11 h a 11 viak četrtek. Cena tna je 3 K
na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in droge tuje države 4 K 60 vin.) — Posamezne ilevilke se pre-—	dsjajo po 10 vin. ---
Slovenskemu ljudstvu ¥ pouk in zabavo.
»Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjev« ulice It. 2. Naročnina, reklamacije in inseratl pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljena, Kopitarjeve ulice it. a. :
m. i
9 UuMScnMnG 3. januarja 19119
Veselo znamenje.
Zavarovanje za starost hi onemoglost je zdaj najvažnejše vprašanje. Mnogdkod razboriti možje le z velikim nezaupanjem presojajo ta zakonski načrt. Odkrito povemo: zelo me to veseli. Vidimo iz tega, ..i naši ljudje, zlasti možaki, bero in sa-istojno mislijo. Še nič ni postave, a že iliko razgovorov* in ugovorov! Kje je D to nekdaj? Vidite, koliko prebuje je spešil naš Domoljub ! On pove, vi pa opravljate in sklepate. Četudi kaj pozabljate — hvala vam; hujše bi bilo, če bi - ne rekli. To je politična smrt. Tako pa tk pomaga postave delati; sad splošne enake volivne pravice. Da bi Ic bilo dalje več svojemislečih in sodečih etiškili mož in bi svoje presodke od-
■	i povedali! — Torej kaj je s tem načr-postave postava še ni? Začetkom mislilo le na zavarovanje tovarniških
triih) delavcev. Ti že nekaj imajo: /. .irovanje za bolezen in zoper nezgode, h; i vam je znano. In zdaj, ko se gre zii jiliovo starostno zavarovanje, naj bi K 'ii' za kmetiški stan molčali? Kaj bi vi rekli: le za delavca se vlečete, •a se pa nihče ne spomni. Kmet je že najcenejši delavec za najvažnejšo b.ščino: za krtih in meso- Dela in gara i še svojega pridelka uživati ne sme, čt gre boben. Zato so morali reči P" Kar delavcu tudi kmetu! Ko bi nt pri tem poskrbeli za vas - ali me-i■■"•. da nc bi bili delavci še bolj silili v mesta. češ. tam imam penzijon! Kdo jim i"'hraniti ? Saj že zdaj vsako kmetilško rajši vzame slednjega penzijonira-ntga /andarja ali biriča, češ: Ima penzi-' Rekli so: Ce daš toliko milijonov za ^'eiaVca, moraš tudi za kmeta! A če dr-
■	'i mnogo da, naj da nekaj tudi zavaro-
vance! Saj daš tudi. če nosiš v posojilnico ali sebe in svoje drugod zavaruješ. Toda plačevanje je včasih mislimo na slabe letine in druge nezgode: ogenj, voda, toča
huda reč. 1'ovdarjamo: ta postava je zdaj šele načrt. Izbili bodo za kmeta poslanci, kar bo mogoče! Zlasti, da se ne bo niličc davil, če ne bo mogel plačati kako leto. Vrh tega pa je treba vendarle tistim odgovoriti, ki v enoiuer govore o tistih 65 letih, češ, da jih nihče/ie učaka. Kaj pomeni 65 let za kmeta? Ce bo kot samostojen gospodar učakal 65 let, bo vlekel preskrbo, nc da bi mu bilo treba dokazovati nezmožnost za delo. Ce pa pr <Jda svoje posestvo in je nezmožen shv.iti si tretjino tega, kar zdrav čl' njegovega stanu v njegovem krai služi, bo dobil preskrbnino, ne gled' koliko je star, če je Ic 200 tedne skupaj vplačal. Tudi 651etni s kmet bo moral plačati vsaj ? ' '.n
I )a bi pa tekom svojega go>sr mogel kdo vsaj 48 kron privf i ni res. Kdor to trdi, se je sk - • s-nico.
Ce bo plačal le 200 te ' mel preskrbo, ker bo priskoči" i . i ••• vsakega z 90 kronami. V 20 •	ča 48 kron: dobil bo pa -- tak' možen 90 kron državnega r )<| kron, pa še dve desetniki od r je plačal; torej že prvo lr štirikrat več. kakor je plačal
A vemo pa.	zoper to
med kmeti pomish	■■ - bom več
samostojen, naveza., bo:. kanclije! Vrl značaj a dandanes mi velika težava. Vsak se nasloni na koga drugega, čc le more; naveže se na pomoč drugih, če le kako more. Tudi kmet nima več samostojnih moči, kakor ne'kdaj. Kje so časi, ko so vladale naše kmetiške domačije samostojne kmečke grče. ki se razen Boga
niso bale in nikogar potrebovale! Dandanes je tudi kmet zašel med svetovni mete/.. Celemu svetu je dan v roko, da se igra /. njim in z njegovimi pridelki, kakor /. žogo. Le mislite na pridelke, ki jih po-1 stavi na trg. Mari on odločuje ceno in pogine? Vse drugi, ki so kmetje na papirju i ali pa še ne. Zato mora tudi kmetu na po-1 m ;č država; pri plačevanju pa mora po-I magati kmetu tudi dežela.
Tudi tu se bo kmetski ugled dvignil, ovarjajte sc naprej o tem načrtu, o m samo to pravimo, da je jedro .), misel postave prava: Kar delavcu, kmetu!
Vetfnik »Kmečkih zuez".
»Domoljub« glasilo »Kmečkih zvez«.
Na tem mestu bomo odslej prinašali poročila o delovanju Kmečkih zvez«, nc samo na Kranjskem, marveč tudi iz ostalih slovenskih dežel. Želimo namreč, da postane Domoljub« vseslovensko kmečko glasilo-
Novo vodstvo S. L. S. jc dne 4. t. m.
zborovalo v knjižnici Katoliške tiskarne«. Zborovanja so se udeležili kot udje vodstva zastopniki »Kmečkih zvez«. Vodstvo je sklenilo protest proti imenovanju nemškega deželnega šolskega nadzornjka in sprejelo več važnih sklepov, tičočib se stranke sploh in kmetijstva posebej. Seveda bomo o vsem natančno poročali.
Tolminska »Kmečka zveza« je imela v nedeljo, dne t. m. shod pri Sv. Luciji v salonu g. Vuge. Shod jc otvoril z lepim pozdravom predsednik K. Z. g. Man-t r e d a , ki ic cel čas lepo in vzorno vodil zborovanje- Nato jc poročal o svojem delovanju g. deželni poslanec K o s m a č , ki jc tudi razpravljal o gospodarskih r a zine-
rali svojega volivnega okraja. Za njim je govoril g. dr. D e r 111 a s t i a o posameznih političnih strankah na Goriškem. Pojasnil je. da je agrarna stranka prava stara liberalna stranka, kateri na čeki gredo svobodomiselni učitelji in da je dr. Franko oseba, ki bi rada potom te stranke dosegla deželnoodborniški stolec. Da so agrarci liberalci, kaže dejstvo, da se je dr. Franko udeleževal v Gorici zborovanja svobodomiselnih učiteljev, ki imajo v programu svobodno šolo, da so agrarci volili liberalce in liberalci agrarce ter da skupaj gredo v dež. zboru in pomagajo A. Gaberščeku v dež. odbor. Govorila sta nato visokošolca »Daničarja« M u n i h in K e m p e r 1 e o slovenskem vseučilišču- Tozadevne resolucije so bile sprejete s o g 1 a s n o. K sklepu je govoril še poslanec Z e g a o položaju poslancev S. L. S. v deželnem zboru ter o obstruk-ciji. — Vsa poročila so bila sprejeta z veseljem in navdušenjem na znanje. Zboro-valci, ki jih je bilo okrog 200, so izrazili željo, da bi K. Z. priredila kmalu zopet kak shod.
Političen pregled.
NEMCI SE UTRJUJEJO.
Ker Nemci čutijo, da se jim na Kranjskem majajo tla pod nogami, se skušajo j<ar najhitreje utrditi, da se ne podere vsa stavba njihove nadoblasti v slovenskih deželah- Lansko leto so bile Slovencem zagotovljene slovenske srednje šole, Nemci so pa dobili eno popolnoma nemško gimnazijo več. Da pa ta nikdar ne izgubi prrstno nemškega značaja, ji je bilo treba zagotoviti popolno neodvisnost od Slovencev; ne le same nemške profesorje naj ima nemška gimnazija, temveč tudi de-želnošolski nadzornik, ki je po rodu Slovenec, naj nima v nemških gimnazijah nič opraviti. Nemci hočejo biti sami med seboj in si natančno ograditi svojo posest z mejo, ki je ne bo mogoče nikoli več pre-mekniti. Zato so dolgo časa na tihem snovali in ruvali, dokler ni vladni odlok presenetil slovenske javnosti z vestjo, ki se je zdela skoro nemogoča:
Za 25.000 kranjskih Nemcev je vlada postavila posebnega deželnošolskega nadzornika v osebi g. Belarja, prof. Šraucerja je pa imenovala za okrajnega šolskega nadzornika za nemške šole. Sedaj imajo naši Nemci dva okrajna in enega deželnošolskega nadzornika. Kje je še svet videl kaj podobnega? Prav ima, ki trdi, da je to udarec s pestjo v obraz slovenskega narodd. Moti se pa, kdor inisli, da bode slovenski narod ta udarec mirno prenesel. Ne, sedaj je mera predrznosti izvestnih krogov polna in na udarec treba odgovoriti z udarcem • . .
Zakaj je to žalitev slovenskega ljudstva? Zato, ker se hoče ljudstvo vdele-ževati deželne uprave po svojih deželnozborskih poslancih in ima pravico, da odločuje tudi o šolstvu po deželnem šolskem svetu. Sedaj je pa deželni predsednik brez
volje in celo zoper voljo deželnega zbora in šolskega sveta ustanovil ali priporočal vladi, naj ustanovi še tretje nadzorniško mesto, da ga more podeliti Nemcu. To mesto pa je popolnoma nepotrebno, docela odveč in je neopravičen napad na davkoplačevavce, ki morajo s trudom svojih žuljev plačevati nepotrebnega uradnika, da se s tem le ustreže nenasitni nemški lakomnosti.
Glavni krivec pri tem vnebovpijočem dogodku je deželni predsednik, nemški baron Švarc, na čigar priporočilo jc bivši naučiti minister imenoval tretjega deželnošolskega nadzornika. Slovensko ljudstvo ga bo zato poklicalo na odgovor, ki bo natančen in strog in ki bo morda zmodril nemške barone, če bi jim še kdaj prihajalo na misel, da bi delali na Kranjskem račune brez slovenskega ljudstva.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Gosposka zbornica se je pečala dnč 2lA decembra p. I. s proračunom. Pri tej priliki je član gosposke zbornice grof Tun resno svaril avstrijsko vlado pred tem, da bi priznala ogrskemu vojaštvu kake predpravice- Opozarja jo, da bi s tem Madžari postajali le od dne do dne drznejši in da bi ta pot slednjič privedla do popolne razdelitve avstro-ogrske monarhije. — Tudi drugi govorniki so se izražali v istem smislu ter branili skupnost armade, ki je pogoj moči naše države.
DEŽELNI ZBORI.
Poleg kranjskega in goriškega deželnega zbora, ki se snideta 8. t. m., se sklicujeta tudi nižjeavstrijski in tirolski deželni zbor. Zasedanje bo trajalo približno osem dni. Kranjski deželni zbor bo volil novega dež. odbornika iz splošne skupine, v goriškem dež. zboru pa bo na dnevneni redu volitev novega deželnega odbora, katero pri zadnjem zasedanju ni bilo mogoče izvršiti.
