List 18. 3 Tečaj XXIV. àzz » * Vw J • *. i/* • ' i® nJ % dar brtnišk ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrt leta 90kr posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr.,-za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 2. maja 1866. Gospodarske stvari. Nova trava izvrstna živinska klaja. jan a y severni Ameriki imajo H^^ | | veliko let čvrsto raste in se dá 4krat travo, ktera, enkrat vse- t pa tudi 5krat kositi; posebno presna (frišna) tekne molznim Prvi- kravam, ki po nji več in dobrega mleka dadó. Tudi Ime- krat se kosi pred sv. Jurjem ali saj o sv. Jurji. seno te trave je ravno tako tečno kakor okusno. nuje se pa ta trava amerikanska rapúlja (Bromus Scbraderi, Schraders Futtertrespe). Iz Amerike přineseno so jo na Francozkem prvič skusili, lani tudi na Laškem , letos sta jo na Kranjskem gosp. vitez Gutt- , *) pred- mannsthal na Dolenskem , in gospod Trpinec sednik kmetijske družbe, na svojem gradu na Fužinah prvikrat sejala. Na vsacem tudi ta trava dobro sponaša, tudi ) polji y kjer pšenica dobro obrodí y se v pusti zemlji, vendar ne sme presuha biti. Mehkužna ni in tudi mraza se ne boji. Seje se spomladi konec meseca sušca ali prve dni malega travna. Seme je ovsu podobno. Sejati se mora prav redko, ker trava požene iz veliko korenin in je zeló košata. Zmiraj proti nastavlja klasje. Orati se mora zato globoko. Cez 12 do 15 dni kali seme; trava raste tako hitro, da čez 2 meseca po setvi se že prvikrat more kositi. Ker se tako obilo zaraste in na vse plevél in čisti njivo. Kako vé, ker jo na Francozkem , pa strani širi, zatare tudi ves dolgo strpi, se še prav ne leta imajo. Kjer so jo pred 4 leti vsejali še tako mocna, kakor je bila prvo leto. se je Po vsem tem tedaj je amerikanska repúlja vredna, da jo zaplodimo po naj živi noreja vedno bodi prva slovenskih deželah, kterim skrb. Se vé, da bojo se skušnje domače učile, ali je ta rapulja res tudi tolike hvale vredna. kakor cozkem in Laškem. gré glas po Fran- Spomladi, kedar se zemlja osuši se še ali z razrušnikom (ekštirpatorjem) zemlja zrahljá in pomore obdelo- potem ravna. vati kar Polje ktero se v spomladi v se ) mora, kedar je enkrat dobro prekopano se dá 7 z brano 7 rahljati in poravnati. vxiii.iu>v uvuiu j/i uauu , uuiuiu razrušnikom ali z grabljami po- Potem se z valom, kakor je na Kranjskem pri prosu navadno, dobro povalí. Ce spomladi solnce že zelo pripeka ali gorka sapa (jug) zemljo zelo osuší y sme upati, da bo seme kalilo. je treba takrat saditi, kedar se Zemlj ine (njive) 7 ktere so bile že dvakrat dobro prekopane, se morajo potem v času z drevesom obde-lati; drevo mora najmanj 10 palcev (colov) globoko orati. Ako ni mogoče dobiti delavcev za prekopanje ali so stroški preveliki, je treba v jeseni ali spomladi 10 palcev globoko preorati. Najbolje se pa to zgodi z dvema arevesoma, tako, da drugo drevo še enkrat globokeje zemljo razrahljá, kakor prvo Morajo se pa 7 kar Je mogoče, ozke brazde delati (rezati), in če se v jeseni orje, se njiva ne sme povleči. Isto polje se še enkrat spomladi preorje in sicer počez^, potem z brano povleče in z valom povalí. Ce se pa spomladi orje, je treba potem precej dobro povleči in povaliti. Dobro obdelovanje in čišćenje njiv ima za kalenje semena in za prihodnja delà veliko važnost. Kdor misli s slabim obdelovanjem si kaj prihraniti, se zeló moti, ker ima pozneje dvakrat več stroškov. Zrn je se sadi 15 palcev eno od druzega. Za za- znamo vanje kam ima zrno priti se rabi orodje ktero je velikim grabljam podobno, samo da so zobjé 15 palcev eden od druzega. S tem orodjem se najpred — — * * * w i se naredijo črte podolgama njive in potem počez črte križaj o, tam se zrno sadi. Kako naj se sadi? Kjer Pridelovanje sladkorne pese po skušnjah. (Konec.) Kako se naj zemlja obdeluje in rahlja? Najbolj zemlj obdela neš ali z matiko prekoplj tako překop • V 1 Polj , če jo z lopato prevr-sicer v jeseni. Dobro je Rabi se pn sajenji zrna (semena) navadna žlica, s ktero se z desno roko naredi po zaznamovanem maj hina xxíxao, jamica, v xv^i^ ^ * ~ - — - — vloží in potem z desno roko zrnje z zemljo zakrij v ktero se z levo roko štiri do pet zrn kar Nekteri kmetovavci tudi rabijo klinec pri sajenji, pa ni dobro, ker se pesa potem teško puli zabij Ljudj kteri na } ___morajo zeló paziti, da ne po- nobenem zaznamovanem kraji zrna vložiti, in dij čez zimo pustiti ležatí, in da se potem ga pokriti zemlj nic ne povleče z brano, ker potem zemlja po zimi zmr Zeló veliko je ravno na setvi ležeče do pol drugega palca debelo 7 ker seme pri zne in se tudi okrepča, ker skušnj učé 7 da sneg m slabém sajenji počasi kali ali celó ne kali. Dostikrat dež imata v sebi veliko rodovitnih delov, kterih se zastanej m m méí a « / 1 rastline 7 ker se slabo sadilo, pol meseca zemlj v takem stanu more polastiti ali cel mesec v rasti Gosp. Trpinec so obljubili, da bojo pridelaneg poskušnjo drugim gospodarjem ob svojem času semena radi dali Sovrainiki semena in rastline. Nektera leta pokončavajo sladko zrnje neki crvi ; Vred kteri so enaki crvom, ki so tuđi v moki 142 Tudi navadni kebr vélikega travna do malega srpana veliko škodo (Maikáfer) delà včasih od trikrat z motiko dobro s im Dobro je tedaj , da se škoda odvrne y da perjem mlj se zrnje koplj z akrij do tistega časa y da pesa opavanje je v več obzirih koristno tem se bolj gosto sadí, ker sicer ga je treba pozneje še enkrat namreč pokončá plevél, kteri veliko živeža iz zemlj na praznih krajih saditi Manj kakor štiri ali šest zrn se ne sme v eno ja- djati mico funtov semena to iznese na enem oralu (johu) 12 do 14 za-se odteg ahlj y ki i^JLXXJ CM ^lïllj CM y X±CML J^ i Potrebno gledati na to da X iiUiV.JVlV, ""b^11 71. Svet Peter s 2432 dušami. Podobčine: Zi- danja vas in tudi zemlja dobro zrahljá. Pri okopavanji se rabi motika. Veliko je na tem ležece, kako se okopuje; če se hoče dosti in dobre pese pridelati, je treba to delo kar se vas, Lakovnice Crešnica, Sv. Peter, Bela cerkev, Tomažja vas. Družinska vas, Žalovce. WPSW^ MBP 72. Sto piče s 3043 dušami. Podobčine: Stránská y Vi nj a vas > Cerovec j dá hitro izvršiti. Najbolje je, če se precej, ko se rast- sica, Težka voda, Crmošnice. Zajčja vas 9 Hru- line razločijo, začné okopavati in to hitro dokončá. Pri 73. Toplice s 2895 dušami. Podobčine: Toplice tem delu se ne sme gledati na stroške, kajti pri dobrem Gorenje polje, Podturn, Dobri dol, Jurka vas, Véliki obdelovanji pridelki stroške obilno povrnejo. Bolje je Podljuben. pri tem delu veliko delavcev najeti in to delo hitro dokončati, kakor pa z malo delavci počasi delati. 