeljena. Odloki upravnega sodišča
meni Čifutsko umazan in blaten utis. Trgovine, oblegane od vojaštva, so bile do malega vse zaprte. — Abrahamovci so jo odbrusili že pred nami ljubi varnosti v objem in naročje. Nam so odkazali zapadni, slamnati del mesta v nočišče. Pri vsej utrujenosti je me prehudo mučila žeja in ril sem po mestu, da bi vendar s čim mokrim poplaknil usta in grlo. Pred gostilnami je kar vrvelo in vršelo vojaštva, ki je razbijalo po zaprtih durih in zahtevalo vstop. Pa nikjer se ni pokazala židovska duša, ki bi za krščanski denar utešila želje gladnih in žejnih bojsvnikov.
Zmuzal sem se na dvorišče neke krčmo, kier so se porivali sami častniki in pestili s samokresi v roki spakedranega čifuta, ki je prisegal pri samom šlagu iz nebes, da je njegova klet prazna. Gospodje pa Abrahamovi prisegi niso kar tako verjeli; okah-lani žid je moral na stežaj odpreti vse vinske kleti in shrambe. Povsod, po vseh sodih, steklenioah, kotih in kleteh je krilatila votlo doneča praznota.
Kjer pač nič ni, tam še sam cesar pravico izgubi ! Tudi častniki so se porazgubili v trdni veri, da je izpovedal žid po istini in pravici. Dvorišče se je praznilo, Še jaz sem jo ubral za zadnjimi ven na cesto, da bi se ogledal po mlakužasti, gališki vodi. Pred durmi gostilne je stal četovodja, ki me je kot zadnjega med brezvspešno odhajajočimi pocuknil za rokav, Češ:
,.Gospod! Zid je lagal nebu, Mojzesu, Abrahamu in Vam vsem! Sleva zvita ima steklenice zakopane v kleti, le verjamite mi!"
Toliko samopasneža je že tičalo tedaj v menit da sem počakal, dokler se niso porazlezle izpred krčme množice častnikov.
Namignil sem četovodju in šla sva v klet. ki je bila še vedno odprta. Vojak je začel z vso vnemo razmetavati prazne sode in drugo po kleti razmetano ropotijo. Pot se mu je curkoma pocejal po obrazu, vsled dviganja in metanja; a ves trud zastonj, pov-
Stran
sjl4vbnsaj mspoiua.
naj bi se skupno izdali, da bodo komisije imele navodilo, po katerem naj se ravnajo.
Vsaki komisiji naj se prideli prizivna komisija, da bo mogoča kaka pritožba in ne bodo sodniki primorani soditi sami sebe, V dunajskem občinskem odboru so bili ti nasveti soglasno sprejeti. Sedaj Je vprašanje, kaj bo storila c. kr, vlada.
Preživnine bodo stale vlado ogromno milijonov. Kje jih bomo vzeli? A brez preživnin bi čutili šibo yqjske še vse drugače; vzdržati bi ne bilo mogoče niti pol leta. Govoriti o tem, kako so se preživnine v tam ali onem okraju delile, pač skoro ne kaže; reklo bi se po toči zvoniti; zraven pa upamo, da se bo vendarle nagnila vojska h koncu. Marsikaj ni bilo temu ali onemu všeč; komur je bila prošnja odbita, je bil nejevoljen. Ker igrata lakomnost in nevoščlji-vost pri denarju prav posebno vlogo, je treba trditve posameznikov pač s previdnostjo vsprejeti in le toliko verjeti, kolikor so z razlogi podprte. Ako pa hočemo iz posameznih slučajev priti do stvarne sodbe, se sme vendar — brez krivice na levo ali desno — reči, da je bilo razsojevanje po raznih okrajih in tudi v enem in istem okraju o raznih časih kaj različno. Kdor ve, kako pomanjkljiv je zakon, se ne bo
čudno, Če bi družine nekaterih vpoklicancev stradale in lezle v dolgove, druge pa bogatele ali bahato živele.
Ptujski okrajni zastop zoper živinske eene in podpore«
V seji osrednjega odbora c. kr. Kmetijske družbe dne 13. marca je stavil ugleden kmet Regula, ki ima blizu Gradca veliko posestvo in je zastopnik o-krajnega zastopa graške okolice, predlog, ki se glar si: „Ptujski okrajni zastop je poslal okrajnemu za-stopu Gradec-okolica in najbrž tudi drugim okrajnim zastopom v deželi dopis z pozivom, da se potegujejo za znižanje cen pri živini, proti kateremu postopanju se Čuti osrednji odbor Kmetijske družbe dolžnega protestirati. Nato opozarja Regula osrednji odbor in okrajne zastope v deželi ter jih prosi, da se odločno izrečejo proti zahtevam ptujskega okrajnega zastopa, ki je na pristranski način nas*etoval, da se
ustavi Izplačilo družinskih podpor za posestnike."
temu čudih da'so"šla rnnenja~po posameznih komisi- j Ta predlog osrednjega odbornika Regule se je spre-
- | jel brez ugovora. G. Regula je še dopolnil ta pred-! log s točko, v kateri izreka osrednji odbor ptujske-
jah narazen. Udje komisije so imeli precej prostosti. Bilo je torej mnogo na tem ležeče, kakšni gospodje so bili v komisiji, kakšnemu orožuištvu je bil kdo podrejen in kakšnega prijatelja je posamezen prosilec i-mel, da se je zanj pri komisiji potegnil. Ljudje zunaj, ki so razmere od blizu poznali, so mnogokrat ilrugače sodili, kakor gospodje po komisijah.
KoneČno bo precej res, da dobivajo eni podpore preveč, drugi premalo. Premalo dobivajo posebno žene, ki so ali same ali imajo le par otrok. Ako je družina večja, se nabere skupaj svota, ki tudi v tej draginji vendar nekaj zaleže. Kaj nejasna je določitev, kateri so „mali kmetje." Marsikatera kmetija se mora obdelati s posli in to se sedaj, ko dekla stane 400 K, nekaj pravi. Tak gospodar bi imel po povrat-ku iz vojske, če ne bi dobil nobene podpore, za par tisoč kron dolga na gruntu. Tudi bi bilo umestno, da bi se ozir jemal na to, koliko je iz kake hiše sinov na vojski.
Postava jasno pravi, da se mora prispevek izplačati od dneva! ko je bil kdo vpoklican; na to se po mnogo krajih prav nič ne ozirajo. V večji potrebi so kajpada svojci mobiliziranih po mestih in trgih, posebno tisti, ki nimajo lastnega stanovanja.
Sedaj bi bilo najbolje, ko bi kmalu prišel dan, da bi ne bilo treba nobene podpore več. Sicer jih bodo eni zelo pogrešali. Za enkrat tega dneva še ne pričakujemo. Ker so se Dunajčani tako zavzeli za zvišanje prispevkov, se utegne kaj malega izpreme-niti; veliko najbrže ne bo, ker vlada bo skušala zadrgniti mošnjiček kolikor se bo dalo. Razume se, da se gre tu za kožo vseh davkoplačevalcev* Bilo bi pa
mu okrajnemu zastopu zaradi kmetsko-nasprotnega stališča svoje obžalovanje. Vsled posredovanja je g. Regula to točko umaknil, preclno je prišel predlog v razpravo-
Naše žrtvi za domovina.
Na tirolskem bojišču je dne 19. februarja sovražna mina ugonobila mlado življenje vrlega mladeniča Antona Turk, najmlajšega sina občespoštovane Turkove rodbine na K 1 a k a h pri Pilštanju. Rajni Tonček je brat Č, g. Mihaela Turk, kaplana pri Sv,. Petru pod Sv, gorami. Bil je delaven, krš-čanskonmisleč in v vsakem oziru vzoren slovenski mladenič. N. v m. p.!
Iz italijanskega bojišča nam je došla pretužna vest, da je umrl dne 13- julija pri Asiagi četovodja Anton Sever iz Vučje vasi na Murskem p o-1 j u, star 26 let. Kos granate mu je ranil trebuh in prsi,. Podlegel je težkim ranam. Anton Sever je bil vzoren mladenič, jiovsod priljubljen. Pet let je služil oesarju in bil od začetka vojske na bojišču, trikrat na severnem, nazadnje pa v Italiji. Najbolj žalujeta za njim mati in brat Franc, ki je že od začetka vojske na severni fronti. Od prve mobilizacije se brata nista več videla. Zato je Francetu vest o Antonovi smrti posebno ranila srce. Vedno piše, kako žaluje za njim, le zavest ga tolaži, da se snideta nad zvezdami.
Žalostno poročilo smo dobili od Rdečega križa, da je dne 10. oktobra 1916 padel, zadet od sovražne
mine, Anton Orti, po domače Matijev Tonček, v M a-lih Braslovčah, Bojeval se je hrabro blizu 2 leti, bil je že dvakrat ranjen in sedaj je daroval svoje mlado življenje na oltar domovine. Ko je bil še lansko leto o Veliki noči doma na dopustu, je sam izrazil svojim prijateljem težko slutnjo. Večkrat je dejal: Jaz jemljem slovo, boš videl, da nazaj mene bo nikdar več. Ljubi Anton! Rad si tukai pel in bil vesel, dal Bog, da bi tudi onkraj groba vekomaj se veselil!
Pretužna vest je došla gospodinji Ani Berga-ver v S 1 i v n i c i pri Mariboru, da je od izdajalske granate zadet v levo prsno stran njen strič-nik, edina opora v starosti, od vseh ljubljen Jožef Vihar, star 27 let, padel dne 13. februarja t. 1. na laškem bojišču. Dve leti se je že bojeval in tfl tudi že enkrat ranjen. Rajni je bil vzor pridnega mladeniča, up in nada staršev in žalujoče letice, a nam vsem pa priljubljen in blag prijatelj.
Dne 4. marca je umrl v p i š e č k i župniji, s-previden s sv. zakramenti, vrl in priden mladenič Janez Dirubek. Podlegel je dolgotrajni in mučni bolezni, katere se ie nalezel na italijanskem bojišču* Star je bil še le 23 let, Njegov starejši brat Matija se pogreša že od leta 1914. Srednji brat Anton je tudi padel, zadet od krogle izdajalskega Laha,, in ker je oče tudi pri vojakih,- je doma samo žalujoča mati.
Se le pred kratkim je došla žalostna vest, da je dne 5. decembra 1916 na južnem bojišiu padel zelo priden mladenič Janez Mandl od S v. K r i ž a pri Mariboru. Pretekli teden pa nas je bridko iz-nenadilo pretresljivo poročilo izpred Gorice, da je dne 12. marca t. 1. sovražna granata uničila mlado, upapolno življenje dobrega mladeniča Franca Pajt-ler, po domače Mežnarjevega Frančeka. Oba sta bila vneta Marijina družbenika. Bodi jima s krvjo naših junakov prepojena goriška žemljica lahka 1
Na zasneženih planinah (na gori Rombon pri Bovcu) je dohitela smrt krepkega in vrlega Ivana Kolbl iz Malega Janišberga pri Kapeli. Bil je namreč dne 12, svečana zadet od granate, kakor tudi njegov poročnik. Oba sta dala življenje za čast domovine. Naj jima bo Bog plačnik za vrlo izpolnjeno dolžnost v brambi domovine! Vsi njegovi tovariši, tako kiše njegov prijatelj s fronte, žalujemo za Ivanom, ker je bil nevstrašen vojak. Bil je povsod priljubljen. Tisti teden je bilo prelite mnogo kr vi. Vršile so se hude bitke. Dobro se je vojskoval ta moj dragi prijatelj, svoj tek je dokončal in zdaj živa, kakor upam, plačilo pri Bogu. Dodatno še poročam, da je bil Kolbl pokopan dne 15» februarja n;; vojaškem pokopališču v Spodnjem Logu zraven njegovega poročnika. Jaz in Franc Kovačič iz S t a -netinskega vrha sva šla večkrat gledat njegovo gomilo. Tudi Kovačiča krije zdaj že hladna zemlja. — Frano Križanič.
Iz Zreč pri Konjicah se nam piše: Od zadnjekratnega naznanila so družine, kamor „Slov, Gospodar" zahaja, cesarja in domovino žrtvovale sledeče člane: gospodar Kovše Karol, Ravničanov, mladeniči Kalšek Alojzij, Koprivnik Franc, Lamut Mihael, Pavlič Mihael, Zbičajnik Gašpar, a pogreša se Zlodej Janez.
Iz tirolskega bojišča nam je došla tužna novi-oa, da je padel, zadet od sovražne granate v glavo, junaške smrti za dom in cesarja mladenič F1. Kro-novšek iz Topovlj pri Braslovčah, Rajni je bil priden in pošten mladenič, ko ga je poklicala vo-
sod votli odmev praznote, nikjer nobenega sledu pre kopane zemlje.
Razočarani možak je na debelo lomil kletvice, in z vso še preostalo močjo prevrnil največji sod, ki se je zakotalil z glasnim treskom po kletu. Vojaku so se po mačje bistro zablisnile oči, tlesknil je radostno z rokami in siknil:
„Zlode, poglejte, pod sodom je videti sled sveže razbrskanega peska."