BALKANSKO VPRAŠANJE.
Zdi se, da se prvotna razburjenost zaradi Bosne in Hercegovine vedno bolj po-leguje. Rusija, ki je najbolj jezno gledala, je razjasnila svoj dobrohotni obraz, in ko je minister Izvolskij spregovoril v njenem imenu v dumi dne 25. dec. p- I., so bile besede že prav prijazne in miroljubne. Izvolskij je izjavil, da Rusija ne more protestirati proti priklopitvi Bosne in Hercegovine; o tem, da bi Avstrija odstopila Srbiji ali Črni gori kos zasedenih zemlja, ni zinil besedice, zahteval je le kake ugodnosti za ti dve balkanski državi. Za konferenco se ni Izvolskij bogvekako navduševal, ker si mora sam priznati, da bi konferenca ne mogla nič izpremeniti na tem dejstvu. — Umevno je, da so na Dunaju l ili veseli te izjave. Sedaj ni nobenega vzroka več, da bi se balkansko vprašanje ne dalo mirno rešiti potoni sporazuma med državami, zlasti ker je največja prepir-Ijivka, Anglija, pritrdila načrtu konference, kakor sta ga sestavili Avstrija in Rusija.
V BOSNI STRELJAJO.
Pri Zenici o<b srbski meji so srbski kmetje, v kroju prostovoljcev, streljali na mfšo orožniško patruljo ter zadeli straž-mojstra Lesnjaka v spodnji del života, nekemu orožniku pa prestrelili plašč- Orožniki so takoj odgovorili z ognjeni. Padla sta dva srbska kmeta. Srbske bande so oborožene tudi z bombami, kar v evropskih vojnah dozdaj ni bila navada. Spopad pri Zenici je že tretji. F}rvič so Srfbi streljali na patruljo 11. dragonskega polka, ki je <yb ustju Drine prestopila tam zelo nedoločeno mejo. Zadeli niso nikogar. Patrulja se je umaknila na avstrijska tla. Meja je nejasna, ker se je vsled mnogih posušenih strug težko znajti. Tudi na črnogorsko - hercegovinski meji je banda streljala na našo patruljo. Za/det ni bil nihče.
NEMŠKI KRŠČANSKI SOCIALCI ZA JUGOSLOVANE.
Dunajski župan in vodja nemških krščanskih socialcev je izjavil nekemu hrvaškemu listu, da je odločno za priklopitev Bosne in Hercegovine hrvaškim zemljam. Toda obenem se mora država preurediti, tako da bo obstajala iz treh enakopravnih delov; če bi namreč obenem Hrvaška ne postala neodvisna od Ogrske, bi se s pri-klopitvijo le Ogrska okrepila in Avstrija oslabila-
izobrazili.
Dr. Franc Detela.
1'cga pisatelja gotovo pozna mnogo Domoljubovih« bravcev. »Ljudska knjižnica« je izdala njegovi povesti »Malo življenje« in »Prihajač«, ki ste s^koro najlepši med vsemi, kar jih je nudila dozdaj »Ljudska knjižnica«. Opisano je v njih pristno narodno življenje, domače šege, krepak gorenjski kmet, ki govori res jezik, kakor ga govore ljudje v ttioravških hribih. Mislim, da je čitatclj »Malega življenja« kaj vpraševal samega sebe: Kdo pa jc ta pisatelj, ki piše tako po domače, a obenem tako lepo, da se vse sklada v lepo celoto?« Hočem narisati na kratko njegovo življenje in delovanje.
Naš pisatelj se je rodil leta 1850 v Moravčah na Gorenjskem iz precej imo-vite rodbine. Študiral je v Ljubljani in na Dunaju se je posvetil starim klasičnim jezikom, latinščini in grščini. A poleg tega se jc bavil z raznimi drugimi strokami, kar se razvidi iz njegovih spisov, v katerih jc nakopičenega obilo znanja. Posebno se je pečal s proučevanjem domače zgodovine, iz katere je zajel snovi za svoje najlepše povesti. Po dovršenih študijah je postal leta 1876 profesor v Dunajskem Novem mestu, leta 1890 pa ravnatelj v Novem mestu na Dolenjskem. Bil je priljubljen pri dijakih in občinstvu vsled svojega obilega znanja in prijaznega občevanja. Lansko leto je stopil v zaslužen pokoj, dobil naslov šolskega svetnika ter se
s svojo družino preselil v Ljubljano, da preživi stara leta v miru med otroci; soprogo mu je že pobrala smrt.
V javnost je stopil dr. Detela s šaljivo povestjo ali humoresko »Kislo grozdje«, ki jo je obelodanil »Ljubljanski Zvon« leta 1883. Godi se nekje na Gorenjskem, kjer je zorelo v pozni jeseni kislo grozdje; povest je vzeta iz omikanih krogov in kaže, da leži pisateljeva moč v orisu značajev in pereči šali, s katero zasoli vsakemu svoje. Junak izpregovori pet besedi in takoj vemo, s kom nam je občevati. Takega daru za oris značajev ali karakterizacijo oseb ne najdemo pri nobenem slovenskem pisatelju. Kar je napisal Detela, je naravno, niti ena poteza ni narejena ali zlagana. On ne govori praznih besedi, povsod je globok, resen, mož, ki veliko misli in pozna življenje od vseh strani. Poleg tega je odločen katolik, kar kaže v vseh spisih. Niti ene opolzke besede ne najdete, dasi opisuje najbuirnej-še strasti in vrvenje človeškega srca in življenja. Njegova dela ostanejo globoko zapisana v našo slovstveno zgodovino. Človek jih bere z isto slastjo čez deset let, kakor danes, znamenje, da niso pisane za razburjenje živcev ali hipni vpliv, ampak vidi se, da je bilo pisatelju le do lepe umetnosti.
»Malo življenje« in »Prihajač« ste povesti iz življenja na kmetih, istotako »Gospod Lisec«, ki je bil svoj čas uslužbenec na železnici in se je na stara leta nastani! v vasi Dobravi, kjer je postal hitro vplivna oseba. Vplival je zlasti na Brdar-jeve. Eden bratov se je nesrečno oženil, ker je previsoko letal in si izposodil denar pri skopuhu Vrbanu, ki je z visokimi obrestmi drl ljudi, in si pomagal celo pri Prelesniku, znanem ponarejevalcu denarja. Drugi brat Tone je ljubil ponižno sko-puhovo hčer, za katero je tudi Lisec tiščal, a naposled je zmagal in jo dobil ter živel z njo srečno. Povest je zelo zanimiva, ker kaže kos zgodovine one dobe, ko so razni skopuhi drli ljudi. Vsakogar tudi gotovo'zanima usoda znamenitega Prelesnika. Nekako v sredo med te povesti spada Detelov roman »Trojka«, ki nam opisuje življenje treh vseučiliščnikov, filozofa, jurista in medicinca. Do danes še nima slovensko slovstvo povesti, v kateri bi bilo tako pogodeno študentovsko življenje, kakor v »Trojki«.
2e prej sem omenil, da se je dr. Detela veliko bavil z zgodovinskim študijem. Sad njegovega truda ste zgodovinski povesti »Veliki grof« in »Pegam in Lamber-gar«. Obe ste vzeti iz zgodovine celjskih grofov, ki so igrali v 14. in 15. stoletju tako važno vlogo v avstrijski zgodovini. V teh povestih je naslikano dosledno in v živili barvah tedanje družabno in rodbinsko življenje, in sicer vseh krogov, od cesarja doli do meniha in revnega bajtarja. Kdor hoče imeti lepo sliko iz zgodovine celjskih grofov, bo gotovo z veseljem čital te povesti, ki so skoro najodlič-nejše v našem slovstvu izmed zgodovinskih povesti. Le Finžgarjev roman »Pod svobodnim solncem« jih prekaša, kar se
Lvj jezika, bogastva in slikovitosti v opisovanju, a razvite in zaokrožene so srei-neje Detelove povesti. Kakor upamo, izide kmalu zgodovinska povest našega pisatelja, ki jo založi in izda »Družba sv. Mohorja«. Tedaj bo imelo naše ljudstvo priliko spoznati podrobno Detelovo delo tudi od te strani.
Letos izhaja v »Dom in Svetu« Dete-lova povest »Rodoljubje na deželi«. Dasi je pisatelj že precej v letih, se mu vendar pozna, da ga spremlja ista svežost duha kot v mladih letih. Isti humor, isto naravno opisovanje značajev, krajev in položajev in zraven globoko jedro. Kdor hoče imeti bogat užitek, naj čita!
A dr. Detela ni samo pripovednik, on je tudi dramatik, pisatelj iger. To kaže njegova dovršena veseloigra »Učenjak«, ki se je samo dvakrat uprizorila na ljubljanskem odru, znamenje, da ima ljubljansko občinstvo popolnoma pokvarjen okus in je menda res ustvarjeno samo za »v cirkus«. V avguistovi številki »Dom in Sveta« je začela izhajati zopet Detelova trodejanka iz časov francoske okupacije na Kranjskem, ki obljubuje mnogo. Morebiti bo nov prispevek za naše domače di-letantskc odre po izobraževalnih društvih. Pisatelj nam ustvari pri svoji čilosti duha še mnogo. Da bi nam ga Bog ohranil še dolga leta!
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(LUCIJ FLAV).
Zgodovinski
roman. — Spisal J. Splllmann D. J
(Dalje.)
Tretja knjiga.
PRVO POGLAVJE.
Pri poslaniku v Cezareji.
Vsi trije beguni so srečno dospeli do mestnih vrat ob morju ležeče Cezareje. Novo, prekrasno mesto s svojim izvrstnitn pristaniščem in svojimi stotisoči prebivalcev je bilo že takrat najvažnejše v celi Palestini, dasiravno so je sezidali Hero-Jiani šele pred nekaj stoletji- Mesto so krasila svetišča Grkov, Rimljanov, Egipčanov in starih FenKanov, ponašalo se je v rti u tega z velikanskim glediščem, toplicami. slavnimi bojnimi šolami in premnogimi palačami.