74. Brusnice s 2905 dušami. Podobčine: Go- Kdaj naj se pesa prepuli? Po ^okopavanji in razrahljanji zemlje renja Orehovica, Polhovica, Brusnice, Gaberje, Smo léna vas, Potov vrh. 75 Treb pesa hitro Vrhtrebno raste. Ce se je dobro seme sadilo, izraste na enem Medvedj prostoru več rastlin v šopkih. Ne sme se pa predolgo 76. časa pesa pustiti, če je pregosto zrastla, da bi se ne přepůlila, ker rastline zavolj pomanjkanja obilnega veža v zemlji slabé. Prepuliti se mora pesa, y sv. s 2987 dušami. Podjobčine : Trebno . Vélika Loka, Skovec, Sevnica f y Stefan, Oešnovek, Lukovek, Ponikve e 1 o ^I^H^HHI^HH^B^I^H^I^I Dobrniče s 2607 dušami. Podobčine: Dobr v • zi- nice, Konta, Knežja vas, Selo (pri Sumberku), Ajdovica. «w.^v«, ^uv/ij« .c*«, ^^ vt71* ..... ÏÏ. Zužemperk s 2407 dušami. Podobčine: Go- kadar je tolika izrastla, da renji križ, Reber, Dvor, Stavčja vas. 78. se more s prstom prijeti. Pri tem delu prime delavec z levo roko najmočnejšo rastlino v šopek, in z desno roko druge slabeje rastline populi, in potem z desno pri stojeći rastlini pritrdi zemljo. Će je zemlja suha in ni mogoče rastline s prstom Hine s 2949 dušami. Podobčine: Hine Žvi > Vé- like Liplje, Smuka, Zvirče, Sela. Smihel. 79. Krka s 3135d ušami. brus Višnje , Zagradec, Véliko, Valična vas, Vrhè. Podobčine: Krka, Am- Globoko, Sušica y Podbukevje } izpuliti, se rabi za to oster klin, s kterim se zemlja okoli pese zrahlja in potem z roko izpuli. Gledati se J«, . CU, , 80. Kostanjevica s 3264 dušami. Podobčine: mora da Kostanjevica, Dobe, Sv. Crneča vas, Ostric. Križ, Stojanski vrh, Planina se samo perje ne odtrga ampak da se pesa za ži- s koren ino vred izpuli. Izpuljena pesa se rabi vinsko klajo. To delo se ne združi lahko z okopavanjem, ker se mora počakati, da se pesa dobro ukorenini. Okopavanje pese. diše 8L St. Jer ne j s 3177 dušami. Podobčine: Gra- Stara St. Jernej, Vrhpolje, Stran, Stara vas, Groblje, Drama, Oštrog. SÉflWrf : Čatež s 2699 dušami. Podobčine: Čatež 82. ) Če- řina, Globočica, Abreše, Ponikve, Brezje, Vélika dolina, Bušeča vas. 83. R a ka s 3134 dušami. Podobčine: Raka Ko se je pesa dobro ukoreninila, kar se po pre- stava, Ardrov puljenji v nekterih dnevih zgodi, se potem dvakrat ali y brod Grmovle y Površje, Gmajna , Smednik, Arto ; Pri- Hrovaški y Hubajnica 9 Log. 143 84 Stud s 2882 dusami. Podobčine denec, Zabořit, Bučka, Véliki Trn, Srednj Stu Arto Poljane, Stara Žaga, Crmošnjice, Blatnik, Klece, Štale y Ravno. 85 Ženuše ko s 3455 dušami. Podobči Kobi 86 y v. O tv u o www UUOOUJII JL uuuuuíuc • avuucj Lorenc, Srednje Pijavke, Krško, Leskovec. Planina. 112. Onek dorf, y Koprivnik s 2632 dušama. Podobôine: Hrib Kumer- Cirk s 3562 dušami. Podobči vas Pudlog v ao , X uu«vb , Gorenje, Skop Malo Mraževo, Gorica, Drnovo y Krška vas. y Vélika Cirklje, Koprivnik, Rabnav (Rajhenau) Nemška Loka, Bukova gora, Freže. 113. Mozelj s 2114 dušami. Podobčine: Moželj Knežja Lipa, Rajntal, Duhovo (Škril) > Log. 87 Mokronog s 3237 dušami. Podobčine Mo 114. K o č e v s k a R e k a s 2831 dušami. Podobčine : Mo- kronog, Zabukovje, Ornuška vas, Trebeljno, Jelševec, rovec, Gotenice, Koče. Laknec, Tržišče ~ ~ Novi Lazi, Stalcarji, Kočevska Reka, Tiefenbach y 88 Šmarjeta s 1893 dušami. Podobčine Go y renja vas^Zburi, Zagrad 89 Skocij s 2006 dušami. Podobčine Do 115. Trava s 2297 dušami. Podobčine: Osilnica Žurgarji, Trava, Preska, Bosilja Loka. 116. Kostel s 2756 dušami. Podobčine : Banja- loka, Suhor, Fara. Piree. brava, Stara vas, Dole, Telče, Krzinj vrh 90 dol j P0,j Boštanj s 2964 dušami. Podobčine Dvor . Vrh y Cerovec, Podboršt y Kal Govej 117. Poljane s 3129 dušami. Podobčine: Čeplje y Boštanj , Kom- devce, Dol. Dolenja, Podgora, Predgrad, Stari trg, Radenice > y ct fco- 91 Rad 118. O br b s 2860 dušami. Podobčine: Obrh, Do- Hotemež, Vrhovo, Radeče, Nj s 2410 dušami. Podobčine: Podkraj, blice, Maverl, Golek, Butoraj, Tanca gora St. Križ 119. Metlika s 3265 dušami. Podobčine: Metlika 92 M y s 2165 dušami. Podobčine: Ostrožnik, Rozalnica, Lokvica, Bušina vas, Hrast, Dule, Dobrovice. Brezovica,^Mirna, Selo, Tihaboj, Zabukovj 93 Straža Bistrica 94. Šentrupert s 3182^dušami. Podobčine v • v sice y Sv Lorenec, Cirnik y St Rupert ) pij y 120. Drašiče s 2285 dušami. Podobčine: Dra- , Radovica, Bojanja vas, Slamna Radovič, Božjakovo ; vas, Grabrovec. Dole s 2764 dušami. Podobčine Dole Juri ; Sv 121. Gradac s 2808 dušami. Podobčine: Gradac y Dobovec, Košca, Polšnik 95 Križ s 2847 dušami. Podobčine Mo Podzemelj, Primostek, Krašinec buče, Zastava, Vinji vrh. 122. " y Griblje y Bedenj y > Tri- ravče, Vodice, Groba, Ukrog, Catež, Poli 9 Gradišće 9 Jeseni vrh 96 Višnj Blečj Križ. Višnja g s 3115 dušami. Podobči Crnome lj s 2933 dušami. Podobčine: Čr- nomelj, Lojsa, Petrova vas, Telečji vrh, Kot. 123. Semič s 3077 dušami. Podobčine: Šemič, gora, Draga, Hudo, Dobrava, Leskovec, Polica Streklovec, Pribiše, Sodji vrh, Cešnjevec, Brezje. > 124. vrh 9 Stara vas, Vélika Loka, Ilova gora 9 Luče Podbrezje s 2900 dušami. Podobčine: 9 97 Sm s 3251 dušami. Podobčine Smarj Mali vrh , Lanišče , Grosuplje , Slivnica , Ponova vas Stránská vas, 9 9 Adlešči, Preloka, Vinica, Hrast, Bojance. 125. Vrh s 2661 dušami. Podobčine: Vrh, Damelj Učekovce, Nova lipa, Stara lipa, Beli vrh. 9 Selo 98 Prežganje s 2962 dušami. Podobčine Sveti Šolske stvari. Anton, Kresnice, Kresniški vrh, Sostro, Trebelevo Voljavljí 99. 9 Zatič s 3337 dušami. Podobčine Zati čina, Metnaj, Cešnjice, vas, Vélike Pece, Mulj Sent Vid, Bukovica, Rodokova 9 Kakošen sad so nekdanje nemške ljudske šole na Kranjskem obrodile. Gorenj vas. Večni Mojster 100. C x cv^Cj JLUUlja v a^ v^ viuuja v ao# * Véliki Gaber s 2957 dušami. Podobčine: po sadu spoznati rekel ali 9 da se vsako drevo mora ««u o^v^uau, ckiL jc kaj vredno ali ne. Zato se ne bomo po nikakoršnih „sofizmih Zobrače, Temenice, Male Dole, Véliki Gaber, Prapreče Stojanski vrh, Zag Mali Videm. 