Potegnil je bajonet in štokal z vso močjo po sumljivi prsti:
Cink — trk! se je jasno sliSno glasilo iz zem Ije in mož mi je naznanil rožnatega obraza: „Bova ga srkala jaz in Vi!" Z rokami sva razgrebla z ostrino razštokani pesek in v izdolbeni votlini, ki je bila na prvi pogled neznatna, a bolj globoko prostorna, se je skrivalo vse polno dobro zamašenih steklenk. Jedno sva gi privoščila brez razmisleka o tatvini in dognala, da je pijača vinsko dobra in stara, ker je lezla gla^-dko, mazajoče in neslišno po izsušenem grlu. Iz luknje sva osvobodila 60 steklenic, različne velikosti in raznovrstnih napisov. Razdelitev ni bila dolgovezna, brez mešetarije in prerekanja; vsak na polovico!
Četovodja je še prisegel pri vseh svetih, da lažnivemu židu ne plati niti beliča ne, ampak bo po vojni postavi kar rekviriral.
No, nisem mu pihnil na vest, saj mu je bfla že tedaj ob začetku vojne kolovozna in široko grabasta.
Stala sva pa trenutno pred bolj visokim plotom kot je brezplačno rekviriranje, pred prevdarka vrednimi plankami: Kako zvn.l:ti osvobojeno vinsko kapljo pred duri lastnega želodca neopaženo in drugim prlkritn? Zjedinila sva se na skupnem krlžpotju raznih načrtov: da pač počakava na vsak način trde teme, ki bo itak kmalu zavila mesto in klet. Stekien-ke sva posmukala nazaj v odprtino, jih pokrila s
peskom in zvalila ogromni sod na svoje prvotno mesto nazaj..
Četovodja je obljubil, da bo na življenje in na smrt čuval zaklad, jaz sem pa mahnil k polku po nekaj vreč in mož.
Celo podjetje se je v gostotemni noči nemoteno posrečilo. Vino, 30 steklenic, je priromalo iz krivo-prisežne Čifutske kleti v slamnostreho bajto mojega nočišča.
Tovariš četovodja je svoj vinski delež rekviriral brez vinarja denarne odškodnine. Jaz sem pa le stopil do lastnika in mu ponudil nekaj desetakov. A to vam je gledal gvajdravi Abrahamovec, zakaj mu neki ponujam denar. Seve, o ugrabljenem vinou mu nisem nič črhnil. Ker se je mož le branil denarja, sem mu dopovedal, da sem našel ponujeni denar u-prav v njegovi kleti. Ah, kako poželjivo lakomno so mu zablisnile oči! Roko mi je poljubil same rahločutne hvaležnosti in bankovci so izginili v njegovo denarnico. Se danes priznam: skoro mi Je nekako žal, da sem mu plačal vino, ker so me pozneje njegovi verski bratje tolikokrat nemaščevano prekanili in ogoluznili Bil je to prvi in edini žid, ki se mi ga je posrečilo s tujo pomočjo vsaj za nekaj potegniti za nos. Kedaj in kako je izvohal, da sva mu pofatiia to njegovo prikrito vino, ne vem. Spominjam se pa, da je pijača meni in tovarišem dvakrat bolje teknila, ker je bila izvita iz skopuško grabežljivih, židovskih krempljev.
Dolgo v noč smo se radovali pri vinu sreSno-veselih obrazov. Marsikatera odkritosrčna «apitnica je zakrožila iz ust veselih tovarišev, i« zaplesala nn čast in povzdigo moje zvitosti ter na zasmeh skopuško st\skanega Žida.
Komaj smo v oni noči malo aatisnlli eii, je zatrobilo po celem Grodeku: Alarm!
Pobudal sere »a^ol v spancu skozi «te« bfijte. Bliskoma mi ie Sinite zavest v vse ude, ker peniile
me je trenutno oko in uho, da razsaja v mestu silovit požar. Po cesti se je valil trušč, porivanje, povelja in vpitje na pomoč, Gorelo je v mogočnem, krvavo rdečem, do neba segajočem plamenu velikansko trgovsko skladišče. Trume vojakov so zrle le nekako škodoželjno, z vidnim posmehom, mirno in pa brezdelno v lizajoči in švigajoči plamen, med tem ko so židje, možje in ženske, vpili in vikali na poma" ganje; da bi meral ta krik in vik ganiti kamen ob cesti, kaj še le človeško srce. Vendar nobeden izmed vojakov se ni hotel lotiti gasilnega dela, vsi so le posmihali, Češ: Tako se godi skopuhu! Gladnemu vojaku ni privoščil za denar, požar mu bo pa požrl vse kar brezplačno. Uvidel sem takrat, kako posu-roveli smo že vsi, kake samopasneže je vzgojila ledna sama bitka.
Se le nekaj višjih častnikov je prignalo vojaštvo s palico, da se je oprijelo gasilnega dela. Gorečemu skladišču ni bilo več pomoči, a misliti je bilo na sosede požara in sploh na celo mesto. Pa ker Je priskočilo na pomoč na tisoče rok, je pogoltnil požar le eno poslopje, drugim pa prizanesel, odbit po človeški premoči.
V jutro smo zapustili Grodek in krenili zopet v nedogledno plan. Tokrat je bil naš pohod na jedno saj)o kratek. Ustavili smo se že po par urah hoda pred neznatnim holmcem, katerega imenuje kartioa: turški grič. Kar p« tleh smo posedli in čakali, ne vede zakaj.
Meni je tedai še presedalo vojno brezdelje in budanje v Čisti zrak brez vidnega cilia. Naruval ei sem na njivi krompirja, zanetil ogenj in pekel tedai prvič na boinem pol;u gališki kruh — brambore! A' odslei gotovo ni minil ian, da. trt se ne bil ukvartal s kvhe i« peke krompirja.
ff)alje prih.)
[
jaška dolžnost v nežni mladost , starega šele 18 let. Boril se je skozi štiri mesece v tii :>'•<! n hribih, na katerih je žrtvoval svoje mlado življeiie,
SolnČni žarki naj tvoj grob zlatijo. bodi tamkaj fvoje spanje sladko. Naj mirn tamkaj nikdo ti ne jemlje, saj" življenje ti je bilo kratko.
Vsem vrlim slovenskim žrtvam za domovino na bo ljubi Bog večni Plačnik!
Revolucija na Ruskem.
Ruska prekucija je izpočetka korakala z naglim korakom, ker je šla skozi kri» Zahlevala je po izpovedi nove vlade kakšnih 2000 žrtev in sicer deloma ranjenih, deloma mrtvih oseb. Med umorjenimi sta tudi admiral Nepenin, vrhovni poveljnik ruske vojne mornarice v Vzhodnem morju, in admiral Vi-ren v Kronštadtu. znan iz rusko-japonske vojske. Po zaprtju carja Nikolaja v Carskem selu pa so se duhovi precej pomirili. Sedaj ne teče več kri. Zato so se pa tudi upočasnili koraki; nekam obotavljajoči so postali, ker so prišli pred razkrižje: ali monarhija s kakšnim carjem na čelu vlade, ali pa ljudovlada s prostoizvoljenim predsednikom» Socialisti zahtevajo ljudovlado, ker ne marajo polovičarsko izvršene pre-kucije. Liberalci so od začetka bili za poliberalnjeno monarhijo, sedaj pa se je najmočnejši njihov del (kadeti — konstitucijonelni demokrati) izjavil tudi za ljudoviado. Najbrž je okret na levo proti socialističnim zahtevam plod pogodbe med njimi in socialističnimi revolucionarji: socialisti popustijo svojo mirovno agitacijo in se izjavijo za nadaljevanje vojske, a liberalci in naprednjaki pa, ki so za nadaljevanje vojske, popustijo monarhistično misel in pritrdijo lju-dovladi. Tako se agitacija za ljudovlado po francoskem vzorcu razširja in jaČi od dne do dne ter bo izpolnjevala cel mesec april. Koncem aprila pa bo že baje sklicana ustavodajna skupščina, ki bo določila obliko ruske vlade v bodočnosti in temeljne zakone, po katerih se bo vladalo in kateri bodo zajamčevali ne samo vsem slojem, marveč tudi vsem narodom in vsem verskim izpovedanjem enakopravnost in svoboden razvoj.
Med tem se tudi stališče začasne vlade utrjuje od dne do dne. Novi vrhovni poveljnik Aleksejev in armad ni poveljniki so sporočili, da so vse armade prisegle zvestobo domovini in novi vladi. Dvomljivi generali, kakor Evert in Gurko, so odstranjeni in deloma zaprti. Mesto Everta je prevzel general Le-Šicki, znan iz poletne ruske ofenzive v Galiciji in v Bukovini leta 1910. Vojni minister Gučkov je dobil iz Vladivostoka in Arhangelska obvestilo, da so se tudi azijske posadke, sibirska mornarica in mornarica v Ledenem morju pridružile novi vladi. Pridružili so se ji tudi Tatarii in Kirgizi v Aziji. Mednarodnopravno priznanje je došlo začasni ruski vladi od Anglije. Francije. Italije in Zedinjenih držav. \ angleški, francoski in italijanski zbornici so ministri govorili priznalne in tople besede ruskim revolucionarjem. Preteklo nedeljo so poslaniki Anglije, 1-talije in Fra.ncije uradno obiskali novo rusko vlado. Angleški poslanik Buchanan je pri tej priliki pozdravil novo dobo v Rusiji kot dobo sreče, napredka in časti ter povdarjal. da mora Rusija sedaj bolj kakor kdaj prej obračati svojo pozornost vojski; obenem je izrazil upanje, da se Rusija ne bo zbala nc-bene žrtve, da se ojači edinost med zavezniki in s doseže zmaga nad Nemčijo, s Čimer bi zmagala n; čela pravičnosti, prostosti, enakosti in pravice vs<-' narodov. V istem smislu sta govorila francoski in i-talijanski poslanik.Miljukov je odgovoril, da je nalo ga začasne vlade, da zbere vse moči v deželi k sku finemu delu za zmago.
Poročila, ki jih navajamo v naslednjem, pod: jajo kratko sliko o poteku dogodkov.
Car jo botel skleniti posebni mir 7. Avstrijo?
Kodanjska poročila pravijo, da so dumini poslanci dobili v roke spise, iz katerih je razvidno, da je car nameraval skleniti posebni mir z Avstrijo p<vl sledečimi pogoji: 1. LotarinSka se mora odstopiti Franciji: Poljska se mora združiti z avtonomno kraljevino Poljsko; 3, Galicija se mora odstopiti Rusiji; 4. vsem avstrijskim Slovanom se mora zagotoviti avtonomija.
Angleški list „Morniugpost'' objavlja razkritja o stališču Rusije napram londonski pogodbi, v kateri se je določilo, da nobeden podpisanih ne sme skleniti posebnega miru. Omenjeni list izjavlja sedaj, da je ruska vlada pogodbo sicer podpisala, pridejala pa pogoj, da Rusije v slučaju revolucije ta pogodba ne
veže več. List „Morniugpost" trdi sedaj, da je stara Galicinova vlada umetno hotela povzročiti revolucijo, da bi lahko z Avstrijo in Nemčijo sklenila poseben mir.
Kako se je car odpovedal prestolu.
Petrograjski poročevalec londonskega lista ..Times" poroča: Ko se > carju Nikolaju 11. na postaji Begeleie svetovalo, naj se ne vrne v Petrograd, je bil toliko previden, da je takoj odpotoval v Pskov. Svojemu spremstvu je rekel: Revolucijonarno gibanje bo pokončalo monarhijo! Car je bil torej že tedaj pripravljen na najhujše. Drugi dan je car s-prejel v slaborazsvetljeni sobi odposlance nove vlade. Bil je zelo bled. Videlo se je, da ga tarejo težke skrbi, a se je kljub temu obvladal in je izjavil napram odposlancu Gučkovu: Povejte mi popolno resnico! — Gučkov je odgovoril: Prišli smo, da naznanimo Vašemu Veličanstvu, da. so petrograjjske čete na naši strani. Brez pomena je. če bi sedaj še več polkov poslali v Petrograd. kajti če pridejo polki na kolodvor, se jih bo obkolilo in zajelo. — Car je odgovoril: Vem, da je tako. Vojaški oddelki so že dobili povelje, da se vrnejo. — Po kratkem presledku je rekel car: Kaj zahtevate od mene? — Gučkov j< odgovoril: Vaše Veličanstvo se mora na korist veli, kemu knezu Mihaelu odpovedati prestolu! To je volja vlade. — Car je globokoginjen odgovoril, da s' ne more ločiti od svojega sina in da je pripravljen, prepustiti prestol svojemu bratu Mihaelu. Nato je še rekel: Imate kos papirja? — Takoj so sestavili oklic na ljudstvo, katerega je car lastnoročno podpisal. Predno je car podpisal, je imenoval kneza Lwowa za ministrskega predsednika in velikega kneza Nikolaja NikolajeviČa za vrhovnega armadnega poveljnika, Potem je klonil glavo za nekaj hipov, vzel pero in brez razburjenja zadnjikrat podpisal: ..Car vseh Ru-
sov.'
Kako so carja zaprli.