Ko pride Lucij Flav s Pavlinom in malim Benjaminom srečno do mestnih vrat cezarejskiti, so ondi Rimljani razkačeni, zaradi judovske vstaje v Jeruzalemu, ravnokar oropali prestrašene Jude njihove sinagoge ter jih na tisoče pomorili. Stari pisatelj Jožef Flavij nam poroča, da je takrat v Cezareji v eni uri izgubilo dvajset tisoč Judov svoje življenje. Tudi stotnika Lucija in njegova dva spremljevalca pozdravi straža ob mestnih vratih z divjim hrupom in že segajo vojaki v svoji razka-čenosti, ker je bila četa rimskih vojakov v Jeruzalemu na podel način izdana in pri
Betoronu poražena, po svojem orožju, da pobijejo trepetajoče potnike zaradi njihove judovske obleke, ko jim zaklrče Lucij v latinskem jeziku: »Odprite vendar svoje oči, tovariši, predno planete na nas; ali nič več ne poznate stotnika Lucija Flava?«
»Pri Herkulu in vseli bogovih!« krik-ne desetnik Marcij, ti torej tukaj? Tisočkrat bi bil prisegel, da si že zdavnaj na drugem svetu. Hvala vam, dobrotljivi bogovi! Darovati hočem boginji usode — kako že neki nazivljemo ono staro devico? — črno kokoš, ker ti še ni prestrigla niti življenja. Nocoj nam moraš v gostilni ne-apoiičana Puteola, ki stoji ravno nasproti Herodovim toplicam, popisati svoje čudne zgodbe. Da, pri Herkulu, zanimive morajo biti.«
»Prav rad, moj dragi Marcij, če bom le utegnil. Toda najprej se moram zglasiti pri poslaniku. Kje pa ga najdem?«
»V palači Agripovi, kjer se lahko sni-deš tudi s svojo pokroviteljico, kraljico Bereniiko. Tu imaš moža za spremljevalca! Poslanika pa ne boš našel pri najboljši volji. Dal je namreč zapreti celo Gesija Flora in ga pošlje najbrž v Rim pred sodišče. Ravno prav mi pride na misel, ti ga lahko prej tirjaš, da nam izplača dvajset tisoč sesterc, ker smo ujeli b^n Gioro, ki je pa pobegnil in se nato tako nesramno poigral z nami v betororiskih soteskah «
»Videl bom, kaj se da opraviti; ta čas pa skrbi za moja spremljevalca!«
Marcij prinese svojemu stotniku na<j-poprej rimsko opravo z orožjem; Luciju se namreč ni zdelo prijetno, dasi v spremstvu rimskega vojaka, hoditi v judovski obleki po mestnih ulicah. Potem se poda v svoji novi opravi, spremljan od nekega višjega častnika, v palačo, kjer je umrl Agripa I. tako žalostne smrti, malo potem ko se je dal od ljudstva po božje častiti. V preddvoru pozdravi Lucija več znanih vojaških dostojanstvenikov kot vstalega od mrtvih; peljejo ga v notranji del palače. Ob vhodu v prostorno vežo stoji marmorna soha boga Jupitra, pred njim zlata ponev z žrjavico- Sužnik ponudi mimo idočim gostom kristalno posodo s ka-dilom in vsak častnik vrže perišče dišečega kadila na razbeljeno žrjavico. Tudi Lucij seže po kadilo, a ga takoj zopet izpusti iz roke, ne da bi ga daroval Jupitru. Dasi še ni bil kristjan, vendar ni maral darovati bitju, katerega ni pripoznavai za Boga.
Ko opazi to Pomponij Papilij, pripomni pikro:
»Oho, Lucij, si se mar dal tudi ti ob-rezati, kalkor ta Metilij tukaj? Tiči li morda v tem ono čudo, ki te je rešilo preteče smrti?«
»Nikakor ne, Papilij, rajši bi bil šel v smrt, kalkor s tako straihopetnostjo rešil svoje življenje. Nisem Jud!«
»No, prav! Pa zakaj vendar ne daruješ Jupitru: kadila? Sicer me ne smeš prištevati najpobožnejšim, toda perišče kadila je po moji sodbi najmanjši dar, ki srno ga dolžni žrtvovati tako velikemu bogu.«
Lucij hoče odgovoriti, toda že pozdravlja goste dvornik Evpolem s svo-
jimi globokimi pokloni in zatrjuje stotniku na Vso moč, kako zelo se bo razveselila njegova gospa rešitve svojega ljubljenca, ki ga je že objokovala kot mrtvega. Stotnik pa mu odvrne, da se rad pokloni skrbni kraljici, takoj ko se zglasi pri poslaniku.
Pred poslanikovo'sobano jc čakalo vsprejema poslanstvo najimenitnejših in najbogatejših Judov, ki so zaradi zadnjih dogodkov morali bežati iz Jeruzalema-Nekdo izmed njih takoj vzbudi Lucijevo pozornost. Ali ni to rabi Sadok. Tamarin oče? Stotniku se dozdeva zelo upadel in potrt; siva brada pada oslabelemu starcu na prsi. Zdajci upre Sadok svoje mračno oko v Lucija in prebledi. Pa, starček ga je brez dvoma spoznal, a njegov pogled ni bil prijazen; iz njegovih oči je švigal srd na Rimljana. Odkod to? se je vpraševal Lucij.
Stopiti hoče k rabiju ter mu povedati radostno novico, da biva njegov sinček v Cezareji. Tu pa odgrne poslanik Cestij dal osebno zaveso med vrati svoje sobane in pade ginjen Luciju v naročje z besedami: Torej te bogovi zopet milostno dovajajo k meni! Stopiva v moje stanovanje. sin mojega prijatelja, da mi poveš, kako te je srečna usoda rešila smrti!«
Poslanik ponudi mlademu častniku blazinasti sedež, rekoč:
Tako, dragi moj: sedaj pa pripoveduj! Služabnik pa postavi na nizko slo-nokosteno mizico vrč sladkega cipriškcga vina s svitlimi kupami. Toda komaj prične Lucij govoriti, že naznani Evpolein, da prihaja kraljica. Ne meneč se za dvorne običaje, stopi Berenika v sobo svojega rimskega gosta.
Oprosti, dragi Gal, da se tako vsiljujem! pozdravi kraljica. Niti trenutka več ne morem krotiti svoje radovednosti, tako mi jc na srcu usoda dragega prijatelja. Dokler stotnik pripoveduje svoje doživljaje. mi gotovo dovoliš poslušati; ko bodeta jela obravnavati uradne stvari, se na prvi migljaj pokorno odstranim.«
Poslanik ponudi ljubeznivo kraljici sedež in Lucij prične svojo povest. Poslušalca sledita z napetostjo dogodkom med obleganjem in izražata hudo ogorčenje, ko čujeta o nezvestih izdajalcih in krvavih morijah.
Vse to ima Gesij Flor, ta podlež, na svoji vesti, tudi nezgodo, ki je doletela mene!' vzklikne poslanik. »Pri vsemogočnem Jupitru! Pošljem ga zaradi tega hudodelstva v Rim, da ondi opraviči svoje hudobije, naj me stane tudi glavo!«
Ze zaradi svojega vedenja do mene zasluži ta propalica pregnanstvo v Galiji,« pripomni Berenika. »In vrhu tega toliko rimskih vojakov, katere je dal križati! Prepričana sem, da niti prošnja cesarice Popeje Sabine te grdobe ne reši stokrat zaslužene smrti.«
»Pri Neronti je vse možno,« jo zavrne Gal. »Zato ga tudi ne pošljem s tem judovskim poslanstvom, ki me pričakuje zunaj, na Grško, kjer nastopa cesar kot božji pevec Orfej v raznih glediščih, ampak h pretorju*) in prefektu rimskega
*) Sodnik v zasebnih zadevali.
mesta. Ondi bolj upam pravične sodbe.«
»Jaz pa pošljem v svojem "ter v imenu svojega brata cesarju in senatu*) krepak zatožbni spis. Treba jc poslati v Rini samo spretnega tožnika, ki stopi kot očividec pred sodišče in natanko popiše njegove grozovitosti.«
Izvrstno!« se vzradosti Gal. Kaj porečeš k temu, Lucij, če te pošljemo v Rim? Saj si ondi obiskoval šolo skupno s Titom Flavijern, sinom Vespazijanoviin.«
in sem poleg tega s Titom Flavijem deloval celo leto kot pravdnik pred rimsko javnostjo, dokler se nisva oba naveličala večnih prepirov, odložila toge, opasala meča iu oblekla vojaške suknje. Spoznal sem, da pelje cesta do časti in slave samo čez bojna polja,« pritrdi Lucij. »Pripravljen sem, da me pošlješ v Rim, kjer poženem tožbo pred sodnika in na ta način izvršim nad Florom stokrat zasluženo maščevanje.«
Mož beseda, velja!« reče poslanik.
Napišem ti priporočilna pisma do najvplivnejših senatorjev in do pretorja. In da se bo tudi tvoje dostojanstvo glasilo nekoliko oblastnejše, te imenujem za tribuna." )
Slava hrabremu tribunu; Luciju Fla-vu!« vzklikne Berenika in prične odliko-vancu od veselja ploskati. Dovoli mi, da t: pošljem iz orožnice svojega pokojnega očeta bojno opravo, ki bo vredna dičnega načelnika rimskih vojakov. Sedaj pa nadaljuj svojo povest, ki smo jo že preveč prekinili- Kar lomi me radovednost, kako si ubežal strašnemu prelivanju krvi.«
Lucij pripoveduje, kako je ravnal z njim Eleazar, omeni blaznega Kajfo in svojo rešitev, za katero se ima zahvaliti plemeniti Tamari in njenemu bratu. Lahko si mislimo, s kakšnim zanimanjem je poslušala Berenika ta del povesti. Ko pa prične govoriti o gostoljubnosti, ki jo je užival v hišici bolne-Pavline in kako se mu je posrečilo pobegniti, ga takoj prekine kraljica, rekoč: Stavim, kar hočeš, da so bili oni ljudje, ki so sprejeli tebe in tvojo ljubljenko — to ti je brez dvoma hči Sa-dokova pod svojo gostoljubno streho in vaju oskrbovali — Nazarenci!«
»Odkod to sklepaš, kraljica?« vpraša Lucij presenečen.
»Iz njihove nesebične ljubezni. Sicer stranko Fsenov tudi odlikuje velika do-brotljivost, toda ti se znajo z njo tudi ponašati. V tem slulčaju pa o ljubeznivi po-strežljivosti, ki je bila vrhu tega združena z veliko nevarnostjo, svet ni mogel in ni smel ničesar slišati. Ne, nikakor ne, ta Pavlina in ta Fvzebij sta prav gotovo pristaša križanega Nazarenca.«
»Koliko hvale jim zna poiskati tvoja bistrovidnost! Ti plemeniti ljudje so v resnici kristjani,« pristavi Lucij.
»Pri vseh bogovih, si li mar tudi ti postal kristjan?« krikne prestrašena kraljica.
»Ne boj se, nisem kristjan,« odgovori jecljaje Lucij.
*) Starejšinstvo rimskega mesta.
**) Višji vojaški dostojanstvenik.
»To smemo tudi upati v prihodnje,« reče poslanik. »Kajti, pri Jupitru, sicer bi te ne poslal v Rim- Ti kristjani počenjajo baje pri svojih skrivnih sestankih naj-ostudnejše reči.«
Moj ljubi Gal, kaj se vse govori o grških in egiptovskih verskih skrivnostih! In vendar še ni padlo nobenemu pametnemu Rimljanu v glavo, da bi se nad tem zgražal ali pohujševal,« se pošali Berenika.
Toda to se godi zoper voljo cesarjevo, ki preganja kristjane kot nevarne sovražnike rimske države,« ugovarja poslanik. Nato se obrne kraljica k Luciju rekoi: Zdo me veseli, da nisi postal njihov pristaš. Tvoja previdnost te obvaruje tudi v prihodnje tega nesrečnega koraka, s katerim bi na mah pogazil vse svoje upe in načrte. Upam namreč, da te vidim kdaj na visokem, zelo visokem mestu. Tudi jaz ti dam priporočilna pisma na pot, saj ima v Rimu naša hiša še mnogo itmovitih in mogočnih prijateljev. Za sedaj pa se lahko nastaniš v tej palači, ako ti je drago jn če dovoli poslanik. Kako se vzradasti moja sestra Družila, ki se je povrnila iz Masade, veselih novic o Tamari. Saj je tako srčno ljubila hčerko Sadokovo. Samo paziti moraš, da te ona in njena suž-njica Helena ne pridobita za vero Nazarenca, kajti obe sta tej novotariji zelo naklonjeni.«
Gal takoj pripomni, kako ljubo mu je, če da kraljica tribunu na razpolago stanovanje v svoji palači; kajti na ta način se bo s tribunom mnogo lažje posvetoval o posameznih točkah pritožbe zoper Flora. Nato zapusti kraljica sobano in častnika jo spremita do onega dela palače, kjer je prebivala s svojo sestro-
Slednjič sprejme poslanik Jude, ki so čakali v ta namen že od jutra v preddvoru. Kakih dvanajst mož, večinoma starčkov častitljive postave, stopi v dvorano. Vsi so bosonogi in nosijo beraško obleko, kakor je bilo običajno pri prosilcih. Tutga in bridkost, ki sta jim čitati na topem obrazu, napravita celo na trdega Rimljana globok vtis.