9 Podboršt 9 9 Dob 9 Dolg njiva, zape- motili, ako vrednost nekdanjih nemških ljudskih 101 Šol na Kranjskem po sadu sodimo, kterega so nam Liberga, Ventarj Litija s 2874 dušami. Podobčine: Jablanica, obrodile. Kar se bo tukaj pisalo, je pisavec vse sam 9 Smartno, Litij 102 Lipi 103 Turjak s 2907 dušami. Podobčine Osolnik, Krvave peči, Dobrépolje s Selo Vino Turjak videl in slišal, ter 9 da se fakt godilo ak pripravljen s prstom pokazati bi kdo to terjal On } piše čisto U, V 111U. i » tt «a J v^ioiu kj bjektivno, iz ljubezni do resnice in ljud- dušami. Podobčine: stva „sine ira et studio", nikomur za ljubo, nikomur 3413 Zdenska vas, Cesta, Videm, Podgora, Zag polje. Potiskavec, Podtabor, Račna 9 Kom za hudo 104 Rib Gorenj ----- - J 9--.1 2747 dušami. Podobčine: Ribnica, otrokom v ljudskih šolah Gotovo je, da se je nemšcina našim kmetiškim že vas 9 Sušje, Dane, Jurj 105 Dolenja vas s 2622 dušami. Podobčine vbijala rodile. od tistega časa v gla kar so se na Kranjskem p ljudske sole Je Dolenja vas, Grčarice 9 106 Sod Rakitnica, Prigorica, Gorica s 2460 dušami. Podobčine: res nemščine So dražica, Vélike Polj Vinice, Zamostec euivc JL » iuiue, i^aiijuateu, ^lgmance. Loški potok s 2339 dušami. Podobčine 107 Gora, Ravne, Retje, Hrib, Travnik so se pa ljudje takih krajev, takih fará, toliko naučili, da bi jim bila kaj v življenji pomagala? Nikakor ne! Znana mi je na pr. fara na Gorenskem , kjer so imeli 70 let nemško ljudsko šolo in v tem času saj dva izvrstna učitelja, ki ata več kot 30 let pridno dělala in se ubijala , pa kaj je bil 108 LašČe Gregc LIO, AfcOtje, iiiiwj AxavuiK, w ivi piuuy u^ic.t. *«-» , r J J~ "" Lašče s 2736 dušami. Podobčine: Vélike sad njunega truda? Vsa ta fara ni imela 1848. leta tudi ; Volaka, Lužarje, Dvorska vas, Polj 9 sveti ne ene duše, ktera bi se bila v njeni šoli nemščine Kočevje j* 2802 dušami. Podobčine 109. čevsko mesto, Selo, Crni potok, Nevald (Lienfeld) Ko naučila. Le kakih pet odraslih moških je bilo so znali prav počasi z nemškimi črkami zakrempati ki larj 110 Mal g s 3397 dušami. Podobčine Kof 99 9 111 Stara^ cerkev, Mala gora, Stari log, Polom N. N kup Zeuge a > v se se večkrat pa 99 Zajge Vsi drugi toliko niso znali nemško pisati ; posebno žen- ska ni znala nobena nic pisati, in málokterá je bila 9 ki mošnj s dušami. Podobčine bila poznala vse črke. Da bi bil kdo kake nemške ■ \11 v ! I ? 1 ifl Uh r fl ^^H'l 144 bukve ali celó kancelijske spise razumel, ni -treba mi d Armuths-Zeigniss. 3 wird hiemit Pfarrámtlich bezei- siiti. Tudi nihče ni bral kacih nemških bukev, še mo- get ) litvenih ne. Kakošen „Gute Morgen > >) das E. B. in Ihrem 13jahrigen Lebenswandel, das Bigec" ali v ohne des Leibliche n Vatter in E). . . • H.-Nr. 41 , pijanosti: „Noch a Seitei Schnops" itd. — to pa menda Muheselihe Lebenswandel unterbringt seit Ihrer geburt za življenje pač malo koristi. Bili so pa v poprej ome- mit de m Abkomen dessen Vatter B. B. Nun von dem njeni fari trije možje, ki so hitro in razumljivo sloven- Stiffvattter F. P. und der^ Mutter E. ernábrt ist, mit sko pisali, pa se tega niso v šoli, ampak domá naučili, der Gesellschaft zweyter Ehezoglinge. In Folge dessen Ker "se je v šoli domača beseda zanemarjala, je bilo v ganz Aufrichtig zu sagen, dieses Madel wurdiget dem uni fari med odraslimi prav malo ljudi, kteri bi bili volkommenen Anspruche auf die Theilweise Erbschaft znali brati. To je pač reven sad 701etnega truda! nach dem Herrn Pfarrer B. a Kakošna sreča, ako Idi pa zdaj v ravno to faro, malo let je še, kar se - bi vsi Slovenci tako nemščino pisali! po domače v šoli učí, in našel boš, da je malo ljudi od 24. leta nazaj kteri Poglejmo pa, kako lepo napredujejo šole, kar se liko slovensko pisati. Ali ni to očiten napredek in živa priča, da je za ljudsko šolo le domača in edino mača beseda? ne znali brati in saj neko- je leta 1848. nemška tlaka iž njih odpravila. do- po farah, ali prašajte duhovne gospode, ali šolske Idite nad- j zornike, in bodete videli in izvedeli, da mladina zná po , mnogo jih tudi čedno piše, kar nam pri- vecem brati Od nekdaj se je po strašni krivici in neizrečeni Čajo pisma, ki so jih vojaki z lastno roko domu pisali j sinovi in hčere, ki slepoti v več krajih v kranjskih ljudskih šolah tudi kar nam pričajo listi, ki jih pišejo krščanski nauk nemško učil, in se je tudi nemško v niso nikdar druge šole videli, kakor ljudsko slovensko, šoli molilo. To menda zato, da bi se nihče ne Prav smešno je bilo, ko neki fajmošter enega dne Poglejmo še, koliko se je bil poněmčil! nemškega kršcanskega nauka ^une fare přijelo? fari, Bog vé in mati božja na Smarni gori, da je eden! — piši in beri: samo eden edini je bil bilo vsi t uči, nemško ali slovensko ? Nekoliko res ) ki 18 srenjskih odbornikov pred se pokliče, ter jih praša, kako naj se v šoli jih pravi: Nemško. Fajmošter prašajo: Zakaj? Odborniki odgovorijo: Da bojo gospodo v kancelijah zasto- Fajmošter : „Je li ste je znal na prvih pet vprašanj iz katekizma nemško pili, in njena pisma znali brati." vi tudi kdaj v našo nemško šolo hodili?" Odborniki mah dobre volje, so ga barali: No Luka! „Wer hat odgovorijo: „Vsi smo se izšolali v domači nemški šoli." Ailes erschaffen?" in Luka se je odřezal: ,,Gott hat Fajmošter: „Koliko vas pa zná brati?" Zdaj nastane odgovarjati. Bil je lovec, in kadar so bili lovci v krč- barali: No Luka! „Wer hat Himmel und Erde und Allés, was ist, erschaffen." In molčanje in samo trije so znali brati j pa v se SO V8i tako je odgovarjal na vseh pet vprašanj in prašavci in trije glavno šolo in še druge šole obiskovali. Fajmo poslusavci so se rahlali, da se je krčma tresla. Oh ) koliko truda so izgubili ubogi kateheti, ki so to faro podučevali, koliko zlatih ur otroci, ki so v tako šolo hodili! Pomislimo, kako ajdovsko nevedna bi bila taka ster: „Kaj imate tedaj dobička od nemške šole? borniki: „Res • v // nic." Od- Fajmošter : „Poslušajte, kako pa vaši otroci znajo lepo pisati in sestavljati. Zdaj jim bere nektere otročje šolske sestavke ter jih praša, kako fara, ako bi duhovščina ne bila zunaj šole k tako ime- jim kaj všeč? Vsi rečejo: „Tega otroci niso pisali, novanemu otročjemu spraševanju otrok klicala in jih Fajmošter : „ so a Kdo kršcanskega nauka v slovenski besedi učila. Ce je pisal tvoj Jožek ? nemšcina ondi tako reven sad obrodila, kjer Micka" itd. da ne?" „Poglej, Jože, to je to je pisala tvoja pravi, poglej sem, Miha, so se pridni učitelji toliko let trudili kaj še ondi ëim9 bil: ški da Možje, ki so znali brati, so pritrdili dru- Je res t) šoli Ker kjer so bili bolj mrzli učitelji. Žalostna mu majka takému učitelju, ki je toliko let slovenskim otrokom nemščino v glavo ubijal, ob Času svoje smrti pa tako reven toraj naša sad svojega trudapolnega življenja videl! i kar so jim fajmošter brali, in sklep je res ne moremo reci ) da bi se bili