Reuterjev urad poroča iz Petrograda, da se je car nazadnje mudil v Mohilevu, Štiri vladne komisarje, ki so bili poslani k carju, je sprejel general Aleksejev. Car se je nahajal v carskem dvornem v-laku, kjer se je poslovila od njega njegova mati. — Približno eno uro je imela komisija opraviti s carjevo odpovedjo. General Kornilov je želel carja spremljati, komisarji pa tega niso dovolili. Velika množica ljudstva je bila molče navzoča, ko se je odpeljal carjev dvorni vlak. Skupina častnikov se je poslovila od carja. V Carskem selu se je poslovil od spremstva in svoje služinčadi ter je mirno zapustil salonski voz. Oblečen je bil v uniformo 0. kubanskega kozaiškega bataljona in je imel na sebi red sv. Jurija. Obraz mu je bil vpadel. Spremljan od kneza Dolgorukega. .je korakal proti čakajočemu avtomobilu.
Iz Petrograda se dne 22. marca preko Stock-holma poroča, da je car dospel v Carskoje selo: a predno so ga zaprli, so bili krvavi boji. Car je bil obdan z gardo, ki mu je bila zvesta in se je močno upirala. Ruski stotnik se je moral, izgubivši 60 mož, umakniti, nakar je poslala nova vlada proti Carskemu selu eden cel polk s poljsko artileriio. Predno je na prišlo do nadaljnega prelivanja krvi. so se podali visoki uradniki angleškega, francoskega in italijanskega poslaništva k carju, da mu naznanijo, da poslaniki prevzamejo jamstvo za njegovo in za varnost njegove obitelji. Nato je car zaukazal, da se garda uda. Svojo sabljo je izročil odposlancu angleškega poslanika. Car prebiva s svojo obiteljo v številnih sobanah v Carskemu selu. Povelje nad gradom in stražo ima visok angleški častnik.
Kako so zaprli carico.
Poveljnik petrograiskega okrožja, general Kornilov. je. kot se je 22, marca poročalo iz Petrograda. carici naznanil, da je postala vjetnica. S svojim štabom se je podal v Carskoje selo. Iz kolodvora je te-lefonično vprašal pri caričinem komorniku grofu pl. Benkendorfu, kedaj bi ga carica mogla sprejeti. O vzroku obiska pri telefonu ni hotel nič povedat'. — Grof Benkendorff je nato pozval generala, naj počaka pri telefonu. Cez nekaj minut se je vrnil s poročilom, da ga carica pričakuje v pol uri. Kornilov se je nato s svojim štabom peljal v grad Malo Carskoje selo. Peljali so ga v caričine zasebne prostore, koder je carici prečital sklep začasne vlade ter ii naznanil. da od tega trenotka naprej ni več s\"b< dna Povedal ji je tudi, da se bo njena prejšnja straža odpustila, grad pa strogo zastražil. Carica je prosila generala, naj ji pusti njeno služabnišk o, kar se ji je tudi dovolilo. Nato se je podal general Kornilov v vojašnico, kjer je vse potrebno uredil glede grajske sfražp.
«eneral Ivanov za carja.
Francosko časopisje poroča iz Petrograda: Le samo general Ivanov je poizkušal, da bi rešil cari-zem. Posadki v Carskem selu je zapovedal, naj gre nad revolucionarje. Posadka, ki se je že pridružila revoluciji, je imenovala tri odposlance, da se pogajalo z Tvanovom. a ta jih je ukazal zapreti. Posadka mu je nato naznanila, da bodo razstrelili palačo v Carskem selu. kjer biva carica z otroci, če takoj ne izpusti odposlancev. General Ivanov je nato baje pobegnil.
Novi načrti nove vlade.
Ogrskemu listu „Az Est" se poroča iz Kodan-ja: V bodoče bo vrhovno vojuo poveljstvo tvorila komisija, sestavljena iz vojnega, finančnega in zunanjega ministra. Izdelovanje strogo vojaških načrtov bo poverjeno vrhovnemu armadnemu poveljstvu, Glede osebe novega vrhovnega armadnega poveljnika še ni ničesar določenega.
Francija prosi Siusijo za nadaljevanje vojske.
Po poročilih iz Geneve sta iz Francije odpotovala dva socialistična poslanca v Petrograd, da Rusom pojasnita, da bi bil pogin za Francijo, ako bi Rusija sklenila posebej mir. Pariški socialisti obsi-pujejo ruskega socialističnega ministra Kerenskega z brzojavkami, v katerih ga prosijo, da naj misli na usodo Francije.
Nova vlada in vojni cilji.
Italijanskemu listu „Corriere della Sera" se preko Lugana poroča iz Petrograda dne 23. marca:
Zunanji minister Miljukov se je izjavil napram časnikarjem, da začasna vlada dosedaj zavezniškim državam ni mogla dati s popolno sigurnostjo zagotovila. je-li bo mogla do zadnjega ostati zvesta obveznostim, katere je Rusija prevzela. Danes pa lahko reče, da je preobrat in upostavitev demokracije v Rusiji spravila ruski narod bližje demokratičnim narodom zavezniških držav. Rusija, dosedaj mrtva u-tež, bo odslej živa sila. Edini strah zaveznic je sedaj še zrahljana disciplina ali red v ruski armadi. Toda tudi v tem oziru se more gojiti najboljše upanje. Nemci morda računajo s tem, da je sedaj prišel za nje trenutek za veliko ofenzivo. Nevarnost je velika. toda dolžnost celega ruskega naroda je, se dobro pripraviti, da odbije ofenzivo. Zmagoslavje demokratične misli ni mogoče brez zmage, brez razdelitve Turčije in brez osvoboditve od Avstrije podjar-mljenih narodov.
Napram nekemu drugemu poročevalcu se je Miljukov tako-le izrazil: Rusija bo sedaj podvojiia svoje napore, da doseže zmago, ki je temeljni pogoj njenega obstoja. Zmaga Nemčije bi bila zmaga na-zadnjaštva. Sprememba vlade ni spremenila ruskih želj. Bolj kakor kedaj poprej si želi Rusija Carigrada, ki je potreben za gospodarsko svobodo Rusije. Tudi hoče Rusija- osvoboditev zatiranih avstrijskih narodnosti. Tudi narodnosti, katere je tekom vojske razbila Nemčija, kot Belgija, Srbija, in Romunija, bodo vstale večje kot' so bile v preteklosti. Mi hočemo trdno organizirano jugoslovanstvo ter obdati Srbijo z neprekoračljivo zagrado proti nemškemu Častihlepju. Nimamo nobenega drugega ideala, kakor osvoboditi žrtve nemškega imperializma (vladohilepno-sti). Zmago bomo izvojevali z neomahljivo in trdi o voljo ruskega naroda.
General Aleksejev vrliovni poveljnik ruskih čet.
Veliki knez Nikolaj Nikolajevič. ki ga je prejšnji car Nikolaj II. pred odstopom imenoval za vrhovnega armadnega poveljnika, je bil odpuščen s svojega mesta kot vrhovni poveljnik. Do imenovanja naslednika ga bo nadomeščal general Aleksejev.
Vse ruske armade za novo vlado.
Nova vlada je po poročilih iz Stockholma popolnoma izmenjala višja poveljniška mesta v armadi generala Dimitrijevega. V Rigi in v Dvinskem so se povodom carjeve odpovedi do prestola vršile parade čet. Sedaj so se že skoroda vse armade izrekle za novo vlado, ker je ie-ta pokazala trdno voljo, da bi ustavila dovoz živil za čete, ki bi se ji upirale. Ni-hilistični. t. j. nobene vlade pripoznavajoči sloji v armadi, zlasti v petrograjskem vojaškem zboru, rova riio vspešno.
Nova prisega ruskih čet.
Listu ..Az Est" se iz Stockholma poroča: Novo besedilo za prisego ruskih čet se glasi: Zavežem se, da bom pokoren začasni vladi, ki vlada rusko državo. dokler ne bo narodni zbor po volji ljudstva določil končnoveljavne oblike vlade.
(ilail v armadi in v mestih.
Iz Stockholma se dne 26. marca poroča: Rup-ka državna duma je izdala na vse prebivalstvo, in zlasti na kmetsko prebivalstvo, oklic, ki se glasi: V glavnih mestih se je začela latkota. ZaJoge, katere za^ časna vlada natanko pregleda in porazdeljuje, so še samo za nekaj dni. Armada je istotako izpostavljena lakoti. Someščani! Kmetje! Vaša sveta dolžnost je, tiste preskrbeti z živili, ki so Vas osvobodili iz zoprnega jarma, da jih ne bo glad vnovič pognal v roke zatiralcev.
Poslaniki pozdravljajo novo vlado.
Iz Petrograda se dne 25. marca poroča: Poslaniki Anglije, Francije in Italije so se danes podali v mestno hišo, k.ier je zboroval ministrski svet, ter so v imenu svojih vlad pozdravili novo rusko vlado.

ialijansko bojišče.
Na Primorskem se je začelo živahnejše bojno delovanje. Lahi so dne 20. t. m. pričeli močno obstreljevati naše postojanke južno od Gorice proti morju. Do sovražnih inlanteriiskih napadov pa ni prišlo. Pri Kostanjevici so naši dne 24. t. m. napadli laške jarke in prepodili tamošnje posadke. Pri Bil-jah so naši dne 26. marca vdrli v sovražne postojanke, Pri prelazu Pleken na Koroškem smo pregnali Lahe iz neke prednje postojanke.
Vspeli pri Biljah.
Oddelki šlezijskega pešpolka št. 100 so pri Bilkah na Goriškem dne 26, marca vdrli Južno od tega kraja v italijanske postojanke. Vjetli so 9 častnikov in 306 mož, vplenili pa 1 strojno puško in 1 metalca min. Lahom se ni posrečilo, da bi izgubljeno postojanko zopet dobili nazaj.
Pri prelazu Pleken.
Pri prelazu Pleken na Koroškem smo dne 26. t. m. napodili Italijane iz finančne obmejne stražnice. Hišo so naši kmalu nato spustili v zrak.
Italijani proti nadaljevanja vojske.
V mestu Parma na Laškem je hotel vojni huj-ckač Di Ambris govoriti o potrebi nadaljevanja vojske. Pri tem pa je prišlo do krvavih spopadov. Ljudske množice, med njimi tudi ženske, so rabile revolverje, palice in nože. Vojaštvo je s silo napravilo red. V Milanu so se dne 24, in 25. vprizorile številne prireditve in obhodi proti nadaljevanju vojske. Vojaška oblast je dala zapreti zelo mnogo odličnih o-seb, ki so bile udeležene pri agitaciji proti vojski.
Na drugih bojiščih«
Francosko bojišče: V Flandriji ostri boji severnovzhodno od mest Bapaume in Perronne, kjer so se Nemci vnovič nekoliko umaknili. Istotako hudi boji ob reki Oise, kjer so anglešbn-francoske Čete tudi napredovale. — Nemško poročilo pravi, da se je zapletel pruski princ Friderik Karel, sorodnik nemškega cesarja Viljema, na francoski fronti med mestoma Arras in Peronne s svojim zrakoplovom v zračni boj z angleškimi letali in se ni več vrnil. Kakor se sedaj poroča, se nahaja ta nemški princ v angleškem vjetništvu ter leži težko ranjen v neki vojaški bolnici tik za fronto. Dobil je strele v trebuh in v roko. Njegovo stanje je nevarno. — Poročila iz Rotterdama pa pravijo, da je^ princ že u-
Rusko bojišče: Boji se vršijo samo na posameznih odsekih, V dolini reke Cobanioš (vzhodno od sedmograšicega mesta Cik-Sereda) so se naši dne 23. marca polastili ruskih postojank v širini 2 km in v globini 154 km. Boji za te postojanke se nadaljujejo. Naši se vspešno bijejo tudi v južnem kotu Bukovine, kjer so istega dne prodrli do 4. rusko črte. Manjši spopadi se vršijo tudi v Voliniji. Notranji ruski dogodki gotovo tudi močno vplivajo na razpoloženje čet na fronti.
Rumunsko bojišče: Bojišče 'e zaradi velikega snega in narastlih rek sedaj neporabno za večja boina podvzetja, Ob Donavi artilerijski ogenj.
Maoedonsko bojišče: i Desetdnevna bitka na črti med jezeroma Ohrida in Dojran je bila dne 23. marca končana. Stala je baje Sarrailovo armado okrog 50.000 mož, prinesla Ji Je pa bore malo vspehov. Dne 27. marca so Francozi hudo, toda zopet brezvspešno napadali severnozahodno od Bitolja. N« ostalem delu fronte artilerijski boii in .boji zrakoplovcev.
Turška bo ji^Šč a: V Mezopotamiji Juž od mesta Samara ob reki Tigris, 70 km severnozn-sto:anke. — Na perzijskem bojišču so se Turki u-hodno od Bagdada, so zavzeli Turki nove utrjene^ pomaknili pri mestu Kermanšah, ki se sedaj nahaja v ruskih rokah. — Na ostalih turških bojiščih nobenih pomembnih dogodkov.
Tedenske novice.
Naročnikom! Vsi naročniki „Slovenskega Gospodama", ki še dolgujejo kaj naročnine ali pa še niso obnovili naročnine zanaprej, imajo danes še zr> dnjikrat na ovitku moder križ. S 1. aprilom se jim list brezpogojno ustavi.