Rabi Sadok govori v imenu vsega poslanstva. Pred vsem povdarja, da so bili pričujoči možje nekdaj najveljavnejši in najbogatejši meščani jeruzalemski, katere je pa neomajna zvestoba do Rima spravila na beraško palico. Vsega tega da je kriv Flor, ki je vkljub vsemu njihovemu nasprotnemu prizadevanju silonia povzročil upor. Kot dokaz navajajo polno pritožb in izjavljajo, da so pripravljeni priseči pri Bogu svojih očetov, da je vse to gola resnica.
Lucij, ki se je z dovoljenjem poslani-kovim tudi udeležil sprejema, si vse pritožbe skrbno zabeleži in si zapomni tudi posamezna imena tožnikov. Zagotovi Jude, da sam predloži v Rimu njihove pritožbe kot dokaze v pravdi zoper Flora.
(Dalje p rili.)
Potres v Južni Italiji.
Italija ali apeninski polotok je podoben nogi. Stopalo in oglavje tega čevlja tvori Ka-labrija. Pred prsti noge takorekoč leži, tro-\ oglatemu kamenu podobro, katerega se skoro dotika, otok Sicilija; približno toliko zemlje, kakor so vse slovenske dežele skupaj, je že od nekdaj torišče strašnih morskih viharjev in potresov. Ze Homer opisuje stra-hovitost Scilc in Karibde, današnje morske očine Mesinske, ki loči Sicilijo od Kalabrijc. Podmorski potresi so nam znani že oddavna. Posebno hudo so jih občutili leta 18IS. in 1846. v Kataniji, mestu na vzhodni obali Sici-lije. ki ie približno tako daleč od Mesinc, kjer ie bilo 28. dec. središče nesreče, kakor Puli od Trsta. Vse to ozemlje se sploh pogosto trese. Zadnji potres jc bil leta 1905., najhujši pa leta 1783. Učenjaki trdijo, da sc ruši zemeljska skorja. Leta 1783. so trajali potresni sunki več mesecev, predno se je zemlja pomirila. V sledečem podajamo najnovejše vesti o zad-njem potresu:
Dve tretjini Mesinc sta razrušeni. Morje je izstopilo, razrušilo svetilnik ter poplavilo vse mesto, kar ga je ob obrežju. Podobno v Kataniji. Tu je podmorski potres trajal 42 sekund in je morje poplavilo obrežje. Nekaj hiš in cerkva je popolnoma razpokanih. Potopila sc ie tudi neka ruska bojna ladja. Potres je razrušil tudi več vojašnic in jc ubitih mnogo vojakov. Vse obrežje Sicilije in Kalabrije je v razvalinah. Razvaline so pričele goreti in se dviga nad razrušeno Mesino gost dim. Po potresu ie nastal silen vihar ter se utrgal oblak. Prebivalstvo je bežalo v cerkve, ki so se pa tudi podrle in zagreble pod razvalinami na tisoče ljudi. Begunci so tako preplašeni, da so skoro blazni. Mrtev je v Mesini župan in več poslancev. Podzemski potres jc spremljeval tudi podmorski potres, ki jc valove visoko kot hiša metal proti mestu. Nesreča jc tako hitro prišla, da sc ni mogel skoro nihče rešiti. Valovi so bili visoki 10 metrov, glavni sunek je trajal 32 sekund. Tudi po drugih mestih jc razrušenih mnogo cerkva. V Mesini jc v razvalinah tudi poštno poslopje, magistrat, sploh vse javne stavbe. Podrl se je tudi hotel »Trinakria«. Ubito je osobje hotela in 90 potnikov. — Kralj se jc s posebnim vlakom odpeljal v Ncapolj, da sc popelje na kraj nesreče. Iz Palerma sc jc odpeljalo v Sicilijo 6000 vojakov, zvečer še dva vlaka »Rdečega križa«. Popoldne jc z Mesino zopet bila popravljena železniška zveza. Po vesteh, ki dohajajo iz mest nesreče, je to najhujši potres, ki ga pomni Italija, morda hujši nego oni iz leta 1783. Mesina je razrušena. Podrla se jc stolnica, mestna hiša in vojašnica. Več vasi v bližini je popolnoma uničenih. V mestu Mesini je mrtvih okolu 12 tisoč oseb, med njimi general Kosta in policijski ravnatelj. Od sto poštnih uradnikov so ostali živi le štirje. Potresu se ie pridružil požar, ki pokončuje, kar je še ostalo. Druhali ropajo. V mestu Palmi je mrtvih 500 ljudi. Celo mesto Redžio je uničeno. List »Tribuna« eeni število mrtvih na 75 tisoč.
Glasovi iz krajev južne Italije, kjer je 28. decembra preteklega leta divial strašni potres, so čedalje žalostnejši. S početka so govorili o nekaj tisočih mrtvih. Potem pa jc število žrtev rastlo od dne do dne. Zdaj se splošno govori, da so potres, morje in ogenj uničili najmanj dvestotisoč človeških življenj. In še na tisoče težko ranjenih stoka pod razvalinami morda v zadnjih zdihljajih in kliče zaman po rešiteljih.
Italijanska vlada je napela vse sile, da bi levežem, ki so ostali živi, čim hitrejše in izdatnejše pomagala. Tudi bojne ladje drugih
držav, zlasti ruske, io v tem prizadevanju podpirajo. Od vseh krajev sveta prihajajo bogati darovi in zdravniška postrežba. Toda vse to ne zadostuje. Nesreča je pregrozna. Še vedno primanjkuje hrane, zlasti pa zdravnikov in zdravil. Ljudje morajo še vedno spati na prostem, pod skalami, na golih tleh in slabo oblečeni. Dež lije nanje kakor iz golide in burja prepihava otrpnele ude.
Težko ranjene in bolnike znašajo vojaški oddelki, na čelu jim častniki, v nalašč napravljene vojne bolnišnice, odkoder jih po najnujnejši pomoči odvažajo parniki v Neapoli in druga mesta. Mrliče pa polivajo z apneno vodo ter pokopavajo v skupnih grobovih. Hiteti morajo s tem žalostnim delom, kajti jate krokarjev krožijo že nad podrtinami in gruče psov se plazijo med mrliči, zrak pa napolnjuje težki mrtvaški vonj, in vsak čas lahko nastane kakšna kužna bolezen. Po zadnjih vesteh pa je italijanska vlada baje sklenila, da bo večje podrtine, zlasti Mesino, kadar bodo rešeni vsi ranjenci, dala z bojnih ladij razstreliti in si tako pokopavanjc mrličev olajšati . . .
Pripovedovanje dveh rešenih menihov.
Frančiškana Franc Skaliti in Karol Frat-ta, ki sta se rešila iz samostana sv. Vincencija Pavlanskega v Mesini, pripovedujeta, da so menihi ravno opravljali jutranje molitve, ko so zr.šklepetala okna in ie začelo pokati zi-dovje. Tekla sta na dvorišče. Tisti hip sc jc samostan podrl in zasul skoro vse menihe. Nekaj sta iili rešila, potem pa hitela peš v La-zaro. — V nekem nunskem samostanu je bilo od 21 nun 7 ubitih, vse ostale so težko ranjene. Večina ima zlomljene rebra in ude. V sirotišnici poleg tega samostana jc zasulo nad tristo sirot.
Sploh je mrtvih razmeroma največ otrok, ker se niso mogli tako hitro rešiti, kakor odrasli. Mnogo pa so jih tudi odrasli, ko so drli za njimi, pohodili.
Kaj pravi pevka Karaleč.
Gospa Pavla Karaleč iz Budimpešte jc v nedeljo večer pela v mesinskem gledišču. Ljudje so ii navdušeno ploskali. Šele ob dveh je prišla v svoje stanovanje v tretjem nadstropju hotela »Trinakrija«. Vlegla sc je spat. a ni mogla zadremati. Živci so ji nekako čudno trepetali, nekaka slutnja jo jc obdajala z grozo. Strmela ie v jasno noč. Naenkrat začuti, da se godi krog nje in pod njo nekaj strašnega. Pokliče služabnico, ki priskoči in zavpije: Pogrezamo se! Rešivc se! — In tekli sta, skoro goli, po hodniku proti stopnicam. Stopnic ni bilo. Čuti, kako pada vse skupaj v glo-bočino. Nahajala sc ie v drugem nadstropju. Ni bilo mogoče ne nazaj, ne naprej. Zdaj zapre oči iu se spusti v temno brezdno... Priletela ie na tla, srečno — z zlomljenima rokama. Služabnico pa je zasulo.
Kako je bilo v mestu Palmi?
Neki potnik, ki se je nesrečno noč peljal po železnici iz Neapolja proti jugu, opisuje potres takole: liilo je okrog pete ure zjutraj, kar sc vlak strese, kakor da bi trčil z drugim, alj skočil s tira. Vedeli smo, da se jc nekaj nenavadnega zgodilo. V hipu začujemo obupno tuljenje s polja krog nas. Vlak se je počasi vozil naprej. Prišli smo do postaje Palmi. Bila je v podrtinah, krog nje pa polno kričečih in jokajočih ljudi. Vedno več jih je pritekalo iz mesta, ki smo ga v jutranjem svitu zagledali pred seboj kot kup kamenja. Nekdo me vpraša, kam. grem. — V Palmi, mu odgovorim! — Mesta Palmi ni več! Zadela nas je kazen božja za naše grehe! — Neki oče je nosi! na rami mrtvo dete ter neprestano govoril sam s seboj: Da, umrl sem v Palmi! — Ljudje so bili skoro goli. Blazen strah jim jc
zijal iz oči. Ko smo jih pornilovali, sami trepetajoč od groze, se pred nami zažari obzorje. Velikanski plameni švigajo proti nebu. Mesina, tritisoč let stara Mesina gori!
Kako je bilo v Redžu?
Železniški uradnik v Redžu pripoveduje: Naenkrat začutim, da se mi izpodmikujejo tla. Zidovje se lomi, grozno vpitje ljudi in tuljenje živali mi vdari na uho. Splošen polom! Pred nami zazija zemlja v petdeset metrov širokem brezdnu. Iz prepada pa švigne steber vode kakor hiša visoko, iu se leskeče v čud-nili barvah. Pogrezamo se... Z morja sc vale črni valovi, visoki kakor gore, in me vržejo IJogve kam, naprej, nazaj in zopet naprej. Kako sem ostal na oni strehi, ne vem ...
Valovje je v Redžu razbilo okrog 500 čolnov in bark, izruvalo je cele gozdove oljk in oranž, kakor da bi jih z britvijo odrezal. Napolnilo je vse z blatom in odneslo tisoče ljudi s seboj. Zemlja se je krog in krog od-prla v širokih razpokih, del mesta ob moriti jc izginil pod vodo; najvišji vrhovi so se po-greznili skoro do morske površine .
Otrok štiri dni zasut. — Junaški major.
Dne I. januarja so odkopali le s srajco odetega otroka, ki ie bil štiri dni v nekem ko-tiču. širokem par korakov, ki slučajno ni bil zasut. Zares čudež, da otrok ni umrl od glada in mraza.
V četrtek so našli nekega maiorja ter ga z velikim trudom do polovice odkopali. Ker pa se je že zmračilo in vojaki niso imeli luči, jih ie major prosil, naj ga le puste še to noč, ker da se mu ne godi slabo. Drugo jutro so ga iratcm celo rešili.