mi v nena- saj slovensko brati in pisati naučili 9 tudi slovenske!" šola slovenska, kance lije naj bo pa naj bi bile nemšcina Je štenega , Kako malo so nemške ljudske šole sadů obrodile, kaj malo sadu obrodila. Poznam prav po- se je na prvi pogled pri šolskih spraševanjih videlo. Se celó po mestih, kjer so samo ljudske šole bile y 70 let starega moža, ki je v tako šolo hodil, ter Kjer koli sem bil v nemških ljudskih šolah na je pravil, „da so jih tačas v šoli g. katehet vso zimo skušnji, je bilo strašno dolg čas. Kadar je branje je po nemško kršcanskega nauka učili, za velikonočno spoved so jih pa po kranjsko spraševali, pa nobeden , pa saj njalo ? je imel učitelj komaj še par otrok, s kterimi se ni nic znal, samo jez sem jim pet štukov povedal Je produciral, in znan mi je tak, ki je iz „kofrehnena" samo so se še čudili da jih znam. Pa če sem jih znal odgovore znal, pa je bil prví 71 premifer. a me jih niso oni, ampak mati naučili." Sentrupertu sem bil kdaj na skušnji, kjer je učitelj samo mesticu, kjer se je v ljudski šoli pridno nemšcina učila, klicaí. ravno tem nekega Ferdinanda imel, ki ga je zmiraj na vprašanje v se „No, dandanašnji nekaj odraslih ljudi, ki slovenski dekan in učitelj se je zdaj bo pa Rechnen" Je . jezik z nemškimi črkami pišejo, ker se slovenskih niso , — nemškega jezika pa ne naučili! ,,jl-ci uiuauu žurnoj; iu taxuje oiu. „jl- Oi-uiuauu iwmm , Berite le sestavek, ki so jih učenci nemških ljud- „Ferdinand komm" brez konca in kraja. Večini šo- zadrl: „Ferdinand, komm!" 30 djali gospod In sopet so djali: „zdaj pa diktando" in učitelj se dere: Ferdinand komm!" in tako je Šlo: „Ferdinand komm", a skih šol skovali, in bodete videli, kako strašne so te „ab- ", ter se bodete prepričali,B da je res jalovo delo v ljudskih šolah nemščino učiti, škega znal. ànderunge in „abwandlunge larjev se pa še sanjalo ni, kaj da ta Ferdinand na tabli copra! Ferdinand pa je že po materi nekaj nem- v v • Kako nemščino celó taki pišejo, ki so glavno šolo obiskovali, naj podam tukaj mal izgledek. Tedaj posluh! Die Herrn Werde n Gebeten wegen die schematismuss drugi povedali, kar so zastran nemšcine skusili. Le to še Veliko bi še vedel povedati, kakošen sad je nemšcina v ljudskih šolah rodila, pa se nadjam, da bodo še 9) und vier die direktorjum und wegen die Seelen, und trdim, da največ ljudskih učiteljev je bilo v naših šolah wer wegen Militár was zu thun gehabt hat, das sollen kteri so vse svoje žive dni mladino nemško učili 9 bald berichtigen. N. N. Tekanatt Potte." da , pa bil res nemško misii, da Sledeči sestavek , ki ga je pisal neki člověk ki tudi enega niso toliko naučili, govoril in nemške knjige in spise razumel ; prav prav Je 7) /uvn Ï v» , " » jv plOul il C i\ l \jl\JV\jf± , rv.1 gW VUlli 1U UCLUOaC IVlJjl^v iu obliju l a^ULUCi , Ui le nekoliko učili nemške otrobe vezati. Glasi se tako-le: eni sami roki prstov. Kdor tega ne verjame, naj bara naj priča, kake neumnosti ljudjé pišejo ljudi nemškega jezika dobro naučili, kolikor imajo na 145 po se deželi, po farah. Kdor na Kranjskem nemški zná, iskovati, o tadanjih praznicih se čisto izpočiti in Ie tega naučil v glavnih, večidel pa še v tin skih ali tadaj umorjeni biti, če jih je bilo sodstvo obsodilo ' M ^ mm A m . m m _ m I i m se nemščine učit In ih. šolah, ali pa je šel med Nemce Tudi je smel sužnji tirjati, da ga izpusté iz ene službe * " 4 ' " 269). Ako pa nemška ljudska šola kdaj , ko je bil tudi učni iezik samo nemški, skoraj nikakoršnega sadů ni U ____1 •! 1 • • ^ « • • • 1 • J VVAđJLAJL J ) O^ i" VL ter ga dadó druzemu gospodarju (Weiss op. c. m Samo to malenkost opazim k temu res lepemu spisu obrodila , ali ga bo mar prihodnj dodam še željo ) 7 še ne misli v naših šolah tako velika pravica dati, kakor jo je kdaj imela? Gotovo je, da so prazno slamo Pa ko se ji saj zdaj zvezkji zopet srečali. da g. pisatelja že v prihodnjem mlatili naši učitelj po nemških ljudskih šolah e smo tu naleteli na slabosti in zmote človeškega duha, nam pa dr. Subie v „pota človeške omike" od- ----j---— ~ ~ ~ * ~ * grne kreposti in moč njegovo sopet jo bodo mlatili, ako se nemška tlaka na škodo smelo sojevati, kadar bode gotov a mnogim drugim krvavo potrebujejo željah nemškutarskih kom ki jih Ijudj tako celem spisu se bo je kritika to, kar ze prej o njem rekla, veljá tudi o tem oddelku, v kte za pet (Dalje prihodnjič.; .u , j»" \j"^ r*.j w v^ijcv tudi v vum «»«vmv», v cic- ije nje, v naše šole po rem je govorica o natoročutji starih narodov in o najd- pelj Slovensko slovstvo. bah novega sveta in njenih (napak nje) nasledkih. najdbah novega sveta je obširniše pisano, kar gotovo ni knjigi v kvar. Dobro bi bilo, da bi bil segel pisa- teli tam, kjer o natoročutji govori, do današnjih časov 9 99 Čitavnica." Podu čni spisi za slovenski národ. Vreduje dr. Ivan GerŠak ker to bi bila za natoroljubne Slovence prav zanimiva razpravica. Lahko bi bil pisatelj to storil, ker bi se bil tudi tù lahko nasloni! na Humboldtovo ..kosmo", ki Dan danes , VII. zvezek. ko si naši sovražniki prizadevajo, vse naše knjiga , *vx v uumavii K/Ç/O^VA* u«ouvj;i pvw \j\x oiu » ^uoai svet. Razveseli nas pa tem bolj, čem bolje je pisana to stvar obširno popisuje. Segel naj bi bil v bogati za- au uauva • x\u oi uaoi ow v i u^uii^i ^ii^uv klad slovanské národně poezije, in dobil bi bil marsi- slovstvo z mezincem obseči, nas obveselí vsaka kaj tako nježnega in visoko pesniškega, cesar je pri ki v domači besedi nastopi pot med slovenski druzih narodih zastonj iskal. Ne bilo bi napak, ako bi pisatelj dal vès spis v posebni knjižici na svetio in ter duševnim potřebám našega naroda primerna. tedaj sem si svest, da te opazke ne bode pozabil. To veljá, kar bode gotovo vsak rad pritrdil o Geršakovi „Čitavnici." 