Papež za Ruslne. Sv, Oče je določil, da se bo eden dan, ki Še pa ni določen, zbiralo po vseh katoliških cerkvah celega sveta za Rusine ali Ukrajince, ki so vsled svetovne vojske zelo hudo prizadeti.
Novi vojni kwat. P. Engelbert Klasinc, bivši frančiškan v Mariboru, je imenovan za vojnega ku-rata na bojišču in sicer pri črnovojniškem pešpolku št. 26, vojna pošta št. 220.
Duhovniški zaslužni križec 2. vrs;e na belorde čem traku z meči \e dubil vojni surat 87. pešpol ka Anton Pf»r-nh.
f Usmiljeni brat Karel Umek. Umrl je dne 23 marca usmiljeni brat Karel Umek v St. Vidu ob Glini na Koroškem, Rajni je bil stric č. g. Mihaela Umek, vojnega kurata v Mariboru. Rojen je bil v Pi-šecah pri Brežicah ob Savi. N. v m. p.!
Umrla je dne 26. t. m. v Mariboru po dopolnjenem 77. letu gospa Celestina Vučnik, vdova po nekdanjem nadučitelju pri Sv. Juriju ob južni žel., Frančišku Vučnik. Blagi ženi časten spomin. Naj v miru počiva!
Iz učiteljske službe. Na trirazrednici pri Sv. Jerneju pri Konjicah (3, plačilni razred) je razpisanih dvoje mest za učiteljice. Prošnje do dne 5. aprila.
Opetovano odlikovanje mladega slovenskega zdravnika. Vojaški asistenčni zdravnik g. dr, Vilko Marin iz Maribora ie odlikovan že drugokrat, sedaj s častnim znakom II. razreda Rdečega križa z vojnim okraskom, pristojbine prosto; 'Signum Iaudis je bilo lani njegovo prvo odlikovanje.
Odlikovanja. Iz bojišča se nam poroča: Vojaški zaslužni železni križec z vojnim okraskom so dobili od 26. domobranskega pešpolka: četovodja Ant. Lorenčič In Jernej Krajnc, desetnik Konrad Domin-kuš, Alojzij Kopše in Janez Kovarnik.
Vpoklic črnovojnlkov letnikov 1872—1891 na Odrskem. Na Ogrskem so črnovojniki letnikov 1872 —1891, ki so bili pri zadnjih prebiranjih spoznani za sposobne, vpoklicani za dne 16. aprila 1917 v vojaško službo. Za Avstrijo še do sedaj tak razglas ni bil izdan.
Velikonočni dopusti vojaštva v zaledju. Vojaška uprava je glede velikonočnih vojaških dopustov odredila, da bodo smeli gažisti in moštvo, v kolikor bodo pač dopuščale službene razmere, zapustiti o velikonočnih praznikih svojo postajo ali garnizijo samo za eden dan in samo za bližnjo okolico. Pri bolnih vojakih v bolnišnicah in pri rekonvalescentih se pa bo moralo upoštevati zdravstveno stanje vojakov, ki bodo prosili za velikonočni dopust.
Poštni promet z Rusijo ustavljen. Poštni promet med nepristranskimi državami in Rusijo je popolnoma ustavljen. Svojci vojnih vjetnikov naj si torej ne bodo v skrbeh, če delj časa ne bo nobenih poročil od naših vojnih vjetnikov v ruskem vjetništvu. Svetuje se, da svojci za nekaj Časa ne odpošiljajo v Rusijo ne denarja, ne poštnih zavojev in tudi ne dopisnic,
Nujni zasebni poštni zavoji. Od dne 1. aprila nadalje se bo tudi pri zasebnih poštnih zavojih na željo odpošiljateljevo glede odpošiljanja in prevažanja postopalo slično, kakor se sedaj postopa z tako-zvanimi nujnimi ali ekspres-pošiljatvami, in sicer v prometu z Nemčijo, v notranjem prometu, izvzemši Dalmacijo, dalmatinske otoke, Ogrsko, Bosno in Hercegovino. Določa se, da dolžina ali visočina takih zasebnih poštnih zavojev ne sme znašati več kakor 60 cm in teža posameznega zasebnega poštnega za voja ne več kakor 5 kg. Pristojbina, katero mora plačati odpošiljatelj, znaša razven pristojbine za nujno dostavo in razven drugih pristojbin, še posebej 1 K 20 v za vsak zasebni zavoj. Natančneja tozadevna določila se izvejo pri vsakem poštnem uradu.
Poletni čas bo vpel^u tuui ietus. in sicer za čas od pondeljka dne 16. aprila do pondeljka dne 17. septembra Ure bo treba dne 16. aprila ob 2 zjutraj p' mak- iti za eno uro naprej dne 17 sep tembra ob 3 zjutraj pa jih bo pomakniti za eno uro nazaj. To je določeno dogovorno z Nemčijo menda ker je ob teh orali najmanj prometa na železnicah in se to*pj ti od-edb nailažj uresniči.
Nov vlak na koroški železniški progi. Od dne 26. marca nadalje vozi med Mariborom in Koroško nov vlak, ki zapusti Maribor ob 10. uri 15 minut dopoldne, v Maribor pa privozi ob 6. uri 10 minut na večer.
Potres z navpičnim sunkom, lako nam piše prijatelj, dokaj močnim, se je čutil v Dravski dolini v soboto zvečer, dne 24. sušca 1917 — vzbudil me je, prižgal sem luč, ura je kazala 10.25.
„Ob Soči." Alojzij Res. 2. izdaja (Trst, 1917. Založila knjigarna J. Stoka, 36 osm. strani. Cena 60 vin.). Mala knjižica roma v drugič med naše ljudstvo. pomnožena in obogatena z novo Črtico „K A-driji." Pisatelj je jaodal v fini obliki občutij in vtis-kov utrinke slovenskega trpljenja, ki ga je rodila ta vojna na našem jugu ob Soči. Toda ne le moralni v-speh. tudi gmotni je povsem razvesel iv; čiste dohodke prve izdaje v znesku 250 K, katerim Je pril> žil založnik iz lastnega še 50 K, Je prejela „Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani." Priporočamo! Knjiga se naroča pri J. Stoka v Trstu.
Gospodarske novice
Rekviriranje živine meseca aprila. Kakor se nam z merodajnega mesta poroča, zahteva vojaška u-prava in urad za prehrano za mesec april izredno veliko število klavne živine. Štajerska mora dati nad
25.000 glav živine (meseca marca je bilo samo 10000 glav), od tega pride na mariborski okraj nad 1700 glav. Merodajni krogi, med temi posebno naši poslanci, so se trudili, da bi vlado prepričali, da je nemogoče tako veliko Število živine od (Mi ravno v času, ko so na vrsti najnujnejša dela na polju. A1 vse prošnje niso nič pomagale. Vojaštvo in dunajski prehranjevalni urad je iz svojih razlogov vstrajal pri svoji zahtevi in tako ostane pri tem, da se bo meseca aprila pobralo pri nas večinoma vso vole in mnogo druge živine. Sporočilo se je nam, da bodo vse prošnje, naj se pusti nujno potrebno vprežno živino za delo na polju, zaman. Samo nekaj je mogoče. Po občinah se naj posestniki sami zmenijo med seboj, kdo lažje odda živino. Za vsako občino je določeno, koliko glav mora nakupovalec spraviti skupaj. Zupan naj povabi vse posestnike živine skupaj, naj jim pojasni, kako je s celo zadevo, in tako se naj posestniki sami domenijo, kje je skrajno nujno potrebno, da se pusti vole ali drugo živino. Najbolje jeT da bi se recimo za 5—6 hiš pustilo vsaj ene vole, s katerimi bi se potem opravila najpotrebnejša poljska dela v soseščini. Vsak, kateremu se bodo voli pustili, se bo moral zavezati, da bo z voli opravil oranje in druga dela pri svojih sosedih Najbolj torej kaže, dn si posestniki in lastniki živine sami določijo, predno še pride nakupovalec, katera živina se bo oddala in katero se mora pustiti za obdelovanje polja. Tudi to se nam je sporočilo, da bodo imeli nakupovalci iv razpolago, ako bi se kdo branil oddati živino, oboroženo silo. 0 tem obveščamo svoje bralce, hoteč j h obvarovati škode in nesreče. Ker se je bati, da bi se vsled pomanjkanja živine obdelovanje polja silno zakasnilo in ponekod menda celo izostalo, je primeren nasvet, da se naj delo po občinah podrobno razdeli. Naj se za okoliš, kjer ostanejo voli, napravi delovni načrt: danes se bo oralo pri tem, jutri pri.onem sosedu, pri čemer bo pa seveda tudi vpoštevati vreme. Vprežni voli se naj dobro krmijo, da bo mogoče vse njih moči zadostno izrabiti. Kdor ima krave, bike ali močnejše telice, naj iih takoj začne vaditi z Jarmom, da si bo mogel vsaj za silo kakišno reč kam zapeljati. Občine naj takoj prosijo pri okrajnem glavarstvu za vojaške konje. Žetvene komisije, ki se bodo te dni nanovo organizirale po okrajih in občinah, naj vojaške konje primerno in pravično razdelijo po občini. Porabi se torej naj vsako primerno sredstvo, ki pomaga v sili. — Dodatno se nam še poroča, da je prepoved klanja mlade živine preklicana in bodo torej nakupovalci lahko prevzemali tudi mlajšo živino.
Kako je s prosom? Svoj čas se je poročalo, da se lahko da proso prosto v stope in da za phanje prosa ni treba mlinskih kart. Mi smo to poročilo dobili iz Gradca in sicer od popolnoma zanesljive strani. Po raznih okrajih pa so bili nato ljudj'e kaznovani, ker so oblasti našle proso v mlinih brez mlinskih kart. Mi smo v tej zadevi zopet povprašali in izvedli, da so oblastva dobila pozneje naknadno naročilo od vlade, da je treba tudi za proso mlinskih kart. a da se proso ne všteje v množino živil, za katere veljajo krušne karte. Odslej velja torej pravilo, da se morajo tudi za proso dobiti mlinske karte.
Oddaja masti. Namestnija je odredila, da se mora odslej oddati mast tudi od svinj, ki so bile zaklane po 31. oktobru 1916. Oddati se mora: od svinje, ki je bila težka do 60 kg, 2 kg surovega špeha, za težo od 60 do 100 kg 3% kg špeha, od 100 do 150 kg 6 kg, od 150 kg naprej pa 10 kg. Ce se odda namesto špeha spuščena mast ali zaseka, se računa za 6 kg surovega špeha 5 kg masti ali zaseke, ali za 1 kg surovega špeha 5 šestink masti. Število v času od 31. oktobra 1916 do sedaj zaklanih svinj se mora tekom 10 dni pri županu naznaniti. Oddana mast se mora vračuniti. — Kakor izvemo, drugega rekviri-ranja masti ne bo.
Oddaja surovega masla. Vlada je odredila oddajo surovega masla in sicer je predpisana vsakemu okrajnemu glavarstvu količina masla, ki se mora v gotovem roku oddati. Tako mora n. pr. celo mariborsko glavarstvo oddati na dan 450 kg surovega masla. Za to količino bi se porabilo najmanj 11.000 do 12.000 litrov mleka, Vodja prehranjevalnega urada mariborskega glavarstva je poročal namestnijl, da mariborsko glavarstvo ne more poslati nič surovega masla, ker bi se morala sicer vsa preskrba z mlekom ustaviti. Kako bodo nastopili drugi okraji, nfim ni znano.
Preskrba s sladkorjem. Prehranjevalni um d
' mariborskega okrajnega glavarstva je poslal te dni Šolskim vodstvom sladkorne karte za anril in sladkor za mareo (ostanek) in april. Trgovci sme>o na stare karte in odrezke od kart za mesec mareo da-
I jati sladkor tudi v aprilu Vsak trgovec Je dobil toliko sladkorja, da mora vsak Za vse karte za ves Čns do dne 1. maja dobiti dovolj slndkorra. Ose^e, ki delijo karte, bodo vsakemu pojasnile, pri katerem trp^ vcu dobi sladkor. Ako bi kak tngoveo ne hotel d"t; vsega sladkoria, kar gre posamezniku, al' ne bi hotel dati sladkorja na mnrčeve odrezke, naj se ga takoj naznani okrainemu glavarstvu.
Ce kdo zamolči sladkor. Nn Dunaju je imela delavka Anastazija Jirmig doma skritega precej sladkorja, a je kljub temu jemala sladkorne karte. Sodišče jo je obsodilo na tri dni zapora. Kasači jsko sodišče po je obsodbo razveljavilo, ker sodnija nima v
1 taki zadevi n'č onraviti In je za kaznovanje merodaj-na edino politična oblast.