Ruski mornarji rešili dvajset milijonov
Mornarji ruske vojne ladje »Makarov« pravijo, da ie grozni potres trajal dvanajst ur. Vseh sunkov, ki se še vedno ponavljajo, je bilo prvi dan okrog sto. Ruski inornarii so bili ves dan na kopnem ter pomagali in reševali, kjer so le mogli. Tako-le pripovedujejo: Iz globokih jam in razpoklin, v katere se je moglo priti le z največjo opreznostjo, ker se je zemlja še vedno rušila in kamenje krušilo, smo čuli obupno kričanje iu slabotne vzdihe. Odgrebali smo zemljo z rokami, kajti nekatere žrtve so bile tako razmesarjene in vtisnjene med kamenjem, da nam je mnogokrat ostal kak odtrgan ud v rokah ... Ves dan smo blodili med razvalinami. V podrtinah sicilske banke smo našli dve blagajni, v katerih je bilo dvajset milijonov lir. Seveda smo ji takoj spravili na parnik, potem pa izročili italijanski mornarici. Iz neke podrte hiše smo potegnili deset oseb živih. Ko smo razdali zdravila in živež ter naložili tristo ranjencev, odpeljali smo iili v Ncapolj. Med vožnjo je umrlo U oseb. — Italijanski listi so polni hvale o hrabrih ruskih mornarjih.
Kn{i; in kraljica med nesrečneži!.
Kralj Viktor Emanuel in kraljica Jelena sta še podala takoj, ko so dospela prva uradna poročila o nesreči, v Mesino, Rcdžo iu druga večja mesta, ki so trpela vsled potresa. Kralj pomaga sam reševati ranjence izpod razvalin, kraljica pa jim sama streže z največjo požrtvovalnostjo, da pri tem trpi njeno zdravje. Listi pišejo, da se je neprestano na glas jokala, ko je videla v Mesini toliko gorja. Kralj je darovaj za žrtve 200 tisoč lir iz svojega premoženja.
Žalost sv. očeta.
Ko je sveti oče zvedel o strašni nesreči, je dal takoj brzojaviti vsem škofom v bližini potresnega ozemlja, da mu sporočijo podrob-
nosti. — le mesinskemu ne, ker ie bilo že gotovo, da .ie med žrtvami. Papeža so vesti o nesreči grozno pretresle. Sprejem rimskega plemstva je odpovedal in zaukazal za žrtve slovesno sveto mašo v sikstinski kapeli. Za najhujše potrebe je dal škofom na razpolago 100 tisoč lir ter poslal v kraje nesreče posebne odposlance, da poizvedo, kje je pomoč najbolj potrebna. Drugi listi pišejo, da lxi daroval celo en milijon lir.
Sožalja in darovi.
Med prvimi, ki so izrazili italijanski vladi svoje sožalje, je bil cesar Franc Jožef I. Da-
roval je za žrtve 50 tisoč kron. Darovi in izjave sožalja prispevajo s celega sveta. Pa tudi zdravniki in usmiljene sestre povsod tekmujejo. da bi čim prej prihiteli pomagat bolnikom.
Kaj je vse uničeno?
Mesina, na severovzhodu Sicilije, mesto, ki jc štelo nad 150 tisoč prebivalcev, je veliko pokopališče. Smrt je našel škof in skoro vsi višji dostojanstveniki, zlasti mnogo vojakov. Dozdaj so potegnili izpod podrtin nad 00 tisoč ljudi. Vsa predmestja in vasi okrog Mesine so podrta, deloma popolnoma izginila
v valovih. V Mesini je uničil ogenj, kar je bilo po potresu še ostalo. Užgali so se plini in na vseh krajih ie začelo goreti.
Nasproti Mesine, v Kalabriji, je bilo tudi veliko mesto, Redžo-s 50 tisoči prebivalcev. Tudi to je uničeno. Okolica je vsa opustošenj. Kdo bi naštel vsa mesteca, trge in vasice, ki so popolnoma ali večinoma razrušena!
Izmed večjih mest ie zlasti trpelo Palmi, n ie imelo 15 tisoč liudi. a iih ie ostalo živih le nekaj stotin.
Vsa škoda znaša tisoče milijonov kron.
Razgled po domovini.
O groznem potresu na Laškem prinašamo obširno poročilo na drugem mestu, na kar opozarjamo bralce »Domoljuba«.	0
Papež Pij X. naši inladeniški telovadni organizaciji. Papež Pij X. je naročil kot odgovor na poklonitev predsedstva »Zveze telovadnih odsekov« povodom Njegovega jubileja, svojemu državnemu tajniku kardinalu Merry del Val, da je s pismom, št. 34.421 iz Vatikana, 24. decembra 1908., poslanim pre-milostnernu knezoškofu ljubljanskemu, izrazil veselje svetega očeta nad načinom, kako so člani Z. T. O. praznovali njegov jubilej in je »v zagotovilo in potrdilo svoje očetovske ljubezni vsent mladeničem, ki so se udeležili sv. obhajila dne 8. decembra«, podelil apostolski blagoslov. Pismo ie v celoti objavljeno v 1. številki II. letnika »Mladosti«, ki je izšla dne 2. januarja. Mladeniči pa naj v letu 1909., okrepljeni in bodreni po blagoslovu, podeljenem jim od namestnika Kristusovega na zemlji, gredo še ognjevitejše na delo za svoje vzore, neizprosni, kadar gre za načela, blagi in pošteni pa, če gre za osebe. Tako se bo misel, ki so jo v ponos in čast svoji domovini započeli, razširila čezdalje bolj in dlje.
Liberalni učitelji so zborovali v »Mestnem domu« v Ljubljani. Njihovo zborovanje je zopet veljalo zboljšanju učiteljskih plač. Na zborovanje je prihitel tudi vodja kranjskih socialnih demokratov, odpadnik od vere, Etbin Kristan. Navzoči učitelji so brezverca Etbina burno pozdravljali. Jako značilno za liberalne učitelje, ki so izjavljali, da nočejo pripadati nobeni stranki. Ljubljanski župan Hribar jih je sicer zopet snubil za svoj raztrgani tabor, vendar je bilo pa videti iz vsega položaja, da vleče učiteljstvo bolj Kristan v rdeči tabor, nego Hribar v liberalni.
»Slomškova zveza«, to je zveza krščanskih učiteljev, je tudi zborovala minoli teden v Ljubljani. Do 100 učiteljic in učiteljev je prihitelo na shod. Mirno in brez strastij so se razgovarjali naši vrli krščanski učitelji o svojih stanovskih zadevah in o gmotnem stanju. Veselo pozdravljamo to zvezo krščanskih učiteljev. kateri se ne sramujejo spolnjevati svojih verskih dolžnosti in složno z duhovščino delovati v blagor in korist našega ljudstva. Želimo le, da Slomškova zveza dobi mnogo učiteljskega naraščaja.
Nemški deželni šolski nadzornik Belar je po pravici razburil vso Kranjsko. Kaj pa je tega treba bilo, tako se sliši vsepovsod. Ali ne zadostujeta za našo malo deželo že dva nadzornika! Za peščico nemških otročajev jc morala kajpada vlada ustvariti novo mesto. Ni čuda, da je javno mnenje slovenskega občinstva to, da mora deželni predsednik Sch\varz, s čigar vednostjo se je zadal celi deželi hudi udarec, takoj zapustiti deželo in iti V pokoj. Nemški liSTi že pišejo, da odstopi
Seh\varz vsled bolehnosti. Dobro poznamo to bolezen, ki se je pokazala šele po imenovanju odpadnika Belarja za nadzornika. Državni poslanci S. L. S. so že storili in bodo še pri dunajski vladi svoje korake zoper to imenovanje odpadnika Belarja. Ta mož je bil rojen kot sin slovenskih starišev. Njegov oče je bil vrl Slovenec, dolgoletni vod.ia mestne deške šole na Grabnu v Ljubljani. Sin se je polagoma ponemčil, in sedaj za plačilo, ker je izdal materni jezik, postal je nemški nadzornik. Tudi kranjski deželni odbor se je bavil v zadnji seji z imenovanjem nemškega deželnega šolskega nadzornika in je poslal ministrskemu predsedniku sledeči brzojavni protest: »Ekscelenca baron Bienerth, ministrski predsednik, Dunaj. Deželni odbor vojvodinje Kranjske najodločneje protestira proti imenovanju tretjega deželnega šolskega nadzornika, ker vidi v tem popolnoma nepotrebnem imenovanju neopravičeno obremenjenje prebivalstva in protiustavno utesnitev vpliva avtonomnega zastopstva na šolsko upravo, dasi mora nositi ogromne stroške za šolstvo, a kljub temu ni primerno zastopano v deželnem šolskem svetu.« Mestni občinski svet ljubljanski je istotako soglasno sprejel resolucijo, v kateri se izraža odločen protest deželnega stolnega mesta Ljubljane proti temu nc-čuvenemu postopanju vlade.
Kaj hočejo liberalni učitelji od slovenskega ljudstva. To je povedal njihov voditelj Oangl na zadnjem učiteljskem shodu v »Mestnem Domu«. Rekel je, da hoče liberalno uči-teljstvo na tem svetu imeti nebesa. Ce bo slov. liudstvo liberalnim iu socialističnim učiteljem hotelo ustvariti na tem svetu nebesa, je drugo vprašanje. Mi zelo dvomimo, da se bo to zgodilo.
Novo kulturnobojno parolo je izdal na zadnjem javnem shodu učiteljstva deželni poslanec Engelbert Oangl. Povedal je ,da liberalno učiteljstvo odslej ne bo pripadalo nobeni stranki, pač pa bo rezalo ljudstvu prav poseben kruh izobrazbe, ki bo po Gangiovo takele barve: Učiteljstvo bo razširjalo tako kulturo, da bo imelo ljudstvo nebesa že na zemlji. Učiteljstvo bo izkušalo stopiti na čelo narodu I Narod bode tako izobrazilo, da ne bo več odvisen od ornatov, to je od duhovništva, od ljudi, ki izkoriščajo temo našega ljudstva v korist svoji stranki. Začeti bo treba pri otroku, da se bo že vanj zasadila kal spoznanja (da so namreč nebesa že na zemlji). — Zelc dvomimo, ako je Oangl sam svojim besedam verjel. Tako prestano izobrazbo, kakor jo zdaj on pridiguje, prepušča naše ljudstvo prav rado liberalnim učiteljem; naj jo sami prežvekujejo. Gangiovo učiteljstvo naj bo uver-jeno, da ne bo nikoli napočil čas, da bo ono stopilo našemu ljudstvu na čelo. Ti ljudje so pravi čas že davno zamudili. Naj s politiko vred puste pri miru tudi kulturo, kajti ta se bo brez liberalnih učiteljev najlepše razvi-
jala kakor se bo tudi slovenska politika brc/ njih čisto lepo in pravilno pletla naprej. Če učiteljstvo Ganglove šole res misli, da so /c na zemlji nebesa, naj si jih najprej samo sebi ustvari s tem, da postane vendar enkrat pametno iu se jame pečati z lastnim pokultur-jenjeui, mesto da ljudstvu ponuja svojo svobodomiselno slamo, za katero nihče ne mara. Kar se tiče gospodarske osamosvojitve slovenskega ljudstva, bi bilo / njo presneto sl.i-lx>. če bi S. L. S. čakala na Oanglov pouk. S. I.. S. je to delo pričela ne radi kakili plač. ampak radi naroda ter to delo uspešno nadaljuje.