7 posebno tO naj dOStavim, ui xoo, uaoiiaruu t \j vuci x XXUU1- boldt („Kosmos" II. 10. Stuttgart 1847) trdi, da bi da ni res Se dasiravno to tudi Hum- Ravno je 3. zvezek pred menó in veselo spolnujem Grki ne bili popisovali natore in njenih prikazni. Teo-pretresavČevo dolžnost, kajti tudi ta zvezek ni zaostal krit je neizrečeno mično in na tanko popisoval lepoto za unima , »ujv. — — ~ * — -------- j ------— r še celó prekosil ju je v marsikterem oziru. natore v pesmih, ktere imenujemo idylle /ja uui lu c§ j ou uuiv^ ^i^awoii ju ju v Lucnoiubv/iuui u« Tù je že prvi sostavek, ki nas mika. „Uspeh človeške modrosti" se imenuje, in stařešina slovenskih rodolju- bov v Gradcu mu je pisatelj. (Konec prihodnjič.) Klasja z domaćega polja podobice). a oiuisuouiu maisja M* uuuiacc^a puija^ živo besedo nas vodi ki ga izdajata po záložníku O. Wagnerji v Ljubljani go- po zmotah starega sveta, ter popisuje najslabše strani spoda Jož. Jurčič in Jož. Stritar — prvi snopić je přišel njegove 7 to je > nicah (cirkusih). sužnje in gledališčne borije v okres- ravnokar na svetio. Na 6 pôlah obsega 1. Prešernovo strahom in milovanjem se oziramo življenje uiuau ^uii x\uoiuy* u o ti auuui iu ujnu v uuj^ixi ou \ju jli «luu ai v ij^ujvž ^ tu • jl i u v i w g il j u< po teh nesrečnikih, za ktere zakoni niso bili pisani in prvi del njegovih že leta Pretres njegovih poezij in 1847. 3. natisnjenih se jim je hujše od živali godilo, kar pisatelj prav na pesem. Dodana je temu snopiču kamnotisna dobra tenko popisuje e v tem lepem spisu smel kaj podoba Prešernova ktera ovreči, bi bilo to, da se mi dozdeva, da učeni stari svet z Rimljani in Grki identificira, kar se prav dostikrat tudi drugej nahaja, cesar so pa zgodovinarji u u v/ u a jl luouiuuva^ xsttuia J6 uuu«j wvij v j pisavec neke malane slike; tedaj nam dragocen spominek. dokaj bolje memo Ie Življe nj ep is je celó na kratko nacrtan. Če tudi sam pravi, da Prešernovo živ- resnica, kakor pisatelj tMUA UI O J W j W V« V Vi V ▼ 4UMIJI j V 1 VUUiVUi^ UUUV/1 iUWtVIJ UU1JU M » lj V* A. * WWWA AXV T V » krivi. Do novejših časov se zgodovina na druge na- ljenje je bilo „preprosto in vsakdanje", bi nam vendar rode starega sveta ni tako ozirala, kakor bi bilo treba. drago bilo, da bi se bilo kaj vec ki je, razun Levičnikovega spisa v povedalo po tvanni, ko govorilo se je o njih ubogo malo in skoraj le Rimljani in Grki so po stari zgodovini gospodovali. Tega pa ne smemo vec. Ce se pa oziramo, kakor se spodobi poleg je Prešernovo literarno delovanje in obče nje nje-omenjenih dveh narodov tudi na druge starega sveta, J X MU Li U JUI V ? X V/JUi \J T V^UI UjwTXUM . „Laibacher Zeitung" 1849. leta, neki že nabrana, in zlasti iz onega časa, govo skim z mnozimi slovanskimi možaki, kakor s Celakov- Stanko Vrazem itd. med letom 1830. in 1840. se pa tudi marsiktera misel presukne. Tako na pr. ne skim, bode g. pisavčevo mnenje obveljalo, da starim ni bila najbolj na glasu bilo. Tak popis bi većino občinstva ženska prav za prav člověk (str. 191), ker stari Indi- mnogo bolj zanimal, kakor tanka preiskava, ali J? bil jani so ženske zeló čislali in ljubeznjivo ž njimi rav- Prešerin — v to ali unozaljubljen. Po starih „perijohah" nali. Ženske so bile pri njih čisto proste in v njiho- ki se vendar še nahajajo, bi se bilo tudi lahko za trdno vem zakoniku je stalo, da se ženski ne smé življenje izvedejfo, kdaj je v gimnazijske šole přišel in kdaj jih i • v v 1 v« • i • w 1 V«t % i . 1 • . i • • n m • • 1 • 11__ vzetí, čes, da meč ni za-njo stvarjen v se celó s cve- dovršil, kakor tudi to, ali je res v Ribnici v ljudske * «iuux y uu» J Viw AJLi \J\J XIX LA a~uj V O v V CAL JtU y OU U U 1 V/ O U Y U vi VS V 1 011 y i\ai\Ui bUUi tu y Clil JU 4 VU f 4.VIUU1V1 v tico je ne smeš udariti (Weiss „Weltgeschichte" šole hodil takrat, ko je žlahtnik njegov Valentin Pre- 84). Dalje bi bili radi da ^JJLJ m Wi Ulil A»U1 J UA MX OQ Uli JJ zgodovini nekaj nazaj, ter na pr. pogledal se bil pisatelj ozrl v šeřin ondi dekan bil, ali ne kajti po Lesarjevem popisu kje je suz- On Je bil nosti prvi sled in kako so prej s sužuji ravnali, nam popisuje zmote človeškega duha v oni dôbi, ko je bilo res med Rimljani že vse oživinjeno in surovo. to je» CUU UilUi UCIVitU Uli, ali lit/, u ^/u xjcoaijcrv ribniške doline", ki našteva ondašnje dekane Valentin Prešerin od leta 1819. do 1833. dekan v Rib- da je „od tod (Rib-nice) 1811. leta menda přišel v Ljubljano." To so sicer nici, v življenjepisu se pa pravi 4 vu mvu Xl/I AXI J www V IUJ UJLIU 111 OU1U vv; y tU 111UU J lUili luta ul^iiuw ^/i w jujum1jwuv» v za Cezarov} ko je denar iz vseh krajev tadanjega malenkosti, vendar ker ne segajo v starodavnost in je sveta vřel v Rim in postopinski, omehkuženi in raz- življenjepis slavnega pesnika že tako ubog, naj bi saj take uzdani Rimljan ni imel druzega skrbeti, kakor kako bi zgodovinske crtice do resnice dognane se svetu podale. se bogastva in obilosti iznebil. S kratka, to je tista Da bi bilo kaj literarne zapušcine Prešernove 7 doba kipela. ko je bila nesramnost življenja do vrhunca pri- IlOUU " ZigUlOiV, IUU1 lui Zi * Jj^xijCř^/iov^tiiui »IV.V* Zgodovina nam pa tudi pové, da so Grki s ne verjamemo: rajnki Dagarin, bivši takrat dekan v • ______• 1_________M _____• , , .rr______•• i • • -Ji___1- _ 7> na v v (( nscu zgorélo tudi mi z gosp dvo- življenjepiscem vred sužnji za Solona in pozneje lepo ravnali, skoraj takisto, Kranji", ki je nektera pisma, odlomek v „Koledarčku* kakor mi danes s-posli. Smeli so posvećene kraje ob- natisnjene „Parizine", en epigram in převod A. Griiu-ove 140 pesmice „ Venetianer Trias" po smrti Pre izročil je dr. Srnec s svojim branivnim govorom prepričavno redniku"„Novic" , ki je njega v bolezni večkrat ob- dokazal lepoto, liko in izobraženost našega, pri tukaj- iskaval in mu v potrebi na pomoč un , u^a^m ui v** ~-j--- o—r — w**™^ • muc- mož za tak Auto da Fè. In kdo drug bi bil to storil? marjenega slovenskega jezika, v kterem je branitelj bil nikakor ni bil šnjih gosposkah še zmiraj žalibog! zeló zeló zane- ín na Naj d v m! polnem nevarnosti ognja imenuje, kdor ga vé, in pove, kj grmado djala zapuščina y da bode konec besedi to še tako dolg gotovo tendencij tudi „Benečansko Kdor bi bil to pa storil, pokončal se je saj na ni s^ o cetrti ure trpečim jasnim in jedrnatim govorom, bistroumno spodbijal zatožbine stavke, in sicer s takim uspehom, da so bili zatoženci od zatožbe zavoljo hudo- bi bil delstva ustaje řešeni 7 in y ni. Zato se nam pravli ve y da Prešerin a to zdi jih del y # ni rad dajal znano je pa roke v roko ki zavoljo javnega posilja proti poglavarstvenim osebam na kolikor mogoče kratek zápor obsojeni. Prvikrat je tedaj od straní zagovornikov krival in tudi taka je včeraj v naši sodniški dvorani zadonela domača beseda, donela pa je tako čvrsto, da smemo tudi mi in temveč, ker se dobro ni hotel natisu izročiti y tudi y da zadnja leta se pevec naš ni več vsedal na Pegaza (Ko dosti prih.) popolnoma zadovoljni biti, kei upamo da so se včeraj Poziv in prošnja do slovenskih pisateljev Tr d tudi nasprotniki naših tako naravnih kakor postavnih narodnih pravic prepričati morali, da jezik naš ni ne siromašen, ne presirov in ne preokoren za rabo v javnero Erb letno Matičino sporočil „zgodovine slovenske" 3. pola se tiska; službovanji, ampak da se tako jalovo očitanje le na nje o kranjski in koroški deželi in ^vra/a t _ Omanífí +oi* nnliin* +,,,3: ____j~ zvraca o Omeniti pri tej priliki tudi moramo domo- deta kmalu v tiskarnico. Imenovane knjige dobé društvenem letu poj- ljubnega gospoda predsednika pl. Vest-a 1865. leto Da se d.oloči, kaj izdá Mat za 1866 leto obrača se Matičin odbor do slovenskih pisatelj obravnavo vodil in v hvalevrednem nji. y ki Je sam , pravicnem spozna- da je zatoženim vse postopanje in vsaki dogodek , —----------------------r------j- pri končni obravnavi razum et i treba, skrbel za to, ljudno prošnjo, naj oni, ki imajo izgotovljen kakov da so zatoženci tudi tožbo in izpovedanje svedokov rtnia lřtPrAOra mnrft Mfltica no 2. 