Nova določila glede draženja. S 15. aprilom stopi v veljavo nova cesarska naredba glede draženja. Po tej naredbi se bo proti dražilcem vsakovrstnega blaga, posebno pa živil, strožje postopalo kot dosedaj, Blago, katero se draži, se bo lahko zaseglo in odvzelo. Nadalje se bo smelo zaseči po tej naredbi tudi zaloge v zasebnem gospodinjstvu, če ima namreč kdo v svojem gospodinjstvu nakopičenega več blaga, posebno živil, kot ga sam za se in za svojo družino neobhodno potrebuje. Za prodajo reči, potrebnih za vsakdanjo porabo, bo odslej potrebno dovoljenje politične okrajne oblasti. Kazni za prekoračenje najvišjih cen bodo enakomernejše urejene in deloma večje kot sedaj. Odmerjale jih bodo politične o-blasti in sicer zaporno kazen od enega tedna do 6 mesecev in denarno globo do 10.000 K. Pri vsaki o-krajni sodniji bo osnovana komisija, ki bo presojala, ali v kakem posameznem slučaju gre za draženje ali ne. V te komisije, ki bodo štele 12 članov, bodo imenovani tudi 3 kmetski zastopniki, 3 zastopniki trgovine in obrti in 6 iz krogov zavživajočega občinstva.
Nova določila o zemljiškem in osebnem davku. Izšla je nova vladna naredba, ki vsebuje nekatere spremembe določil o zemljiškem in osebnem davku. V bodočo se bo odpisoval zemljiški davek samo v izrednih slučajih, če je oškodovano celo gospodarstvo, pa ne o priliki navadnih vremenskih nezgod. Davčni odpis no bo obremenjeval, kakor dosedaj, državnega zaklada, temveč se bo kril iz posebnega zaklada, v katerega bodo plačevali doneske posestniki zemljišč. Ti doneski bodo znašali 2% čistega kata-stralnega donosa. Kar se tiče osebnih davkov, bodo že prve davčno-oblastne stopnje imele pravico vpogleda v trgovske in druge gospodarske knjige. Tudi glede ka^ni za davčne prestopke so upeljane občutne spremembe. Dosedaj so bile namreč določene samo denarne globe, v bodoče bodo pa osebe, ki so u-tajile, zatajile ali prikrajšale kak davek, kot osebni ilavek, najemnino itd, tudi kaznovane s kaznijo zapora, in sicer pri znesku nad 600 K do 3 mesece, in pri znesku nad 5000 K do enega leta ječe. Nova kazenska določila veljajo za prestopke, storjene po razglasitvi te naredbe.
Cene sa les. Dunajska zveza avstrijskih lesnih trgovcev plačuje do preklica kubični meter hlodov izborov, jelov, smrekov les) po 50—65 K, hlode (hrastov, bukov les) 100—120 K, debele deske (hrastov, bukov les) 200—250 K, za ostale vrste lesa so ostale lesne cene nespremenjene, ker sploh ni bilo nobenega blaga na ponudbo. Popraševanje po mehkih deskah je izvanredno živahno.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu Je bilo tu' v pretekli dobi popraševanje po tujem hmelju zelo malenkostno. Cene so vnovič nekoliko padle in so se gibale med 90 in lli5 K za 50 kg. Vsled pomanjkanja ječmena nameravajo avstrijski pivovarnarji variti] vo. ki bo vsebovalo samo 7—8 stopinj alkohola.
Bakrena gallca. Na merodajnem mestu smo izvedeli, da se bo to leto skoro gotovo dobilo toliko ga-lioe, kolikor so jo vinogradniki naročili. o
Vprašanja in odgovori.
Radi rekvirlranja živine. (Sv» Lenart n. Laškim.) Pred par meseci sem bil osebno pri okrajnem glavarstvu in sem vprašal, ali mora imeti kako dovoljenje, kdor hoče plemensko živino prodati v tujo občino. Komisar mi je rekel, da ne. Sedaj pa so bili pri nas kaznovani trije posestniki, vsak na 5 K globe, ker so prodali plemenske krave v tujo občino. Zakaj tolmači okrajno glavarstvo postavo seda' tako, sedaj zopet drugače? Kam se naj obrnejo omenjeni posestniki, ako se iim je godila krivica? — Odgovor: Posestniki so najbrž prodali krave brez potnih listov in so bili radi tega kaznovani, ali pa so prodali krave izven okraja. Plemena živina se sme prodajati ali nakupovati za lastno potrebo v občini ali v sosednji občini prosto. Ako pa hočete gnati plemeno živino v drug okraj, morate imeti dovoljenje okrajnega glavarstva, Ce se je prodaja zgodila med dvema sosednjima občinama ei\ega okraja, naj se do-tični proti kazni takoj pritožijo na okrajno glavarstvo in če tam nič ne pomaga, naravnost na cesarsko namestnijo. — V p r a š a n j e: Nakupovalec je cenil krave po 2 K 10 v 1 kg. Ko smo jih gnali, so nam pa plačali samo po 1 K 80 v, Nakupovalec je že itak obl ub'1 najnižjo ceno za krave. Ali imamo pravico. se kam pritožiti? Ali imajo mesaril pravico cene s"mi zmanjšati? — Odgovor: Do 1. aprila je na.iniž'a cena za krave III. vrste 2 K 10 v. Pritoži te se tore' takoj na deželno živinonakupovalno komisijo v Gradcu, še bolje pa je, ako pritožbo pošljete deželnemu odborniku dr. Verstovšeku v Gradec (de želna hiša). Mesarji nimajo pravice znižati oene Cene določi živinoprevzemna komisija.
Radi zaprtja mlinov za olje. (Iz Šentlenarts-kega okraja.) Pred kakimi 6 tedni, ravno ko sem nameraval začeti delati ol'e, so prišli orožniki ter mi na povelje okrajnega glavarstv a v Mariboru zapečatili prefto. Obrnil sem se dvakrat na glavarstvo in pred 14 dnevi tudi na cesarsko namestnlštvo v Gradcu, a doslej še nisem dobil nobenega odgovora; še pripomnim, da v vseh sosednih glavarstvih mlinarji smejo dolati olje. Ker se olje navadno v tem času, v katerem ljudje na manj zamudijo, dela in ljudje že
Malnovejia poročila.
17 uradnih poročil.
Na italijanskem bojišču smo v boju južno od Bilj vjeli 15 častnikov in 500 mož Na tem o-zemlju je artilerijski ogenj in ogenj metačev min zelo živahen. — Južno od doline U z smo zavzeli rusko višinsko postojanko v širokosti 3 km. — V bitki ob S o m m i dne 26. marca je obležalo na bojišču 1000 mrtvih Angležev. — Na macedonskem bojišču se razvijajo novi hudi boji«
Ruski veliki knezi za novo vlado.
Ruski veliki knezi, njim na Čelu Nikolaj Niko-lajevič, so poslali začasni ruski vladi brzojavko, v kateri se popolnoma pridružujejo nazorom, ki jih je obrazložil veliki knez Mihael Aleksandrovič v svojem pismu, v katerem se je odpovedal prestolu. Obenem so objavili svoj sklep, da bodo začasno vlado podpirali na vsak način. Glede na posestva velikih knezov in princev pritrjajo mnenju, izraženemu v o-menjenem pismu, da so državna lastnina.
fNova ruska vlada in papež.i J
..... —
Iz Lugana se poroča dne 27. marca: Ruski poslanik pri sv, Stolici je uradno naznanil papežu iz premembo v ruski vladi. Papež je nato odgovoril: Vzamem obvestilo na znanje in želim, da bi spre memba bila Rusiji v prid.
Ustavodajna skupščina.
Iz Petrograda se dne 26, marca poroča, da bo ruska ustavodajna skupščina, katera bo določila obliko bodoče ruske vlade, sklicana za konec meseca a-prila v Moskvo.-
Ves promet na italijanskih železnicah ustavljen.
Po poročilih italijanskih listov je italijanska vlada ustavila ves promet na vseh italijanskih železnicah
Novi vpokliei v Franciji.
Iz Pariza se dne 27. marca poroča: Zbornica je sklenila na zahtevo vojnega ministra, da vpokliče med 12. in 15, aprilom pod orožje naborni letnik 1918.
Veliki delavski upori v južni Angliji.
V angleški zbornici je naznanil minister Bonar Law, da postajajo delavski nemiri v južnoangleških tovarnah za stroje od dne do dne nevarnejši in da delavci stavkajo.
Amerika za takojšnjo napoved v« >jske
Iz Londona se poroča, da je v Združenih državah Severne Amerike navdušenje za vojsko od dne do dne večje. Ni nobenepra dvoma, da se bo Severna Amerika dejanski udeležila vojske. Wilson hoče uporabiti vsa sredstva, da pomaga Četverosporazumu. Skorogotovo se bo Amerika pridružila z vso silo na kopnem in na morju Četverosporazumu in bo tudi podpisala pogodbo, da ne bo sklenila nobenega posebej miru.'
j ra • , mvj- F!
Nemški poslanik odpotuje iz^Kitaj-
Kakor poroča Reuterjev urad, je nemški poslanik na Kitajskem z osobjem poslaništva odpotoval vSangaj, Odtod se bo na nizozemskem parniku „Rembrandt" odpeljal v severnoameriško mesto San Francisco, odkoder bo skozi Zedinjene države najbrže potoval na Nizozemsko.
težko Čakajo in ker se bučino in solnčnino seme, če dal;e Časa leži, gotovo pokvari^ bi imeli ljudje prav veliko škode, ako bi se smelo skoro olje delati. Kam se še naj obrnem? — Odgovor: Glavarstvo in namestnija sta se že obrnili z nujnimi vlogami in tudi brzojavno, naj ministrstvo kmetske mline za olje zopet oprosti zapore. Kakor izvemo na merodajnem mestu, se iz Dunaja še ni odgovorlo na opeto-vane vloge in prošnje. Najbrž niso dovolj poučeni o položaju na kmetih in ne vedo, da se bo vsled zapore mnogo semena, ki leži v mlinih, pokvarilo, mlinarji in kmetsko ljudstvo pa imajo veliko škodo. O-brnite se še enkrat ekspresno na cesarsko namestni jo Oljni mlini so zaprti po celi Avstriji. Prosti so le mlini, ki delajo olje za centralo na Dunaju.
Radi razdelitve moke. (S Palce pri Velenju.) Prosimo Vas, svetujte nam, kam se naj pritožimo radi razdelitve živil ubogim ljudem. Moka se pri nas tako razdeli, da dobimo sedaj težki delavci-gozdarji samo 35 dkg moke na sedem dni, S sladkorjem, ki smo ga dobili dne 29. prosinca (54 kg na osebo) smo morali biti za pet tednov zadovoljni. Moj sosed, ki spada pod drugo občino, ga je med tem časom že dvakrat toliko dobil, Samo pri nas je ta borba. — Odgovor: Radi moke in drugih živil gre povsod slaba. V Vašem slučaju pa bo najbolje, ako se obrnete na okrajno glavarstvo in vprašate, ali je glavarstvo res poslalo v Vašo občino tako malo moke, da pride na težkega delavca, ki nima doma nič lastnih zalog, samo 35 dkg na sedem dni. To je skora neverjetno. Zahtevajte od glavarstva, da Vam da le vsaj toliko moke, kolikor Vam sedaj gre po kartah, Na vsako karto morate dobiti vsaj 2 kg moke,
Radi razdelitve sladkorja. (Iz konjiškega o-kraja.) Imam malo trgovino že 18 let. Pri razdelitvi sladkorja in petroleja sem padel skoz, Čeravno mi je okrajni glavar obljubil. Kaj mi je storiti, cla dobim sladkorja in petroleja vsaj za pol občine? — Odgovor: Obrnite se na c. kr, namestnika groia Claryja. Pišete lahko tudi v slovenskem jeziku.
Radi čevljarja. (Iz Slovenskih goric,) Pri nas imamo čevljarja, ki je oproščen vojaščine radi šivanja Čevljev za prebivalstvo. Čevljar pa šiva samo le pri premožnih, za siromake pa se ne zmeni. — Odgovor: Opozorite ga, da je zanj tako postopanje zelo nelepo in tudi nevarno. Ce bi namreč vojaška oblast o tem izvedla, bi se moral opravičiti ter bi tudi bil v nevarnosti, da ga vpokličejo.
Kako se piše vjetnikom? Imam brata, ki je žo od meseca avgusta 1916 vjet v Italiji, pa mu ne morem pisati. Vse karte in pisma, ki mu jih pišem, mi pošlje naša vojna pošta nazaj z opombo „nedopustno." Kaj je temu vzrok? — Odgovor: VojaSka o-blast je odredila, da se iz bojišča vjetnikom ne sme prav nič pisati. Pišite domačim, naj pišejo v Vašem imenu.
Radi tatov. (Iz ptujskega okraja.) V našem kraju imamo izredno zvitega tata, ki vse krade, kar mu pride pod roko, V jeseni je kradel tikve, čebulo, češenj, fižol, sedaj pa meso itd Žandarji ga nikamor ne spravijo. Kaj nam je storiti? — Odgovor: Ako dolgoprstnežu ne morete dokazati tatvine, mu ne morete do živega. Imeti morate dobre dokaze v rokah in zanesljive priče. Ce imate to, ga naznanite sodniji.
Radi podpore. Moja žena je dobivala poprej 105 K podpore na mesec, sedaj so ji znižali podporo na 36 K. Prerediti mora s tem 4 otroke in samo sebe, Napravili smo že prošnjo na okrajno glavarstvo, da bi se podpora zopet zvišala, a ni nobenega odgovora, — Odgovor: Obrnite se na deželni pomožni urad za družine vpoklicanih pri cesarski name-stniji. Pojasnite natanko celo zadevo in položaj svoje družine. Oddajte pismo priporočeno na pošto.