Novo katoliško lovensko izobraževaln i društvo so ustanovili na novega leta dan \ Zabnici pri Stari Loki. Govor i je na ustanov nem občnem zboru g. stolni vikar Smolnikar i/ Ljubljane. Lepo število mož iu mladeničev je naznanilo svoj pristop v društvo.
»Društvenik« se Ik> imenovala prilogu »Domoljuba«, ki bo prinašala med drugim tudi poročila o del vanju naših društev. Zato prosimo točnih |H>ročil o raznih predavanjih, predstavah m drugih važnih društvenih zadevah.
Umrl je po daljši bolezni čast. g. Jožei S t e r n a d, kaplan v Podgradii, in sicer pred-božični dan v svojem rojstnem kraju ldri;i. Pokojnik se je porodil I. 18<>7.. v duhovnika je bil posvečen I. 1893. Služboval je ves č.is v naši škofiji in bil prav miroljuben gospod. Zopet hud udarec za tržaško škofijo pri tolikem pomanjkanju duhovščine. Blagi gospod naj v miru počiva!
Tatvina v Kandiji. Pri g. Štamhurju vdrl je tat skozi okno in vlomil v zaprto omaro. Denarja ni dobil, pač pa mu je bila všeč zlatnina gdčne natakarice. Tatu zasledujejo, a ga še niso dobili.
O ranjkem g. kuratu Premru, ki je umrl v Lomu pri Tržiču, se nam še piše: Rajni gospod kurat je bil zelo nadarjen; kot bogo-slovec se je odlikoval z lepim tenorjem, pes-nikoval je v slovenskem, hrvaškem, tudi v nemškem jeziku. Na vseh štacijah je rad pomagal duhovnikom v pastirstvu, v spoved-nici, na prižnici. Bil je blag in plemenit značaj, jako veren in cerkvi nad vse udan duhovnik. Imel je tudi mnogo neprijetnosti v svojem stanu, in te so ga potrle. Ena pa se mu ie spolnila želja, da mu truplo počiva v domači zemlji. Naj se mu spolni tudi hrepenenje po Bogu!
Socialni tečaj v Ljutomeru. Pred tednom se je vršil socialni tečaj v Ljutomeru. Udeležba je bila velika. Do 150 mladeničev in mož je bilo zbranih. Z napeto pozornostjo so sledili razlagi krščanskega demokratiztna. Zgodovina brezverske demokracije iu škodljivega liberalizma je vsem odprla oči, da lahko spoznajo, kam privedeta ta dva človeško družbo. Krščanski demokratizem je edi-
na pot, ki ne hodi po ovinkih, ki mora pripeljati do zmage.
Svojo taščo umorila. Na orožniško postajo v Šoštanj je prišla pred tednom vsa okrvavljena neka ženska in naznanila, da je umorila svojo taščo 62 let staro Marijo Ivančič iz Sovodnji. Govorila je resnico. Marijo Ivančič so našli mrtvo. Morilka ji je s čevlji toliko časa skakala po njeni glavi, da ji je glavo skoro popolnoma razbila. Po sobi so ležali odtrgani kosi kože z glave. Morilka, znana alkoholistinja, je izvršila strašno dejanje, ker jo ie tašča svarila pred nenravnim življenjem.
Katoliška mladina se zadnji čas zbira povsod po društvih. Na Štajerskem jc organizirana v mladeniških društvih, na Kranjskem v telovadnih odsekih, po izobraževalnih in Marijinih družbah, ravnotako tudi po Primorskem. Tudi na Češkem, Moravskem in zadnji čas na Poljskem, se pričenja mladinska organizacija. Radost mora navdati vsakega, ki opazuje, kako se naša vrla mladina združuje iHid krščanskim praporom.
Kako hoče tržaška liberalna mladina izobraževati ljudstvo. Jako zanimiv je dopis, ki ga je priobčila tržaška »Zarja« i>od naslovom ■ Tržaška dijaška mladina«. Iz tega dopisa se namreč uvidi, za kakimi vzori stremi liberalna mladcž. Ta »nadebudna« mladina je razpošiljala nedavno takale vabila: »Vaše blagorodje! Prvič stopa slovenska tržaška akade-mična mladina pred javnost z vabilom na svoj prvi akademični ples. Dvojnemu namenu naj odgovarja ta prireditev. Tržaški akademiki, zbrani v ferijalnem društvu »Balkan« se zavedajo naloge, ki mu jo stavlja zapuščeni slovenski narod, zaveda se, da mora ta narod izobraževati. In v pribavo sredstev za ta namen naj mu služi ta prireditev. Od druge strani hočemo, zavedajoč se svojega bodočega poklica, približati se inteligenci, katere člani kmalu |x>stanemo. Apelujenio zato na Vaše Vcleblagorodje, da nam pomagate pri delu za narod, in želimo, da pokažete simpatije do mladine,o kateri piše pesnik: mladina ti budiš nam upe zlate, srce povzdigajo pogledi ua-te. Zato naslavljamo na Vas najuljtidnejšo prošnjo, da gotovo pridete dne 9. januarja I9<I9 na naš »akademični ples«. Za priprav-Ijavni odbor: Cand. itir. Ivan Marija Cok, predsednik, cand. itir. V. Borštnik, cand. iur. M. Dobriia.« — Kakor razviditno iz vabila, ima ta dijaški ples dva »blaga« namena: 1.) pomagati zapuščenemu slovenskemu narodu do prave izobrazbe in 2.) seznaniti^ dijake s tržaško slovensko inteligenco. — Človek bi se kar iz srca smejal tej komediji, če ne bi stvar postajala že precej resna. Razmere slovenskih dijakov v Trstu niso nič kaj prav sijajne, in vendar ne vedo ti reveži več, kako bi se pred svetom še bolj osmešili in očividno pokazali slovenskemu narodu, da se iz njega norčujejo. Dolžnost nas veže, da spregovorimo resno besedo onim slovenskim starišem, ki imajo sinove-dijake. Sedaj, ko imate sinove doma, povejte jim vsaj vi, da naš narod prav nič ne potrebuje tiste izobrazbe, ki se mu vsiljuje potoni plesov in da se prirejanje plesnih zabav čisto nič ne vjema s poklicem resnega in poštenega dijaka. Prepričajte jih, da je naš narod res reven in zapuščen, pa da ostane tudi tak, dokler bodo njegovi sinovi, ki se učijo po srednjih in visokih šolah, prirejali plesne zabave, ter se norčevali iz vas in iz slovenske inteligence, in se učili trgat čevlje, mesto da bi čas skrbno uporabili za svojo strokovno in bodočo stanovsko 'izobrazbo. To dobro zabičajte svojim sinovom v glavo, saj zlorabljajo po večini vaš lasten krvavo prisluženi novec, za te iu siiSHe otročarije. Ce jim pa ta dober nauk noče iti z besedo v glavo, pa jim pomagajte z brezovko. Sedaj je še čas, dokler niso ti mladeniči še polnoletni in dokler, — kakor
sami pravijo — ne spadajo še k inteligenci. Mesto besed našega pesnika: »mladina, ti budiš nam upe zlate, srce povzdigajo pogledi na-te«, bi pa mi postavili bolj opravičeno te-le verze: »Mladina, ti že brusiš pete mlade, srce mi vpade, če pogledam na-te.«
Ornig propadel. Ptujski Ornig je pri vo-litvi v štajersko trgovsko in obrtno zbornico propadel. To je za Orniga, katerega je trgovska zbornica odpošiljala v štajerski deželni zbor, precejšnja nezgoda. Sedaj skuša priti v deželni zbor v mestni skupini ptujski, ker dosedanji zastopnik ptujskega mesta v deželnem zboru, dr. O. Kokoschinegg, ne bo več kandidiral.
Deželni predsednik baron Schwarz je sedaj najnepriljubljenejša oseba na Kranjskem, to pa posebno radi svojega zahrbtnega postopanja pri imenovanju tretjega deželnega šolskega nadzornika. Razburjenje jc nepopisno, ker ni tedna, da ne bi bil baron Sch\varz izvrševalec kakih nemškonacionalnih teženj. Razburjenje občinstva je ob takih dejanjih deželnega predsednika umevno, vendar prosimo občinstvo, naj vso zadevo prepusti izključno poslancem, ki se lx>do z baronom Schvvar-zem pogovorili na najprimernejši način. Vse je radovedno na otvoritveni dan deželnega zbora, ker se pripravljajo zlasti slovenski liberalni poslanci na velike demonstracije proti deželnemu predsedniku. Za ta dan je vlada zopet poklicala veliko število orožnikov v Ljubljano.
Duhovska vest. Za stolnega vikarja v Ljubljani je imenovan č. g. dr. Alojzij Merhar, pomožni učitelj veronauka na drugi gimnaziji.
Duhovniške spremembe na Spodnješta-jerskem. Za kanonika lavantinske škofije je imenovan č. g. Jak. Kavčič, profesor na gimnaziji v Mariboru. Iskreno čestitamo! — Prestavljena sta čč. gg. kaplana: Franc Božiček iz Pilštajna v Pišece in Prane Planine iz Pi-šec v Mozirje.
Duhovske spremembe na Koroškem. Pre-zentiran je na župnijo Nemški Plajberk č. g. Šimen Sulcer, mestni kaplan pri Št. Ilju v Celovcu in bo nastopil župnijo 17. t. m. — V Ra-belj pride za provizorja č. g. o. Ciril Goričan, iz reda kapucinov.
Orožniki. S 1. aprilom 1909 se bodo upehale -pri oTožništvu marsikatere- izboljšave. Imenovanih bo izvenredno 25 žandarjev po-stajevodjem in 100 postajevodij pa stražmoj-stroin. Nadalje se Iki polagoma dovoljevala večjemu številu orožnikov ženitev. Doklade se dovolijo vsem iinejiteljem zaslužnih križcev, ne pa samo omejenemu številu kakor doslej. Povišajo se tudi doklade za hrano izven postaje.
Obsojeni so bili v Celju vsled izgredov dne 20. septembra: Anton Gaischek v tridnevni zapor ter povrnitev stroškov, Peter Hess v globo 10 kron in Konrad Jevšenak na 24-nrni zapor ter povrnitev stroškov. Siovenci na Kranjskem so dobili mnogo višje in ostrejše kazni.
Socialni tečaj v Šoštanju, ki se je vršil dne 29. in 30. decembra, se je vrlo dobro ob-nesel. Udeležnikov je bilo samo iz šoštan-skega okraja okoli sto. Govorili so gospodje nadrevizor Pušenjak, dr. Verstovšek in dr. Kovačič.
g V Ratečah pri Škofji Loki bo v nedeljo, 10. t. m., pop., ob 3. predavanje o starostnem zavarovanju. Poroča dež. poslanec E. Jarc.