8. svoiih nravil iz- ínv\n\ nrl Irnnno rio Ir ^o i n ___ X..1Í z rokopis, kterega more Matica po jih pravil dati y ga odboru kmalu pošljej Iz slov. Matice odbora v Ljublj maj 1866 Dr. L Tom y predsednik Anton Lésar, odbornik in tajnik Gazela. Na zemljo luna svitle žarke lije, Naravo mlado sladki pokoj krije, Premilo slavec v vrticku prepeva. Iskrenih glasov čarne melodije Šumijo v krogu jasnega večera; Odpró se viri rajske poezije, V radost nadzemsko je srce vtopljeno : Ker pomlad nova tudi njemu klije. J. Cimperman Dopisi. Iz Kastva 24 prila c. dan t m smo volili novega glavarja, vrednega in poštenega gosp. An t Rub domaćeg moža y dobro znanega po vse) Kastavščini zarad njegove dobrote. Bog nam ga dolgo Od njega smejo Kastavci pričakovati boljših časov. Ta mož je poln narodnega duha in vès vnet je kar je národnega Upati smemo y da bo postavil konec šopirni talij da m tudi nemščini v glavarstvu y m se več domaći slovanski bo vidělo „Avviso" po Kastavščini, ampak Tako bo narodni jezik do- gi bil mesto, ktero mu po pravici gré. Bog daj srečo î Iz Celja 27 prila Pomina vreden dogodek imam Vam danes drage „Novice" naznaniti, da ga raz- glasite svojim bralcem Imeli smo predvčerajšnjim in včeraj pri tukajšnji c. k. okrožni sodnii obširno ka žensko obravnavo proti 24 Cvetkovčanom mu keg k r aj a, zatoženim hudodelstva ustaj y doprinešenega s tem, da so se po besedah zatožbe dne oktobra oblasti za odvezo zemíjišč pravo vel javne razsodbe, ki Meretinsko gosp. Glaser > y V bi predstojniku c. m Je zadevala jih Pelj neke v v y gosp dr. S operstavili gr aj s cm o Bránil je zatožence y zdaj odvetnik v Kozj em, in bránil zares v pravém pomenu besede tako krepko in možato, da si zatoženci pač boljega zagovornika niso mogli niti želeti vokatu niti že dobiti. Al to je pri izvrstnem tem dobro znano in navadno y m ne ad tega omenjamo vcerajšnjega dneva, ampak zavoljo tega, ker (prie) od konca do kraja le v svojem jeziku čuli. Slava ! Cresnicah na Staj. 25. aprila. Septembra meseca 1.1. se je „Novicam" pisalo da F. je po prejšnji hudi suši 5 občin konjiškega okraja toča čisto pobila, tako, da je v jeseni lakota nastopila. Nekteri so prodali vse, kar so le od hiše odtrgati mogli přeživili; drugi so šli na béro v Pohorje y m da so se redki v » x vxxv/xjv , xix lo x o^xvx Okrajni predstojnik je po so doma še živeža imeli. * konjiški komisii žita in denarja "poderati dal in tako nektere přeživil. Srčna hvala mu! Tudi deželni glavar malo blagovolil po deželi denarje v naberati al se ]e nabralo - j V T X1C4KSV/X Cbl>x , ic ubogo nekoliko goldinarjev. Visoka vlada in štajerska graška hranilnica ste se prosili pomoči, al brez vspeha. Januarja meseca je bilo že polovico ljudi na beri v Pohorji; tudi župani so od občine do občine po Pohorji za žitom hodili, da bi doma revne ljudi přeživili. Velika lakota je vstala, vse je bilo že ker so se tudi Pohorci dajati naveličali. „A1 kjer je obupalo najveća sila y je božja roka najbolj mila!" Konjiški trgovec gosp. Juri Mišak se je ponudi! prostovoljno da hoče imenovane občine sè žitom in semenom oskr-beti. In res je bil mož beseda. Stoterim je življenje y in zdravje ohranil. V zahvalo ga je občina tolstivrhŠka za častnega občana izvolila. Očitno zahvalo pa zaslu-žijo tudi gosp. okrajni predstojnik Zlebir; gosp. Dragotin Jaklič, župnik špitalski, Mihael Zidanšek, župan tolsti-vrhŠki in Jožef Krajne, župan bezoviški, kteri so po revščine. svoji moči veliko pripomogli k polajšanju Iz Kranja 28. apr * Drage ,,Novice !" Vam, ki ste vseskozi podpornice národnosti naše, potožimo, kar nam gledé ravnopravnosti v naših kancelijah zeló srcé teži. Naša c. k. okrajna uradnija je menda že popolnoma pozabila okrožnico državnega ministra in ukaz deželnega glavarja. Pošilja namreč čisto slovenskim ljudém nemške pozive. Mi še ne govorimo o slovenskih zapisnikih ali druzih spisih , za ktere niso že tiskani formulari ; rabijo in se da se slovenske tiskanice ne na nemško stran **) piše trdim Slovencem, to vendar vladi ne more po volji biti. Kdo je tega kriv, ne vemo, vendar na vsak način pričakujemo od gosp. okrajnega predstojnika, da ustavi to početje, kakor tudi od si. deželne vlade, da energično stopi ta- # V taki revaČini je žena Frankolovem troj čeke rodila: tri ** đekleta. Pri n Dokaze imamo pomnimo tacega rokah Pis. Pis. 147 cemu ravnanju nasproti škofijskega konzistorija se tudi nam Okrožnica slavnega knezo- ako nam Bog kakosne druge nesreće ne pošlje; sadno 9 kar se tiče nem- drevje močno cvetè. Jan. Vodnik. Nobena «cine v ljudskih šolah, celó nič prikupila ni. živa duša, ki je izvedena o šolskih rečéh, je ne potrdi. od 19. aprila t. 1. dovolila, da po predlogu kranjske Iz Ljubljane. C. k. deželna vlada je z odpisom Spisi v „Novicah ------- . - -----------1 j--JL - - ----- r ~ »• «w » v»..