Radi sladkornih kart. (Senik pri Sv. Tomažu blizu Ormoža.) Za našo občino se delTo karte v 2 uri oddaljenem kraju. Zakaj si moramo hoditi v tretjo občino po karte? Cemu pa imamo župana? Topa še ni dovolj, da si moramo iti dve uri daleč po karte, Še sitnosti se pri tem iztresajo. Po drugih občinah dobi karte sosed za soseda, prijatelj za prijatelja. Zakaj bi morali ravno mi vsak sam priti, ko i-mamo tako daleč in nam časa silno primanjkuje? In kako hočejo uboge žene iti same, ko imajo doma same male otroke? Po sladkor moramo ravno tako daleč hoditi. Cemu pa imamo štacuno v občini? Zakaj nam ptujsko okrajno glavarstvo ne pošlje sladkorja v našo domačo štacuno? — Odgovor: Občina naj napravi vlogo na okrajno glavarstvo in naj zahteva, da karte razdeljuje župan ali kak domač občinski odbornik. Enako je treba storiti glede sladkorja. Ako ga dobijo drugi trgovci, ga mora dobiti tudi Vaš. Le odločno zahtevajte! Ce pa bi Vaše vloge nič ne izdale, pa se lahko obrnete naravnost na namestnika, grofa Claryja.
Dopisi-
Maribor. Prijavne pole za dobavo cenega mesa morajo lastniki hiš ali njih namestniki redno izpolnjene oddati do dne 29. .marca ob 4. uri popoldne v pisarni za izdajo krušnih kart. Po listeke za kupovanje cenenega mesa pa morajo priti v nedeljo, dne 1, aprila, med %9. in 12. uro predpoldne. Prinesti morajo s seboj hišni seznam. Listeki za ceneno meso se morajo proti potrdilu takoj dostav/ti strankam v hiši.
St. DJ v Slov. gor, V Mariboru je dne 26. t. m. po kratki bolezni, spreviden s sv. zakramenti, u-mrl 74letni Matija Kren, oče č. g. vojnega kurata Franca Kren. Truplo so prepeljali v St. IU, kjer e bilo v sredo, dne 28. marca, položeno k večnemu počitku. Ganljivo je bilo, ko so v grob položili tudi telesne ostanke njegove pred 12 leti umrle žene A r ki je počivala na starem pokopališču. Tako počivata sedaj oba v skupnem grobu. Sin rajnega, vojni ku-rat Frane Kren, se nahaja na rumunskem bojišču Matija, gospodar na domačiji, je vjet na Ruskem. Svetilo blagemu očetu nebeška luči
Dravska, dolina. Snega je vrglo v soboto, dne 24. t. m. celo ob Dravi blizu 1 meter novega, koliko ga mora biti višje, kjer je našel še prejšnjoga!

Koledar za slovenske vojake za leto 1917 je
nedavno izšel v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ta koledar se je lansko teto našemu vojaštvu in civil-Him osebam silno prikupil* Tudi po koledarju za leto 1&17 že vojaštvo več mesecev močno poprašuje. Njegova vsebina je: a) Organizacija naše vojske (tudi mornarice), b) Državne podpore za družine mobiliziranih z novimi odloki, c) Kaj dobijo vdove in sirote padlih vojakov, d) Podpore zaostalim padlih in pogrešanih vojakov, e) Preskrba invalidov in njihovih družin, f) Vojno zavarovanje, g) Odlikovanja za aaoštvo. Povsod se je oziralo na najnovejše odloke, Pridejanih je tudi več vzorcev, kako se delajo razne vloge na oblastva. Posebno pa se bo prikupil našim vojakom „Duhovni spremljevalec in molit venika; ki obsega krasne, vojakom nad vse potrebne nauke in molitve. Ob koncu ima tudi nove poštne določbe. Za rame zapiske je pridejanega 48 listov praznega papirja in svinčnik. Koledar je močno v platno vezan, in stane s poštnino vred K 1.10; po trgovinah se pa prodaja komad po 1 K. Naroča se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Bogomila, molitvenik za dekleta, je popolnoma razprodan i d se nsj ne naroča več. ker ga n e moremo nikomur več poslati. Tisksrna sv. C rila.
Ustnice iMP@£iinO§fws!t
Vojakom ua fronti in t zaledja: Te dni smo dobili iz bojišč in zaledja mnogo pozdravov za Veliko noč. Žal. da pri aajboljši volji teh pozdravov ne moremo spraviti v list, ker bi s tem, če bi priobčili samo imena vojakov, ki aam poSiljajo pozdrave, napolnili najmanj celo tokratno številko „81ov. Gospodarja'. Za vse pozdrave se zahvaljujemo in vračamo i sem »rlim slovenskim junakom prav iskreno velikonoč ne pozdrave, z željo, da bi vsi drugo leto obhajali
Veliko noč že v lepem in blaženem miru doma pri s»ojih dragih. _
Cermlenšak: Ponočne straže so se v naših krajih opustile ker je premalo moških in tudi tiso bile potrebne Ako pa katera občina hoče imeti stražo, jo mora' izvrševati pri vseh občanih enako. Imate pravico, to zahtevati. — 8evnica: Vaš dopis je prehud in preveč osoljeo. Bi ga slana vzela. Sicer pa itak romna — ker se niste podpisali — v koi. — Teharie Dri Celin /.akni nt» nista rnJmoi; tw.;„; k...
Kupim kostanjev las vsaka
mnažino in plačam a« najboljši Jas. Zi
dnevni oaai. ..... „j,,^ ve« t Št, J er a «j n pri Loiafc.
Zajelinik, trge raj.
o---- ----— --------v«.« •	oc	Jjuupjlittj: —
V koi. — Teharje pri Celja Zakaj se niste podpisali. Dopisi brez podpisa ne zagledajo \eč e lepa belega dne. — Vitanje: Žalibog je res. Opozarjamo Vas na notico ..Rekvirirgnje živine" meseca aprila. — Skale: Nismo m gli izvedeti, kake so najvišje cene za mleko v Va-em okraju. Vprašajte na okrajnem glavarstva.
Loterijske ItevIIke.
Trn, dne 21. marca 1917. 12 29 50 33 58 Dunaj, dne 21, marca 19 i 7. 20 42 83 58 10
^ Mala waziiaiaila. STANOVANJE
v Mariboru soba in kuhinja, se takoj vz<me v najem za 3 osebe in sieer v kaki mirni hiši. Ponudbe pod „Stalna stranka na upra-tniitvo Slov. Gosp".	270
V efeolici
Slov. Gradca
iščem malo posestvo v izmeri 2 do 10 oralov ali malo večje. Ne pedaleč od ceste in n*- p-eveč oddaljeno od mesta. Teodor Zdarskj, Tegethof-ova ni. 57. Maribor. 2 7

za spomladansko setev od pcJ eJelj keg» mini steritva dostavljeno se ££ kupi v irgovini
R. STERBECKI, CELJE.
Pošlje se tudi po povzetju mora biti pa naročilo od občine potrjeno, da se rabi z* setev. 278
Zibojiki
za vojno-poštne pošiljatve se dobijo pri Ferd. Kaufmana, špecer. trgi vina, Maribor, Glavni trg. 268
Viničar
s kolikor mogoče mnogimi, delavskimi silami se nujno išče. Poleg lepe plače in dnine mnogo njiv in zelenjadni vrt. Dobi tudi mleko od 3 krav. Rihard Ogriseg, Maribor Langergaase.	267
Majer
2 starejša človeka se sprejmeta za vinogradno delo ia nadzorstvo; večja dela se opravi o z dninarji. Mesečna plača. FRANC GERT. me-dičar t Mariboru.	269
Dobičkonosne
posestvo s hišo,
v najbližji marlbsnkl okolici z lepim sadnim in zelenjavnim vrtom se proda. Vpraša se pri Franc Selinšek, Maribor, Lutherg. 8. 270
Išče
se začasno samski organih in cerkvenik, ki se ne vstraši nobenega dela na polju in vinogradu. Stanovanje, hrana in zajamčenih letnih 1200 kroi. Naslov pri u-pravništvu Si v. G„. podarja. 273
Vinograda posestvo
v Grušovi pri Mariboru, obstojeie iz okrog I1/» orala vinograda, 6'/, orala aemljišča za vinograd; 1 o-ral njive, vrt, ssdno drevj», velika kat, preša, hlevi in 3 stanovanja za viničarje. Cena 18.000 K. Naslov v upravništvu „Slov. Gospodarja" ped -Vino*radno po.estvo št. 271".
Dva ievljarska pomeinika m take; sprejmeta za lep« in pripresto dela. Stalni zailmiek. Sprejme se tadi čevljarski pomočnik-invalid. Štefan Strafiek, Celje, Sthmiedgas. 3. l«3
ilobrile?UI po ceni.
Pošiljam vsepovsod proti povzetju sledeča obuvajo in sicer tako dolgo, d >kier bo kaj saloge po najnižjih itbriških eenah: Otroške čevlje s klobočerino in podplati iz lluoleja it. 19 do 28 4 K. Otročji čevlji, prima kakoroiti c močnimi ;rob-kov aastimi podplati št. 31— 56 i. K. Dobri Čevlji za ženske is K:obne«me s debelimi »kosi z» šitimi klobnčevieaatfmi podplati it 37 43 11 K. (»roje čevljev). Moža! moški uanjati čevlji s pri-b >.imi lednimi podplati it. 42—46 51 K. Naslov Rudolf Werdisheim t«arn«ta zaloga čevljev, Grade©, Smirfasae 11.	76
Automatična mišnica
za podgane 5 K 80 v., za mi Si 4 K. V eni noči se n» lovi po 40 miži Nobeno vreme ne vpliva in se same uredijo. Lovilnica za kuhinjske ža telke „Rapld" polovi na tisoče žuželk v eni noči, K 3*70. Povsod naj boljši uspehi. Mnogo pohvalnih pisem. Se pošilja proti povzetja. Po štnina 80 v. Razpošiljaluica Tint ner, Dunaj 1II./72. Neuburggassc št. 26.	(1 Laszl6)
Kupim
iu&ačo slivovks • • 6abslni vosek • • . finski kamen. • •
'«ako množino po najvišji ceni
J*onudbe naj se pošljejo: Iv. Šerec, trg., Maribor, Tegett-hof-ova uL 67. 91
Gostilna y Mariboru
aa lepem prastara v sredi malta se takej proda. Lap vrt, gospodarska poslopja s hlevom. Cena <«.000 kron. Pismene penadbe na aprav-
nlštve pod „gostilna v Maribora itev. 157."
Kovači pozor!
T Hotinji vasi p. Slivnica pri Maribora se sprejme kovač, tudi invalid. Nekaj orodja se dobi v vasi. Mesto stalno z dobrim zaslužkom. Bliža železniška postaja. Najboljša aveza z Mariborom. Oglasiti se je pri občinskem Brade v Hotinji vari, p. Slivnica.	101
8jrejme se deklica brez staršer, starost 6 do 11 let, eventuelno za s njo. Dopisi na Upravništvo lista pod na-lovom „Sirota št. 235".
Upravnik
zmožen slovenskega in nemškega jezika, ki je dovršil vinar sko šolo in je izbo-ren vinogradnik-ne-akadi mik Biti mora Slovenec
.Isiijelimsr*
je najboljše postavno zavarovano sredatvo za ohranitev dragih podplatov. Sredstvo je pre-skušeno, utrdi podplate, podvoji njihovo tr-pežnost ter učinkuje izborno proti vremenskemu uplivu. Zatorej velik prihranek, Za dva para podplatov zadostuje ena steklenica. Prosto poštnine pošilja dve steklenici za 4 K. (Denar naprej). R. Starovašnik, Konjice, Štajersko. Trgovci in preprodajalci dobe popust.
m
i večletnimi odličnimi spričevali,
zeio pošten, neožen jen ali oženjen brej otrok. Pocudbe se naj pošiljajo na nas lov: »G-tmann Ma ria TroSt pri Gradi u. X Blumelhof. ££
(11 Kienr.)
„Pan »raina-International"
«laribor, »rajski trg itev. 3, zraven gostilne „k dr nem a orln" se priporoča na obilen obiak. Odprti cel daa. Vstopntu» 30 otroci 20 v. Predstava traja 25 minut Vojni d godki ia v»ik bojišč pokrajine vs* b dežel cele« a »«ta v nacavai velikosti, »Lkovis» )n resnične. Z* malo denarja iu malo i*gubo se vidi mnogo sam luivos i celega sveta. Kdor si enkrat ogleda „Panoramo," pride sope t, ker so vedao uov« predstave.
Čevlji
Z
najboljše kočuhovino.
podplati,
kakovosti, okovani, znotraj obloženi
Št. 26-„ 29-„ 35-
„ 39-,. 42-
-28 -34 -38 -41 -46
K	14--
K	17-
K	20'-
K	2 V-
K	26 -

r
Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovoljena Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 v.
M, S c lir a m, Maribor ob D. GOSPOSKA ULICA.