Osodepolno padanje števila prebivalstva na Francoskem. Na Francoskem jih zadnja leta veliko več umrje nego se jih rodi. Dočiin je namreč minolega leta padlo na Francoskem število duš za 20.000, se je število na Nemškem pomnožilo za 900.000. Prav je imel torej tudi francoski pisatelj, ki je vzkliknil: »Da-
nes je na Francoskem več krst kakor zibelk: to je začetek konca. Na ta način morajo propasti narodi vsled lastne krivde, kadar imajo prekrševati temeljne zakone natore.« Kdo je tega kriv? Brezbožni postavodajalci, ki so svetost zakona devali v nič in ga oropali čez-natornosti. Sicer pa skušajo to zlo popraviti. Reformiralo nai bi se dedno pravo; rodbinam, ki majo veliko otrok, podelile davčne olajšave glede na vojaško službo, preganjalo umazano slovstvo itd. Vse to pa prav nič ne bo izdalo; saj tudi tozadevni in tem podobni zakoni Oktavianovi v starem rimskem cesarstvu niso nič pomagali. V zadnjem hipu se utegne Francija rešiti le na ta način, da se njeno prebivavstvo ponravi in pokristjani, kajti dokler bo ljudstvo obračalo svoj pogled Je v tla in v zakonu videlo zgolj pozemsko čutno dobrino ter zarod smatralo za gmotno breme, ni upati nobene rešitve. Take razmere bi bile nastale tudi pri nas, ako bi se bile uresničile želje liberalcev in socialnih demokratov, ki so hoteli uvesti ločitev zakona. Za enkrat je katoliško ljudstvo preprečilo to nakano. Na milijone podpisov je romalo na Dunaj v ministrstvo, in ti podpisi so glasno klicali, da si ljudstvo ne pusti razrušiti svetosti zakona. Res je, če smo katoličani edini, moremo vse premagati.
Širite »Domoljuba«! Nobena slovenska hiša ne sme biti v novem letu brez kmetskega časopisa »Domoljuba«. Zato na delo, širimo in podpirajmo ga!
Prireditev kmetijskih tečajev. Po odredbi deželnega odbora se priredi tekom januarja in februarja šest dvodnevnih kmetijskih tečajev, pri katerih se bo podučevaio gospodarje o tistih kmetijskih strokah, ki so za dotični okoliš posebno važne. Ti tečaji se pri-rede v Kostanjevici od 17. do 19. januarja, v K o š a n i od 24. do 25. januarja, v Semiču od 31. januarja do 1. februarja, V Cerkljah na Gorenjskem od 7. do 8. februarja, v Št. Rupertu na Dolenjskem od 14. do 16. febr. in v t i r e h od 28,. febr. do 1. marca t. I. Opozarjamo že danes vse naše gospodarje na te tečaje s pozivom, da se jih po imenovanih krajih polnoštevilno udeležujejo. — Kmetijski tečaj v Kostanjevici bo od nedelje 17. januarja do torka 19. januarja. Na tem tečaju se bo podučevaio: 1. v nedeljo,
17.	t. m. od 3. do 5. popoldne o prašičji reji (ravnatelj V. Rohrman); 2. v pondeljek,
18.	t. m. od 9. do 11. dopoldne o kletarstvu (kletarski nadzornik F. Gombač) in od 2. do 4. popoldne o g no i e n j u in ume tn i h gnojilih (cesarski svetnik G. Pire); 3. v torek, ob 9. do 11. dopoldne o kmetijskem zadružništvu s posebnim ozirom na kletarske zadruge (revizor Kralj).
Gorenjske novice.
Iz ljubljanske okolice
Dol pri Ljubljani. V naši skriti dolinici se ne gode vsaki dan reči, da bi jih bilo vredno zaupati jezičnemu časnikarju, a v zadnjem času se je vendar nekaj izvršilo, kar utegne še koga širše javnosti zanimati in kar bodi tu omenjeno. Kot dobri kristjani smo se namreč lotili potrebne olepšave in poprave naše farne cerkve. Marsikaj v nji je bilo že »dozorelo« in čakalo je, da se z dostojnejšiin nadomesti. In mislimo, ne da bi se hvalili — sodbo prepuščamo poklicanim veščakom, — da se nam je posrečilo ter bo v kras cerkvi, kar smo napravili: dva nova stranska oltarčka in nove orgije. Altarčka sta izdelana v renesančnem
slotu, kakor veliki, ki ga ie pred desetimi leti postavil t Rovšek. Menza je pri obeli iz hrastovega lesa, lepo izrezljana in lahko pozlačena na okraskih. Nastavek je iz mehkega lesa, barvan v tonu natorne hrastove barve. Sohe Jezusovega Srca in svetnikov so tirolsko delo znane tvrdke Stuileser. Altarčka pa sta delo g. Hrovata iz Domžal, ki se je tudi drugod izkazal veščega v cerkveni umetnosti, tako v Mengšu, Kamniku in Homcu. Delo mu je v priznanje in ga priporoča. Nove orgije so bile nam pa še najbolj potrebne. Prejšnje mi cvilile v vseli mogočih tonih, kakor se jim ie zljubilo in za orgljavca se niso dosti zmenile. Registri so bili na stare dni čisto oglušeli. Nove je napravil orgljarski mojster g. Milavc iz Ljubljane. Imajo IU spremenov in dva ma-nuala v igralniku in je mogoča precejšnja 1110-dulacija. Priznani veščaki škofijske komisije so delo pregledali in pohvalili. Niso sicer velike, a za našo cerkev popolnoma zadostujejo; večjih bi sploh ne mogli kam postaviti, saj smo še za te morali kor preurediti. Notranjščina naše župne cerkve je po vsem tem veliko pridobila, in ko bodo postavljene še nove klopi, ki so v delu, bo celoten vtis kaj prijeten. — Manj prijeten bo seveda račun za sv. Marjeto, ki bo pa moderno vzela nekaj na kredit, — pa upamo, da bo s pomočio dob-j rili duš v par letih zopet aktivna. — V nedeljo. na god sv. Janeza, nam je obojno — al-tarja in orgije — blagoslovil g. kanonik dr. Cekal. Za njegov trud in lep, podučen govor se mu srčno zahvaljujemo. — In naše društveno življenje? Po malem se vedno gibljemo. Na praznik Matere božje. S. decembra 1908. so mladeniči iz izobraževalnega društva napravili nam prav pošteno zabavo z dolgim, a kratkočasnim »Občinskim tepčkom«. Tam-burica stori tudi svoje, da privabi vse, »ki so . dobre volje«. — Na praznik sv. Treh kraljev j se pa pripravlja Marijina družba za svoj nastop z igro »Najdena hči«, kakor se poštnini | nekaj sliši. Gotovo jo bodo dobro pogodile, kakor še vselej, ker imajo res izborile moči v svoji sredi.
Iz Polhovega gradca.
g Čipkarske šole še sedaj nimamo, dasi-ravno se nam že štiri leta obeta. Vzrok; naša počasnost. 2e doslej se pri nas mnogo Čipk izdeluje, ko bi pa dobili čipkarski tečaj ali morda šolo, tedaj bi se čipkarstvo, s katerim si dekleta pozimi na lahek način toliko denarja zaslužijo, razširilo in dvignilo, čipke bi se dražje prodajale, vzorci in sukanec ceneje dobil, dobiček pa nikomur ne izginil.
g Več zanimanja vzbuja naša mlekarna, odkar odpošiljamo mleko. Zadnji mesec je pristopilo 14 novih udov. Vseh udov, ki lahko oddajajo po 6—16 litrov mleka na dan. imamo 55. Ko mine sedanja mlečna suša, spravijo že samo ti člani dnevno 440 1 mleka, če se povprečno samo osem litrov računi na eno hišo. Nekdo je rekel, da si upa zanaprej, če bo imel šestero krav, pošiljati dnevno M) litrov, kar mu bo mesečno vrglo 108 K, v šestih mesecih 648 K, za teličke pa še posebej. Kdo bi pri jalovcih toliko priredil, ki se zajedo, če računiš za vola le 40 h na dan. Za vožnjo so seveda potrebno zlo. Le pogum! Sčasoma se boste privadili in potem se ne bo nikomur zdelo več, da prezgodaj in predaleč dostavlja mleko. S Posavja pripeljejo ženske na vsezgodaj mleko v Ljubljano. Na Dobrovo ga pošiljajo od Sv. Katarine. Ali bi ga pri nas ne mogli s Sela spraviti do Petača in z vozom naprej? Celo s Camerja ni tako daleč kakor od Sv. Ožbalta v Škofjo Loko in vendar ga nosijo. Iz Zaloga čez Praproče se še kaj težjega pripelje nego so vrči s kakimi 200 I mleka. Več sloge in podjetnosti, drugo samo pride.
g Več studencev se združi v mogočno reko. Le vkup posestniki! Z združenimi gospodarskimi močmi sc gradi pot do splošnega blagostanja. Naj ne čaka nihče, kdor lahko že sedaj pristopi, s prekrižaninia rokama, kaj bo s tega in kdaj bodo drugi toliko storili, da se bo takorekoč k polni mizi vsedel. Na delo, ne išči samo senčnih stranij, da bi zabavljal, j stori svoje, pa se bodo tudi nedostatki odpravili! Čast onim zavednim možem, ki nam z besedo, svetom in dejanjem pomagajo! Le naprej!	Maidič.
BohinjsVa Srednjavas.
g Bohinjska Srednja vas. Na novega leta , dan se je tukaj slovesno blagoslovil »Občinski | doni«, ki ima pod njegovo streho svoje pro- j store tudi požarna hramba. Slavnosti se ie | udeležilo pohioštevilno domače ognjegasno ; društvo, ognjegasci z Bistrice z zastavo, do- | mače izobraževalno društvo z zastavo in ve- j lika množica ljudstva. »Dom« je zelo primeren spominek cesarjevega jubileja. Zgradili so ga izvečine prijatelji alkohola postavil se je namreč z občinsko naklado na žganje. Gotovo zelo pametna misel, vredna posnemanja! Stavba je enonadstropna. Nadstropje zavzema li m dolga dvorana za zborovanja, predstave itd. V podstrešju so stanovanja.
g 21. decembra smo pokopali moža, ki zasluži, da se ga tukaj spominjamo Urbana Ilkavec, starega Brnika iz Srednje vasi. Mož je bil v S7. letu. Prav hitro ga je vzelo. Komaj dober dan pred smrtjo je legel, sicer se je pa še do zadnjega plazil ob palčici okrog. L. 1907. sta obhajala z ženo, ki še živi, zlato poroko. V svojem življenju jc precej poizkusil. V mladih letih je bil navdušen pevec. Za silo ie znal tudi orgljati. Mnogo se je pečal tudi s cerkvenimi opravili. Do zadnjih let je bil vedno pri zvoiienju in nabijanju (pritrkavanju). On je vodil tudi prevažanje in obešanje novega velikega zvona. Tudi sicer je večinoma on oskrboval cerkveno vožnjo. Celih 16. let je nosil »suknjo belo« in dvakrat stal pod Radeckiiem na Laškem v ognju; bil je tudi med prostovoljci, ki so šli papežu Piju IX. na pomoč proti Oaribaldijti. Ravnokar mu je došlo odlikovanje križec za vojno službo v teh burnih časih, toda Bog ga je že poklica! po drugo odlikovanje, ki ne bo nikoli zarjavelo. Pogreb je imel prav lep. Pevci so lepo prepevali pri črni sveti maši in moški zbor mu je zapel v slovo dve nagrobnici. Počivaj sladko od svojega truda!
'z ra?nif krniev iiorenisk
g Iz lužarske občine. Pri nas se je zgodilo nekaj tako važnega in za kmeta škodljivega, da ne moremo molčati. Pred kratkim so se zbrali naši občinski očetje k posvetovanju iu so sklenili na predlog nekega moža, kojega ime za danes še zamolčimo, da naj se pobira davek od prekoristne in človeku najbolj zveste živali, od psa na korist zajcu, da bi lažje objedal mlada drevesa, in to v času, ko delajo vsi poslanci S. L. S. na to, da bi bil zajec izven lova. So pa v odboru še možje, ki niso s tem predlogom zadovoljni, toda ostali so v manjšini. Je pa našim malim hribovskim kmetom pes tako potreben, kafcor oko v glavi. Njega varuje pozimi, da zajec ne pride v njegov sadni vrt, varuie ga pa tudi pred drugo škodljivo živalijo.' Poleti pa varuje, da ne pride zajec, srna in jazbec na njegovo polje, ki je vse med gozdovi. Kmet komaj pošteno preživi sebe in svojo družino. Sedaj naj pa še plačuje davek od psov. Revni kmet ni zmožen tega v tako slabili letih ka-koršno je letos, ko mu je suša vse vzela. Čudno je, da se za to stvar tako ogrevajo nekateri odborniki, ki so udje lovskega društva ki se je pred kratkim ustanovilo v Ljubljani'
k 1/ Poljanske doline nad Skofjo Loko.