« ^ J'y UlCUU/^U »i uujgnu zastran te okrožnice so pri nas jako kmetijske družbe sme prihodnje leto 1867. v Ljub- dopadli. Gospodje! ki imate moč in oblast v rokah > 1 j a ni biti razstava kmetijskih pridelkov in dajte mladosti pomočkov i zob razi ti se po najkrajši obrtnijskih in rokodelskih izdelkov, ktera poti maternegajezika. Tako bodete narod naš potegnili bode zraven kranjskega blaga obsegala tudi šta iz sirovosti in lenobe in izkojili národ sebi in dru- jarsko, koroško, primorsko in hrvaško A A Ml I • 1 I • . A A « ^ _ _ A gim na čast; z razlaganjem pa ist' < v ljudskih šolah tega nikdar tedaj vseh Kranji sosednih" dežel. SI. vlada v omenjenem ne bodete dosegli, dopisu visoko ceni to razstavo v pospéh domačega kme- ,,ich bin, du bist Facta loquuntur! — Temvec pa razveselile so nas volitve tijstva in obrtnijstva. Brž ko bojo deželni odbor, mestni za ljubljanski mestni odbor; bile so pravo mazilo odbor, kupčijska in obrtnijska zbornica in društvo za na potrta srca naša, ker ne pričajo nam samo o živah- denarno pripomoč rokodelcem naznanili družbi kmetijski nem političnem življenji glavnega mesta, temuc kažejo svoje namestnike, kterih je prosila, se snide razstavni nam tudi djansko, kteri možje imajo upljiv do većine odbor, ki bode voditelj vsega početja. Prva skrb mu ljubljanskih mestjanov r ^ « U /\ Vi ti ai i i jt\ rv I n o i I n Tista skupščina ) ki se Je v oglasila za „viele Wâhler" bode najti poslopje, za razstavo pripravno a , je pac S posebno Volitve mestnih odbornikov so pri kraji. Laibacherci fantazirala, da ona zastopa „majoritáten. radostjo nas pa te vojitve navdajajo tudi še zavoljo livcev prišlo jih je volit 117, in brž ob prvi volitvi sta četrtek, 26. dne t. m., je volit volil 1. razred ; izmed 194 vo- tega, ker so nam veselo znamenje, da, kadar pride vo- bila s čezpolovičnico glasov voljena gosp. Jožef Plei-litev za deželni zbor, naše glavno mesto litev za deželni zbor, naše glavno mesto ne Doue weis, trgovec (z 70) in gosp. Anton Frôlich, več v zbor poslalo mož, kteri se sramujejo národnosti sestnik (z 65 glasovi); nasprotna kandidata gosp svoje i tako ) zika kratijo. po- V. da sinovom svojim učenje slovenskega je- Zevnik in gosp. dr. Fr. Zupančič sta dobila le po 48 Ljubljana! te bomo posnemali. gale ; Zadnje yy gosp dr. Po lak tako naprej ! Po deželi in 37 glasov. — In tako so po „meščanskem volilnem priporočeni mest- Novice" so se malo zle- bil le hudo bolan ; a zdaj odboru" v „Novicah" 99 in „Triglavu jani od prvega do zadnjega vsi izvoljeni bili. To mu je že bolje; kar pa je „Laibacherca" pisala o nje- je tako ogromna zmaga, da je popolnoma glas zaprla govern pisarji kopujemo. j pa tudi ni res 9 živih pri nas ne po- národním nasprotnikom, ki sicer radi bobnajo po „Pressi", Iz Borovnice 25. aprila. Znano nam je ) da „Triesterci" itd., zdaj pa so omolknili. so da strugo cesarskega grabna zato globokeje iztrebili, bi se voda v velikih nalivih hitreje odtékala iz ljub- bilo pisati poseben sestavek o tem ljanskega mahu ter se njegova rodovitnost kolijsor mogoče pomnožila. Tudi borovniška občina je storila govorila o „Minoritatswahlen"? Tako udeležtvo sijajno I IVredno bi , «i prostora nam Med 893 volivci se jih volitve udeležilo 540, tedaj toliko število, kakoršnega nismo viděli v nobenem mestu. Bo li „Laib. Z." še vedno manjka; zato le malo besedi. je sklep naj se iztrebi struga Borovnišice, ktera, će ko- >9 kaže, da Ljubljančanje . spoznavajo važnost volitev in da likanj obilno dežuje, tako naraste, da čez bregove raz- se zavedajo ustavnega prava. Drugo častno znamenje pa iivaje se kmalu vso okolico spremeni v jezero in še je to 9 da so v parlamentarnem življenji že popolnoma celó po kantonski cesti dostikrat teče. Poldrugo leto je izurjeni, — da po nepotrebnem ne raztresajo glasov po že minulo, kar je tukajšnji župan omenjeni sklep s svoji osebni misli, ampak da se ravnajo po nasvetu spisano vlogo c. kr. kantonski gosposki na Vrhniki tistih moz kterim zaupajo. To moramo na hvalo reči podal; al do današnjega dne ni še soseska přejela od- o boj ni stranki. Da pa je bil izid nam nasprotne loka. kdo ima Pozneje je župan pri ovi c. kr. uradnii ustmeno stranke tako grozno žalostěn, kaže očitno, naj bi se omenjena vk>ga resila. Odgovorilo se zaupanje v mestu: ali Ljubljančanom znana národna ~ " skupščina mestjanov, ki se sestavlja o tacih prilikah Mi mu je kratko pa odločno: Tega vam ni potreba, nismo sicer prijatelji nepotrebnih pisarij in prav všeč vselej iz mestnih odbornikov, ali pa tej nasprotna ne- nam koli Je je 9 se reči da mogoče ; obravnavajo ustmeno in hitro kar 9 _ # znana stranka, ki se vsako leto iz druzih svétnikov se- o tej za nas zeló važni zadevi stavlja kakor ravno kane? Ni tedaj čuda 9 da pa mislimo, da se nam ne more odreći spisan odlok, srecen tak, ki ga ta stranka priporoča! je ne- vsega tega HPi p Hl M kakor mi mislimo, pravično zahtevanje c. k. kantonska da je > da moremo še drugam poprašati, ako nam v naše, saj bi se mogel marsikdo koristni nauk posneti, via celó bôsa tista marnja, ktera blodi o „einer kleinen gospóska ne dovoli. Nam je veliko ležeče na tem, da si aber riihrigen Partei" — gibali so se tudi ali na ko-odvrnemo kmetijstvu našemu zeló škodljive povodnji. mando ali brez komande od zora do mraka premnogi Sicer pa tudi mislimo, da imamo pravico do tega. Cemu iz nasprotnega tabora neki je nova obcinska postava, ako obćine ne bi imele tako da so se pretrgati hotli vès njih tek in dir bil je brez vspeha: zau-pravice o svojih domaćih zadevah sklepati? — Zimsko panja ni bilo. Ljubljana je srce slovenske Kranje! s trnje Otl AJJ \J y ktero v naši okolici jako lepo stoji, je jelo že klasiti, in sadno drevje je v najlepšem cvetji. Borovnica n. Srećka nje kranjskih obligacij za zemljiščino odvezo je bilo v pondeljek kmali pri kraji. Deveta ste-vilka. HP m , ki jo je beli fantič iz srečkavnega kolesa poteg- Iz Dola 30. apr. — Željno smo Dolani pričakovali nil, bila je številka (1140. Lit. a) kneza K. Auersperga „Južnega Sokola", al zadnji list „Novic" nam je povedal, sè zneskom od 209.780 gld., ki je tedaj še za 144.530 da pridejo v Dolsko poleg Laz. Moj a misel je, ^n/oo^ia auoi Dolje bolj pripraven in tudi bolj mičen za tako slo- srećkanji izplačati. da gold, presegla znesek od 70.000 gld., ki se ima v tem vesnost kakor Dolsko, posebno *pa priporočam gostil-nico pri drevoredu, kjer je pripraven vrtić kola. za „So Bivši c. kr. deželni poglavar kranjski gospod baron Schloissnigg je prejel po sklepu Njih Veli- »jv. j- * ---------^---j - ----r ~ ■ Letina nam prav dobro obeta; žito lepo kaže, Čanstva slavni red železne krone 2. vrste. To neljubo pomoto je neki telegraf prinesel iz Tržica Ljub- Svetli knezoškof ljubljanski so predsedstvo v konzistorii, kadar obravnava šolske zade ve, za stalno ljano; saj tako se nam je povedala iz sicer zanesljivega vira. izročili prećastitemu general-vikarju in Stolnemu proštu Vred. gosp. Antonu Kosu. ■ Î48 kr državno ministerstvo e gosp Juri j K • v • visi realki 27 imenovalo za pravega učitelja na ljubljanski seglo Wie po )) dne t m. j odbor ki skrbuje družbo dali kostanj i. Abendp." bolj