Naročajte, priporočajte, pedpirajte v prvi vrsti svoj list v Novem mestu

ftafl
in vaeh vrst	t se do-
bijo pri trgovcu Ivanu Sirk, Maribor, Glavai trg.	260
Jurij Mmi
»nbni t/ti kur in ttteelmr r jffAHMVOtt MJ
se priporoča slavnemu občinstva, da mi pomeri vsa dela moje stroke. Izvršujem jih v vseh slogih, slikam sobe, trgovine, dvorane, fasade itd. po nizki ceni. 263
Malo posestvo na prodaj; 2 sobi, ku!na;a, svinjski hleri, lep vrt in njiva. Se (o ceni proda. Osem tisoč K. Frauštaudnerstr. štev. 64. Pobrežje pri Mariboru.	261
Pri Sv. Petru niže Ma:ibora pri
J. Seniniku so trije junčki sa-mojaki na prodaj. Msjnika bodo leta stari.	262
Kdo kaj ve?
Znance in prijatelje prosimo, da bi nam naznanili, ako j m je kaj znano, kj>:- se nahaja A-jton Majcen, ki je služil v Galiciji pri c. in kr. pešp. št. 40, 9 pol.ska stot-nij», 4. vo:, vojna pošta št. 86. Pogreši se že od 2. junija 1916. Za odgovor prosi Anton Majcen v Braunšveigu, p. Race, Štajersko.
želim manjše B" MW " posestvo b hišo in gospodarskim poslopjem v lepi le ji, bliža mesta ali trga, ali v večjem okraju in ne daleč od že-lezaice, za gotovo plačilo. Ponudbe na naslov: Ivan Petan. Rogačka Slatina.	272
Domače miir.e (železne žrmlje), s katerimi lahko vsak otrok vsako vrBto žita melje, preskrbi Janez Dajčman, posis aik v Selnici ob Muri, p. Št. Tj v Slov. gor. 109
Učenec se tekfij sprejme. Pred nost ima r.nk, ki se je že nekoliko učil čevljarstva, Štefan Strašek, čevljarska dela vnica Celje, Kova čeva ulica št. 3	86
Nobenega zobobola vaè Dolenjske Novice
»
Nobeci» ucčl brez spanja. Sredstvo „ficies' irmaiij iaje bol pri votlih zobovih, kakor tudi pri aajtolj t-iiovratnetn, revmatičnem zobobola, kjer «s i* druga sredstva bila zaman. Ako nI uspeha, s« paSSir »taar «a*aj. Cena K 1'50, 3 škatljice K 4—, — Nobenega kam»* ny z&i/ovib več i Snežnobelo zobovje se doseže b sredstvom „Xiri(ovs rodit v#. tolve " Takojšni uspeh. Cena 2 K; 8 steklenice K 5. Keia»by, Koši«; 'TiMcbsu), I. Poatfach 12/Z 90, Ogrsko.	2 H. Scfc.
Cvetje
iz vrtov sv, Frančiška
(glasilo HI reda) izhaja v Kamniku ua Kranjskem in stane za celo leto 2 K.
80000000000000
vsi doleajski rojaki, ki živite na zelenem Štajerskem. Naprej plačana letna naročnina 3 krone.
ZAHVALA.
Presrčna hvala g. župnika in g katehetu in g. nadučitelju za vodstvo pogreba Prisrčna hvala iz vsem aose dnim mladenkam za spremstvo in za na grobne vence vsem znancem in prijat l-jem izrekam iskreno zahvalo, ki so našega rajnegi
JANEZA PIR^J spremili k večnemu počitku.
Piršenberg pri Pišecah 19 rrarca 1.1. 276	Žslojoči ostali.
BILANCA
Kmetijske zadruge za mariborski in ptujski okraj, vpisane r,i dmg^ z omejeno zavezo, s sedežem v Raiiero, za leto 1916
I m et j e
K
Premični inventar . . . ......3 (XX)
Nepremični inventar..............■ 26.800
Delež pri rainih zavodih............78
Račnn blaga:
vrednost zaloge 575 K -- v
terjatve 20.413 „ 30 r	I 20.988 30
Vojno posojilo....................192 25
Poštna hr*niln ca..................2.877 ! 14
Gotovina koncem 1. 1916 .... ■	828 98
54.764 ¡67
Dolgovi
Deleži........
Tekoči račnn z Zvezo .
Dolg na blaga.....
Rezervni zaklad 5°/0 obresti Pristopnine 1. 1916 Cisti dobiček......
144 K
7 * 4 -
47
25
K
v
3.219 31 729 18.511
155 1.149
13
72 82
54.764 ! 67
število članov 96. — Denarni promet:
Prejemki Izdatki Sknpaj
247.859 K 31 v 247.030 . 33 „ 494.88t) K 63 v
Prodalo se je 105 vagonov sena, 48 vagonov slame, 16 vagonov premoga, 10 vagonov krompirja, čez 8 vagonov cementa, 7'/, vagonov apna, 2 vagona Tomaževe moke, 1 vagon kalijevo soli, skupaj 198'/v va-;ono\. V I. 1916 se je odplačalo K 12.500 dolga, v 1. 1917 do sedaj nadaljnjih K 18.000, znaša sedaj kredit ¡,ri Zvezi le
79Q K	n»
IimiMiiM—lili ii i—na ....................... ■
HALA NAZNAmA |
ia* bsseds TOme § risarjev, petitvrsta 1B vin. Mrtvaška aztAniii !n s< W!« mu petitvrsta '¿i v, Izjave in Poslano 86 vinarjev. Za vsč-ktstnc objavo snatea popast. lnserati se sprejemajo le proti predla-iilo. Zadnji čas ?a sprejemanj« tnseratov torek opoiu&e.
Vinidarja
in delavee za vi nagradna lela sprejme Jakob Vrtčko, Maribor, Melje 10.	232
Iščem za vodstvo m»Ie trgotine in nadzorstvo 3 mal h otrok (za šolo) 50—60 let staro pošteno vdovo ali samsko žensko z dobrimi spričevali na deželo blizu cerkve. Dopisi sa naj pošiljajo na Upravnižtro „Slov. Gospodarja" pod „Zvest*. '	231
Najboljšo svaže pesino (ronlno) aems. rumeno, veliko, „Ecken-dorfsrea" in rdeča „Mamut" in sveže deteljno seme, nadalje vse Mauthner-jevo seme. Mlečne sveče, sa domačo rabo, za cerkve in pogrebe. vse samo pri trgovcu Alojziju Vržig-u v Ljutomeru. 233
Viničarja
t 2 ali 8 moinimi delavskimi ljudmi sprejme proti dobremu plačilu Janez Pobelio, Gorca pošta Podlehnik pri Ptuju.	238
Malo rablje« šivalni stroj za šiviljo (RingsehitF) pripraven tudi za vezenje, se takoj proda za K 120 —, Vpraša s« pri g Msrčiču čevljarskem mojstru, Viktringhof-3va uliea. Maribor.	234
POZOR 1 86 letne dekle, dobra gospodinja i« varčna kuharica, izurjena v kmetijstvu, želi priti k samostojnemu posestniku v službo. Gre tudi kot oferca h kaki kmetici. Ponudbe se prosijo na uprav-aiitvo t. lista pod .Varčnost št. 261" do 1 aprila.
Jčem V najem stanovanje, sobo, kuhinjo, svinjak in kos njive za krompir. Plačam z denarjem ali se odsluži. Moj naslov: Jožef Petek, Grade«, Andragasse 12. 237
Takoj se sprejme majer, oženjen k 1 ali 3 šolarjema na posestvo blizu Bevniee. Več se izve pri /astnikn Karlu Cimperšsk, Sevnica sfc Savi.	253
Mala Lenčica
>d Svetega Boga. Primerna knjižica za prvoobhajance. Stane 60 v dobi v tiskarni sv.
8 vinarjev}
stane peto.» do- | pisnks, s k&ioro | lahko »ebite na p sahtcrro moj | si caBik s novo | •HkaiMSM orsai! ' »Mtnaj in pvšt&i ne prosto.
tovarna ur Konrad,
o. 1. k. dvorni debavttoij » grts» i 801 aa črfkaro
Nikelnasta aaker-nra K 880, i 6*80, 9'50, staiosreferan-tevis*- . sta remor.i. ara K 8, t irks&e- j skim koleajea S S'3S, vojen k spominska o?i S 10, mAtam t žepna ura K IS. niklapts budilka K 7, stena*» nra S 6-3». Z» vaako uro trilsteo ptrarno jamstvo. Polšja ie proti povzetju, Neb«!! rizika I Žamerj&ri dovoljena ali dtuša	1 T> t
MMR V> -.-.--i - vi
Žel im kopiti fago na vodo, v do-brom stanja, eolo opravo, t« jo: s stavbo in stroho ali brez njo. Ponudbe na naslov: Karel Viden-šok, mlin., Oloboče p. Tojnik. 196
Zanesljiv ko«jaf~^Ubko~tni čoz 50 l#t star) se sprejme na dobrem zasebnem in stalnem mesto. Plača K 160,— s prostim stanovanjem. Ponudbe pod „kočijaž it. 206" na npravmiitvo Slov. Gosp. v Maribora.
í r
in se i
Cirila.
Hiša na Toznu pri Mariboru, no-.;ozidana ■ štirimi Stanovanji, velika klet, stndenee in lep vrt Cena >000 K. Jožef Nekrep, Maribor, Mozartova uliea 59.	248
Želim kupiti posestvo od 18—14 »ralov z gozdom vred na ravnini blizu okrajne eeste. Ponudbe se naj pošljejo na: Andreja Bass a, Lugao, pošta Cmurek. Štaj. 250
i m i	i	i.
Iščem konjskega hlapea. Oglasi se aaj pri gosp. županu v Framu. Plačilo po dogovoru.	249
Več panjev j e b s I kupi ali vzame v rejo H. Likar. Blanca pri Sev-niei.	243
Šafiar za kmetijstvo, živinorejo in Je mogočo tudi za vinogradništvo (vešč teh del), se sprejme pri Ed. Snppanz, Pr stova Štaj. 246
Srednje težek konj in breja krava sta na prodaj v Celju, Gaberje št 21.	244
Prodam svojo pristavo v Roš-pahu pri Mariboru. Sadonosnik in travnik na pobočju hriba. Zraste 3 do 4 vagone živinske krme. Na posestvn so tudi primerna gospodarska poslopja Posestvo je kakor nalašč za dobičkonosno mlekarstvo in je v neposredni bližini Maribora. Več se poizve pri posestniku Francu Smodej, Auberg, občina Rošpah pri Maribora, župnija Kamnica. 239
Prodam dva vprežna vola, staro «koli 1'/, leta, 1 bika in 1 krava. Franc Smodej, Auberg, Rošpah pri Maribora (blizu Kamnice). 239 b
Osebe, SSXdkMet" službo
provizijo in dijetami. Dopisi generalno zastopstvo družbe „Kos-cnos", Urade«, Jakomini trg št. 11.
Bedka prilika!
ft»di pratalitv« ' 250 komadov lepih raigladiic, i>b«M K 2« — sodaj n» K 10 — frank« pošilja, dokl«r kaj zalege: H. Sapira, ekspertna hiša «alanta It 110, Ogrsko.
ljudstvom
s plačo,
Želim prodati posestvo, kojo obstoji iz velike zidan« hiše, hleva in nad tri orale zemljišča, hosto, koja meri nad dva orala. Hiša stoji poleg okrajne ceste, bliža kolodvora in 6 minit od farne cerkve Sv. Marjete. Ker j« hiša za vsako obrt pripravna, s« tudi na željo sama proda. Cena po dogovoru ¿i pa pismeno. Jožef Lokovšek, posestnik na Ogečah. pošta Rimske Topliee.	220
Majer z 2 ali 3 delavskimi močmi se sprejme. Vpraša se v Mariboru, Gartengasse 12.
Mesarskega uionoa sprejme takoj pod ugodnimi pogoji mesarski mojster, Franc Selak v Celju. 189
illaCAVlP ki je še dobro ohranili d OU111, jen želim kupiti. Kdor ga ima na prodaj, naj mi naznani. Rozman Anton, organist, Št Dj v Slov. goricah.	219
Konj, 8 leten, krasen, s« prod». H.
Drofenik, c. kr. davi. upravitelj, Ptuj.	195
Kislo zelje in repo
kupuj« M. Berdaj», Maribor, 8o-tjin trg.	197
Solzna Avstrija
Dve novi pesmi v trajni spomin: 1. „Z Bogom zvonovi I" in 2. ,Romarska Marijina" stane vsaka s pošto vred 2» vin., torej ob« 50 vin. Knjiga pod naslovom „Solzna Avstrija" s 25 bojnimi pesmimi j« še tudi za «no ¿ono in 40 vin. na razpolago. Kdor j« š« nima, naj si jo takoj naroči. Znesek se lahke pošlje v neporabljenih pošt nih znamkah ali pa v denarja. Na brezplačna naročila s« n« morem ozirati. Naročaje s« pri Matiju Belec pri 8v. Botfanku v Slov. goricah vi a Ptuj Štajersko._
Učenca poltenih staršev, (ne pod 14 let «tarega>, pridnega, ki ima veselje do trgovin«, sprejme takoj trgove« J. Traun, Ptujika gora. Ponudbe se na| pošljejo v Celje, Oosposka ulica 82 Ivin Trann. 204
ti
üoniaftt
?ri slabostih vsi »i starosti in težavah v ialodeu je konjak «lilče» (d««»ü<mn) iz starega vina i« več itoletij znan kot aa j boljša srwidtvc ta áolfo življenje in ejalenje. Potttjajo se stokleni««, ki vsebujejo 4 poUitre 12 let stareg» konjaka franko sa 40 kron Sletnaga ko*j»ka. iudnodohro uspavajoče sredstvo na vdrgrieojr pri trgaš j n v ilenkik 4 pol fítwke stoklnia« 82 K» Prodaj-n tuái vino »d M Ittrov naprej ieli rialiag in rieii bofgand«« EHer po 8 t 00 v. Benottkt Hi rti • olepocastnik, gtad ftolič pri Ko ijioah, Štajorsteo.	1 Kieor.
jilnica pri Sv. Lenartu v Slov, g.
vabi
na občni zbor
dne 10. ap-ila 1917 ob 2 uri popoldne v zadružni
pisarni.