orožuje v • • Vlad da se Ital dunajski (Laško) nik V ce- sam pravi ; ■ M , in naglaša potrebo, da se naša vlada zavaruje napada. Laška „Perseveranza" javlja, se v toliškik rokodelskih pomočnik f letno skupščino. Prečastiti njen ravnatelj gosp. profesor imel svojo Lombardii zbéra velika armada, pregledavajo trdnj m tudi voj ladij napravljaj dvombe več, da ste ďr. Vončina je poročal o stanu te družbe, ktera kot si pruska in laška vlada popoinoma edini 7 v pohlevna vijolica cvetè že 11 let in delà na blago ro- klepih jih na- Cesar Napoleon ni sicer očitno odobri! tega kodelstvu. Rekel ie oče njen — tako moremo gospod vojskinega početja; al zabrani! ga jima tudi ni; modra dr. Vončina po pravici imenovati — ua, u« mui oe ^«^v*« ^«aa, vac» uuuo »egei pu iglu, ccsai && družba ni razširila preteklo leto, vendar tudi ni šla ra- dolgo želi, kadar pride pravi čas za-to; ruska armada da če tudi se gl menda caka da bode gel po tem, česar že kove poti Družbenikov (rokodelskih pomočnikov) štela pa bode brž ko ne posedla podonavski k je 51 > med kterimi je bilo 31 domačih , 20 tujih jih je prišlo lani v Izubijano, pa niso delà našli, teaaj uoigo vec ne morejo om strune taRo napete. — iN so jo morali zopet zapustiti. Toliko popotnikov brez Ogerskem napreduje deželni zbor prav po polževo Ljublj pa niso delà našli 81 tedaj drugej nastane vihar. Tako so nastavlj Dolg vec ne morejo biti strune tako napete zdaj 7 ko reči Na delà še poprej beno leto ni bilo kako rokodelstvo peša t ni uuo, — novo znamenje, ^uua, ua jc uc^i viaum muz , u» pu daljem govoru je gosp. râv- takem delovanji bode še zeló hitro, ako 1867. leta bode ni tedaj čuda da neki ladin mož rek r da po natelj pohvalil obnašanje družbenikov, pa se zahvalil kronanj ........- " - " ~ ' • T Dunaj' kralj 26. dne t. m gospodom : Konšeku, Tomazinu in Perme-tu M. Močniku, Frid. Križnarj Jan so sprejeli cesar na ki so se LI 111 1 CllUC'kU J XVI. 0\J oo marljivu V CVJ.JL - ----7--J """ f«* ' »«" « pa tudi gosp. mojstrom, ki so kod odborniki kterih edino zavisi blagostanj OjJLJ U} U CilX# - ---J ^ ~ MV41 udeležvali rekli, naj se zbor pod poslanstvo z adreso ogerskega zbora in poslancem učenja skrb no 7 s predlogo onih zad 7 delali na prid družtvu. Tudi finančni stan je ravno tako kakor kraljestva ogerskeg od h dežel cesarstva Kakor ,,Svieťl t dober, ker družba ima že nekoliko premoženja, in ka- pise, je vsaboto odbor ogerskega poslanstva i: mesta povsod delavni gospod Jožef hrvaškemu poslanstvu pismeni sestavek onih načel m ka pise bot odbor ogerskega poslanstva izročil kor je na blago kterih Magj 7 po mislij Sventner iz računa dokazal, je po odbitih letnih stroških ostalo konec leta 49 gold, gotovine iz letnih dohodkov. Poročilo ravnateljevega namestnika gosp. prof. A. Lesarja, vzvišenega škofa Strossmaj da porazumlj mogoče ki je oskrboval hranilnico družbenikov 7 so vložili lansko leto 353 gold je kazalo 7 da odg piondeljek so hrvaški poslanci pod predseďstvom pre da sklenej im > plaćalo se jim je áro dnih na magjarski predlog d 184 gold., in da tuđi ta hranilnica ima že lep zaklad L uuuiu " a u c v , ki Se tičeju ravuupittvuuou uaiana odov na Ogerskem, so zopet Magjari pokazali rogove, sejo , volitvah za odbor pravnosti ostalih Po pomenkih o nekterih družinskih zadevah, kterih so da hočejo gospodovati vsem drugim. Iz te moke ne bo se udeležili g. Fr. Drašler, Sventner, dr. Vončina Bleiweis itd., je bil namesti gosp. prof. Lesarj 7 dr kruha Presvitli cesar so milostno ukazali, da se ki I 1 lili., JC U1A AAC*JJ_lt neđelj na večer so družinski rokodelci s pohvalo dali vreduti dve glediščini igri s petjem Kozlerj pivarnica med Ljublj in Siško se hitro zida 7 pa tudi delavcev, da vse mrgoli Zi darska mojstra Treo in Faleschini vodita stavbě y ki ukaz c. 1 v v • i • • brz posiljaj (kresijska) mesta želi t ar ki 7 i došel denarstvenega ministerstva, da vès ta denar iinančnim okrajnim gosposkam v veča tù bolj varen kakor po de- ker ; ako bi se utegnila kaka »jsk začeti Dim boj objemale 7500 kvadr. sežnjev v okrog Veličanski slovenski kor dr Je mar a so 28 prila tudi v P ip 77 Kdo stva Karakosov se imenuje tišti grozoviti hudodelnik, unidan hotel cara ruskega ustreliti. Nepopisljivo se razodeva po mnozih mestih ruskega cesar- 7 da peli previdnost Božja otela caru življenj 7 pa pevovodju Lžičařju gré čast, da se slovenskimi pesmami Vrlemu tudi vladarji druzih držav slavijo rešnika s častnimi 7 tako cesar naš, cesar francozki in drug přišel list Grb seznanja tudi naše južne brate Ravnokar je iz Prag Lire Sionske", ki obsega „Darcek Marii", „Smarnica Nebohod Jez.", „Binkošti" Kdor si še želí naročiti redi častiti gosp. Mihael Feud liki duhoven pri ruskem poslanstvu na Dunaj Raj e v s kij • • I Pre vé in cis- 77 „sv. maša", „Křiž. teden", 77 ID (( 77 „Cešena si Marij Liro", more dobiti še vse dozdanj vaj Navadne ,.sokolske liste so počemš od JL1M V MUUU j^UViAVX^JAW ▼ J J/VUV UU.U1 VU maja t. 1. vsak ponde 1 j e k in četrtek zvečer od lani pisatelj knjig čast zdaj 7 ki tudi 77 Matici" naši že daroval lepih povisan za g ; ktera kakor ..Slav. Blátt » , aaaui „Kjiav. protopopom v vsi Rusii k o f a pišejo 7 7 velika došla do- 1 do 7 Vaj vaj za predsokole pa so vsako sredo 2 čitalniškega pevskega zb so maja vsak torek in petek. Pevska d od je vsako Listnica vredništva. Gosp. P. vGra: Přejeli; prosimo še. Gosp. Z. v S: Pride drugi pot; ni bilo mogoce danes. Kolek za 77 J. Pr." je p Gosp. F Pr: Gosenica je tista, ki t • v*i ■» • i f • » t in samospevih boto. Ob nedeljah in praznikih so vaje v Novićar iz domaćih in ptujih dežel. Niso sicer še zagrmeli topovi, vendar čedalj so jo zadnje „Novice4' popisale. Vse pravlice vaših ljudi imajo le toliko resnice, kolikor se vjemajo z Novičinim popisom; pomoč je edina, ki smo jo nasvetovali; al zdaj je žalibog! že „post festum"; edino. Ako morete tega mrčesa še mo . da se ne razmaze zdaj je oberanj kaj vjeti, poŠljite ga pokončavanj kl Ljublj kakor 28/ / 4 poslani se kaže, da bode vojska bolj danes; drugi pot gotovo Mnogim gosp. dopisnikom: Ni bilo mogoče 7 7 ako se začne, ne bode se začela na severji se je izprva homatij plêsti Kursi na Dunaji maja £j<*\j\jica jul c* ou vciji j rfcjvjL j v i^jji va xiuuiaiija ^/luon Z&- čela, ampak na jugu — na Laškem, ktero bode menda kr. 5% metaliki 54 fl. Narodno posojilo 56 11. 60 kr. Ažijo srebra 109 fl Cekini 5 fl. kr 29 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.