DNEVNI RED:
1.	Frečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Revizijsko poročilo.
3.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
4.	Odobritev računov za leto 1916.
5.	Razdelitev čistega dobička.
6.	Volitev načelstva in nadzorstva.
7.	Predlogi in nasveti
V	slučaju nesklepčnosti bo tri tedne pozneje t. j. 1. maja 1917 ob isti uri in na istem kraju drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal pri vsakem številu navzočih udov.
NACELSTVO.
Občni zbor
Spodnleštalerske ljudske posojilnice v Mariboru,
registrov, zadruge z omejeno zavezo,
se vrši dne 16. aprila 1917 ob 10. uri pred- j poldne v uradnih prostorih Stolna ulica št. 6.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
3.	Volitev nadzorstva.
4.	Volitev treh članov načelstva.
5.	Slučajnosti.
V	slučaju neskli pčnosti se vrši istotam in na j istem kraju eno uro pozneje občni zbor pri vsakem j številu zadružnikov.	'<
274
NACELSTVO !
Umetna gnojila m premog
prodaje Zadriiga T Itacftli. ^
Sijajna bodočnost
je zagotovljena novim srečkam avstr Rdečega križa in turškim srečkam! Nakmp teh izbornih srečk pomena najpametnejši način varčevanja in prinese v srečnem slučaja
veliko bogastvo!
Srečke imajo trajno denarno vrednost in mora vsaka aadeti. Svota vsakoletnih glavnih dobitkov znaša čez
dva milijona kron!
Pogoji za naknp teh *rečk so tako n godni, da si jih zamore vsakdo z lahkoto nabaviti. — Zahtevajte brezplačno pojasnilo!	192
Srečkovno zastopstvo 16, Ljubljana.

Vsako množino vreč
kupi veletrgovina
Anton Kolenc, Ceti
ABHO »a
redni občni zbo
Hranilnice in posojilnice vŠt. JanžnnaDr. p.
ragistr«vana zadruga s omejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 9. aprila 1917 ob 3 uri popoldne. DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1916.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5 Slučajnosti.	375
ODBOR.
Izvorne gumijeve podplate,
ki so boljši kot sedanje usnje, trpežne in nepre-močljive priporoča v nakup in razpošilja
Rudolf StarovaSnik, Konjice« itai«
CENA:
za moške K 5 50, za ženske K 450 in za otroke K 3-50 par.
Denar naprej ali po povzetju. Obdelati se dajo ravno tako kot podplati iz usnja.	266
Priporočam svojo novootvorieno
tapetniško delavnico
v Gsberjii pri Celju.
Prevzamem vsa, v to stroko spadajoča dela ter jih hočem natančno izvršiti.
Z velespoštovanjem lian Jazbec« Gaberje 81 pri CfJju. (Dohod k moji delavnici: Od sokolskega demo 5 minut po stranski cesti.) 286
Tesarski mojster m podjetnik
Jožif Hekrep,
Maribor, Hsxart*§va ulica it« 59,
se priporoča cenj. občinstvu na deželi in v mestu za vsakovrstna dela. Telefon št 15/VIIL, Maribor.
MUZEJ
»r
Slov. zgodovinskega dmštva, Maribor, Koroška cesta 10.
Darujte zanj vse zgodovinske važfto gtf&dmetd, osobito vojne sporni ae.
I3, ii. g «spodom kmetovalcem
naznanjam, da sprejmem naročila na vsakovrstne	247
ICTIETIJNItE STROJE
kakor: pluge, brane kultivatorje, sejalne iu kosilne stroje, stroje za obračanje sena; grablje, vitle, bencinove in pli-nove motorje, m atilnice za rožni in pogon s silo, sla-no-reenice, reporeznice, drobilni mline, parilne kotle, grozdne in soSivne preše in mline naprave za vodnjake itd. — Priporočam nujne nabave, ker bo v kmetijskih strojih poineje najbrž pomanjkanje. — Izdelki prvovrstni, Poset za rtflektanta brez stroškov - pošrna dopisnica zadostuje. Priporočam se z odličnim spoštovanjem
I ran Hajny, Maribor ii. D.
' Kokoiinokova «um 32.
Btrw &
&U>*	«itISl'UfJttf
29. marca 1917.
	i b,	iudska hranilnica in posctiilnica ¥ Celi s^iatresran® zadruga as s?ao*tt,- vmvssuo		|
	m m m m	weB3 m\\w vm ei mlm, ii B ateisjs v P^i^Ilin dlaite 4°|0* Cianom Ea vMižbo, na poroštvo in zastavo UfaC§ft@ Ur$ Za nalaganje denarja po priti so na razpela gope M zelo ugodnimi pogoji. Vknjižbo in dru- ložnice c. kr. poštne hranilnice na Dunaju št. 92.465 go zemijeknjižno izpeljavo izvršuje posojil- Vtak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. Rentlli davek plačuje B&dmga SOU» mca sama brezplačno; stranka plača le koleke 16	1	
MT* „Hotel Beli *oi", Grailta (cesarja Viliama) casta it 9* "MS ¡				
Semena
zaiesljiro kaljiva kupujte samo pri tvrdki
Ivan Ra vnikar - Celje.
Na primer: deteljno seme, peso Mamut, rdečo in rumeno, različne travmo seme, vrtno in cvetlično po najnižjik daev-
nih cenah.
Za obile dokaze i krenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega Iskrenoljubljenega 74 letnega, dobrega očeta, oziroma tasta, starega očeta itd.
Odpadki podplatov, ' I Matija Kren,
1	XX	' \ ^IH biviega posestnika v St. Ilju v Slov. gor.,
lepi košlki, 1 kg X 6'-,
od 5 kg naprej pošilja po povzetju dokler kaj zaloge. Lederrerwertung, Gradec, Zimmerplatzg. 1.
Kisi
belo
kupiale trgovina Poš,
Maribor, Koroška cesta 20, R
Vinogradniki pozor 1
Na suho cepljene trte so na prodaj, same najboljše rodovitne vrste in sicer I. vrste. Vse trte so cepljene na Riparia Portalis in Gothe štev. 9 Cepljene trte so zeio močne in lepe. Trte so po polnoKia zaraščene in jako lepo vkoreninjene, zakar se jamči. Dobijo se tudi cepljene trte posebno močne (1. 1915). Cena po dogovoru. Kdor si hoče naročiti zelo močne in lepe trte naj se blagovol/ oglasiti pismeno ali uslmeno pri Francu Slodnjak, trt-nar v Rotmanu, pošta Juršinci pri Ptuju (Spod. Štajersko).	98
Kapljice za svinje.
Cena 1 steklenice je K 120. O dofereia sčink* •vanjo teh kapljic imam mnogo prknaiaih m pc hvainih pisem- f.: Pful|4 mest?*» iek»rr?» „pri e. kr. orlu" Maribor, tBavsi trg št. 18,
®ak*ale.
Ki»m TerJsI, d» bi te kapljice kej coi&agal*. Sedaj Sto m * jtsjrifol, da rti pomagajo, Vas» isrekasa lepo irr&io Ur prtpsM&H Sb idrsuiio TESiii «rlajersicsm. Prosila, poEjtte al tp*i ivUlufii ijls s» fdečioc i» eleer L;tra kakor ^urst« 6 Jtcklank. 8 psafafs* Jvbk Škomae.
Sladu:? va«, ¿a« <?. »Tgsiia 1914.
~ h
Conilm jermene
takoj razpošilja Kattner 8 Co., Gradec 46. Brzojavni naslov »Gigant«, Gradec. i Kien.
PREDIVO
ianeno in makoyo seme kupuje po najvišjih cenah
R.ltermecki v Celju,
oblastveno doiočen! nakupovalec
aa scdne okraje :	208
Celje, Vransko, Gornjigrad, in Šmarje.
biviega posestnika v Št. Ilju v Slov. gor.,
izrekamo vsem, ki so nam na ta ali eni način te ili našo bridko bol, našo naj rrisrčnejšo zahvalo. Prav prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili po greba v Št. Iiju v Si. gor v prvi vrsti častiti duhovščini, pevcem, sorodnikom, sosedom in prijateljem. Zahvaljujemo se še posebej č. g. o. Valerijanu za podelitev sv. zakramentov in blag. dr. Terču za zdravniško pomoč.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v bazdiki Matere Milosti in v Št. Iljo. Blagega, srčnoljubljenega pokojnika priporočamo vsesa sorodnikom in znancem v blag spomin in molitev.
Maribor, dne 28. marca 1917.
Franc Kren, c. in kr. vojni knrat na bojiščn.
Matija Kren, vjet na Ruskem, Jožef Kren, črnovojnik.
sinovi Mari|a Žebot, roj. Kren, Anica Kren. hčeri.
Franjo Zebot, zet. Marija Kren, sinaha. Vnuki in vnukinja.
259
ZAHVALA.
Za «[^¿obrajne dokaze iskrenega sočutja, ki se nam je izkazalo povodom nenadomestljive izgube našega srčnolju bljenega sinčeka, brateca, šolarčeka
Petra Habjanič,
za številno spremstvo pri pogrebu se vsem udeležmktfm, sorodnikom, sosedom in znancem iz domače župcije prav iskreno zahvaljujemo. Prav posebno za hvalo izrekamo vič. g kaplanu A. Tr.nk-aus, da so nam opravili pogreb v tako slabem vremenu, pote« g. nadučiielju in učiteljicam, ki so ga spremljali z u čenči. Tudi slavnemu vplikoneieljskemu ¿boru in še posebej g. organislu Rozmanu za žalostinke ob gomiii. Končno se zahvaljujemo vsem, ki so našega sinčeka ob njegovi bolezni obiskali, in nas v urah t*, žav in bridkosti tolažili. Prosimo vse sorodnike, znance in prijatelje, da se našega ljubega sinčeka in brateca spominjajo v molitvi.
Vičanski vrh pri Veliki nedelji, dne 21 marca 1917.
258	Žalujoča mati, brat in sestra.
Velika izbera vseh
^fl|ariblh i zde
posebno lesenih čevljev. Zunanja naročila se takoj izvedejo. Štefan Strašek. čevljarska delavnica in največja zaloga čevljev, Celje, Schmiedgasse 3.
m
Za mnogobrojne dokaze iskren ga sočutja, ki se nam je izkazalo povodom cenadomestljive izgube naše nam tako drage, srčnoljubljene in nepozabljive hčeri, sestre oziroma svakinje
Lenike Prekoršek,
posestniške hčeri v Prekorji
za velifcoštevilno spremstvo pri pogrebu ee vsem udeleinikom, sorodnikom, sosedom io znancem, posebno tudi vse-a darovalcem krasnih vencev iskreno za hvaljujerno-
Vojnik- Sv. Barbara 23. marca 1.1.
266	Ž a 1 u j o č i o s t a 1 i.
Za mnogGbrojne dokaze iskrenega sočutja, ki se nam je izkazalo povodom nenadomestljive izgube našega srčnolju bijenega soproga, očeta, sina in braia, g.
Janeza Tabel,
veleposestnika, načelnika krajnega šolskega sveta in občinskega svetovalca v Framu
za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu, za krasne poklonjene vence se vsem iskreno zahvaljujemo.
Prav posebno zahvala izrekamo vlč. g. župniku Kropivšeku in g. očetu kapucinu za vodstvo pogreba, g nad učitelju Pirkmaier za v srce segajoči nagrobni govor, g. učitelju in pevovodju Šerbinek-u in vrlemu pevskemu zborn za žalostinke na domu in ob gomili, stotniku gasilnega društva g. M. Kreincu in vsem požarnikom za polnoštevilno udeležbo in krasno spremstvo, g. županu Cerne-ja in vrlemu občinskemu odboru, slavnemu učiteljstvu in ljubi šolski mladini, slavnemu c. kr. orožništvu iz Rač, cenjenim zastopnikom raznih društev, kakor vsem odposlancem in zastopnikom sesednih občin za zelo obilno sprem-sfvo. Končno se zahvaljujemo vsem. ki so našega dragega rajnkega v ¿asu bo ezni obiskali in nas v urah težav in bridkosti tolažili.
Fra »r, dne 20. marca 1917. 264	Žalujoči ostaii.
Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društv
,70.
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.