Nekateri liberalni, ali če imajo rajše, radikalni dijaki so pretočene) poletje napravili v Poljanah veselico, li kateri so vabili tudi pristaše Slovenske Ljudske Stranke«. Rekli so, da bodo napravili knjižnico, katero so imenovali v.lesenkotovo knjižnico«. 1'oda pokazalo seje zadnji čas, da bi se ta knjižnica morala imenovali »Brezverska knjižnica«, take knjige so bile v njej. Tudi se je izvedelo, da je dijaško društvo »Vesna« popolnoma liberalno, četudi liberalni dijaki nočejo v Poljanski dolini z barvo na dan. Zato opozarjamo katoliško misleče Poljane, naj se nikar ne udeležujejo kakih veselic, Ki bi jih napravilo dijaško društvo "Vesna« .'li pa posamezni njeni člani. Tako-zvana ».lesenkotova knjižnica« je liberalna iu sramota za vsako krščansko hišo. Govori se, da je »Šiškanev« dijak iz Žabje vasi voditelj tega liberalnega gibanja. Ce je to res, potem naj vrli Poljanci »Jesenkotovo knjižnico« ali bolje rečeno_ »liberalno kramo« pripeljejo k Šiškarjii v Žabjo vas, kjer jo bo dijak rad vzel pod streho. Toliko v pojasnilo!
g Ljubno. Na sv. Štefana dan je bilo predavanje za naše izobraževalno društvo, pa tudi za nečlane. Predavala sta naša doma-čina-rojaka. Prvi je predaval o tisku, o škodljivosti in pogubnosti slabih časopisov in knjig iu o koristi ter potrebi dobrih spisov, knjig in časopisov. Izvrstno lini je tekla beseda ter nas je v iienial, naj beremo in podpiranio_dobri tisk, oviramo in preprečujemo slab tisk. Opozoril nas je na bodoči tiskovni zakon in ž iiiim združeno prosto kolportažo, da nas ne prehite naši agilni nasprotniki. Le še večkrat nam povejte lepega in koristnega, g. Vidic. — Drugi ie predaval g. Cvenkelj zanimivo tva-rino o svojem potovanju v Rim leta 1904. Udeležba je bila zdaj izdatno obilnejša, ko pri prvem predavanju 22. novembra. Oglasilo se je novih udov kakih 25. tako, da nas je zdaj že kakih 50 iu še nekaj čez. - Le krepko iu vztrajno naprej iu navzgor!
g Iz Križev pri Tržiču. Naj vam opišem nekoliko, kako pri nas živimo in se gibljemo, zato mi dovolite, da poseženi nekoliko nazaj. Od 22. do 29. oktobra obhajali smo pri nas sv. liiisijon, katerega so vodili očetje iz družbe Jezusove. Udeležba je bila prav dobra, sv. zakramente je prejelo 1400 oseb, večinoma i/, domače fare, za kar bodi g. misijonarjem izrečena na tem mestu iskrena zahvala. — Dne 15. novembra pa je prihitel med nas državni poslanec Demšar iu je na javnem shodu poročal <i delovanju državnega zbora. — Na praznik brezmadežnega Spočetja M. D. pa je priredilo društvo zabavni večer s predavanjem; predaval je g. profesor Debevec iz Kranja in sicer o društvenem življenju. V nedeljo, dne 13. decembra popohidne pa prideta nenadoma in nepričakovano gg. državni poslanec I. Gostinčar in pa kandidat župnik Piber. Zbralo se nas je zopet lepo število v društveni sobi pri volilnem shodu. (j. državni poslanec Gostinčar nam je hitro povedal nekaj o slepariji socialnih demokratov, kako ljudi farbajo, g. župnik Piber pa je rekel, da ne obljubi nič, ker kot kandidatu S. L. S. mu ni treba nič obetati, njegov program jc pro-gram S. L. S., in kako dela S. L. S., vam ie že itak znano. Volitve pri nas minile so še dosti mirno. Piber je dobil 102 glasova, Bar-tel 29, eden pa je bil neveljaven. — Sedaj pa nam društvo pripravlja božičnico za novo leto, potem pa zopet eno predavanje.
idrijske novice.
11 Iz Cekovnika nad Idrijo. Pravijo, da je tista žena najboljša, ki se o njej nikoli nič ne sliši, ravno tako se tudi od nas skoro nič ne sliši, pa ne mislite, da spimo spanje pravic-
nega, tudi pri nas se prav pridno bere »Domoljub« in drugo naše časopisje in knjige. Sedaj, v času, ko so se predstavljali kandidatje za deželni zbor, tudi nas niso pozabili naši .socialni demokratje iu so hodili od hiše do hiše ter na vse pretege vsiljevali iu agitirali za rdečega Štravsa. Nekoč sta dva sodruga prišla v neko hišo, pripovedovala sta, kaj bo vse dosegel Štravs, ako bo izvoljen. Zabavljala sta čez »Domoljub« in tako naprej. Ko smo pa vprašali navzoča sodruga, ako ima dovolj /možnosti njihov kandidat za deželni zbor, da bo lahko zastopal kmečke interese, sta odgovorila, da bo Štravs zraven (ianglna kot policaj iu 111 ii pripovedoval svoje skrivnosti. Ivo sta slednjič videla, da se nas njima rdeča barva ni hotela le nič prijeti, sta jo vendar št; dosti zgodaj odkurila. Pri vratih je eden še rekel: ako ne boste Štravsa volili, ne prideva nikoli več v vašo hišo. Prav je, da sta jo še dočasa odkurila, ako ne, bi mi tema rdečkar-ietna že pokazali, kje je pustil zidar luknjo. Za enkrat povemo, da se ne pustimo od rdečih bratcev prav nič terorizirati, ampak držali se bomo vedno naše S. L. S. Kakor ne gresta ogenj iu voda skupaj, tako ne gresta demokrat m kmet skupaj, zato proč s tistim »Naprejem-, ki ga vsiljujejo, in v peč ž njim. Nasprotno si pa naročimo »Domoljuba«, iu tako ne sme biti hiše pri nas, ki bi ne bila naročena na ta prekoristni list.
t Josip Strnad. Umrl ie dan pred svetim dnevom v Idriji g. Jos. Strnad v najboljših letih. Doma je bil v Idriji. Pred 15 leti je pel z dvema tovarišema, ki sta oba umrla že pred njim, v Idriji novo mašo. Služboval je v dušnem pastirstvu v tržaški škofiji. Zadnja leta je bil kapclan v Podgradu. Prva služba njegova je bila zelo naporna. Pri nekem ponoč-nent obhajilu v hudi burji se je močno pre-hladi!. A je vendar dolgo kljuboval bolezni, dokler ni zadnje leto vedno bolj pešal. Ker ui mogel več opravljati du.šnopastirskih dolžnosti, je bil prisiljen prositi pokojnine. Pa pred-uo je vlada rešila njegovo tozadevno prošnjo, je odšel kakor upamo - uživat boljšo pokojnino. Pri iaranilt ie bil povsod priljubljen, kjer ie služboval.
n Občni zbor »Katoliške delavske družbe« v Idriji za leto 19(18. se je vršil dne 20. decembra. Z zanimanjem so poslušali udje taj-uikovo poročilo o društvenem gibanju v preteklem letu. Med drugim je z veseljem naznanil, da društvena zastava ni več z dolgom obremenjena. Blagajnik nam je povedal, tla so dohodki okrog 2000 K pokrili izdatke, znašajoče tudi okrog 2000 K- Knjižničar tudi ni zamolčal težkoč, z oskrbovanjem knjižnice združenih. Potožil je. da nekateri udje drže predolgo knjige doma, da jih trgajo ali dajejo otrokom v roke. Časnike da nekateri tudi odnašajo iz društvene sobe in da jih oni često ne dobe, ki jih hodijo brat. Na vsporedu ie bila volitev novega odbora za tri leta. Izvoljeni so bili vsi dosedanji odborniki, nova člana sta le: Mihael Viler in Mihael Jež.
n Božična veselica. Kakor vsako leto, tako jc tudi letos naredila »Katoliška delavska družba« svojim udom o Božiču veselje. Društveni pevci so prav dobro zapeli par pesmi m orkester se jc tudi postavil. Igra je bila zelo lepa, le žal, da nismo mogli docela dejanju slediti, ker so nekatere gospodične pretiho govorile. Priznati jim pa moramo, da so pokazale svojo spretnost v kretnjah in da so se svoje uloge tudi dobro naučile. Le žal. da nimamo primerne dvorane za take prireditve.
n Prijeten Silvestrov večer sta nam priredila telovadni odsek in katoliška delavska družba. Najprej smo videli prav veliko slik, ki so ptedočevale življenje cesarjevo, s pomočjo skioptikona. Zatem so se vrstile pevske in godbene točke. Vmes so pa devali
iiasi vrh telovadci kratke dramatične prizore, kot n. pr. «Slikar«, »Mlinar iu njegova liči.. Mladeniči so pokazali, da je v njih dovolj talentov, ce le ne bodo teh talentov zakopali. I o rej mladina, bistri si um!
n Ne more,pozabiti srečnih dni, ko je ko-maudiral župana, nekatere realčne profesorje m druge zavedne (?) Idrijske nailrednjakc. .Iiilče, kaj ne, dež za solncem mora biti? Čakal je, da bodo v šestih tednih občinske volitve, da bo prišel stari, po višjem oblastvu kaznovani m odstavljeni odbor nazaj na krmil''. Pa ga odlašanje jezi in svojo jezo je iz-lil v liberalni dnevnik. Začel je napadati javno g. gerenta Jos. Zaztila, češ, da je njegovo dc-lovanie protipestavno. <i. gerent mu je dejal, naj se raje obrne na postavno gosposko. Toda tajnik Julče je postal še predrzneiši in je v 'Slovenskem Narodu« napisal odprto pismo na g. deželnega predsednika barona Schuar-za in tega poziva, naj idrijskega gerenta odstavi, češ, ker ie tak gerent mestu v nečast. Da občinski tajnik na tak način sramoti svojega predstojnika, to ie bilo preveč in gospod gerent ie
ii Tajnika Julčeta Novaka odslovil. Hudo
nam je, da ie mož postavljen na cesto, dasi-ravno zagrizen političen nasprotnik. Ali tega si je g. Julče sam kriv. Ko bi bil takrat odnehal, ko je bil opozorjen, da je njegovo ravnanje nedovoljeno, bi bilo dobro. Ker je pa mislil z glavo zid prodreti, si je pa glavo razbil. Ali naj g. gerent se dalje gleda to taini-kovo norost? Kdor je nevsprejemljiv za svet, ta 'udi ne zasluži pomoči.
Vipavske novice
n Ogenj. Na novega leta dan proti večeru se je vnela hiša posestnika iu cerkvenega ključarja Andreja Kobala na Slami. Ogenj je nastal nekje v dimniku. Precej je bila vsa vas skupaj in dobri ljudje so spravili živino iz hleva in gospodarskega poslopja vse, kar se jc še rešiti dalo. Tudi gasilno društvo iz Vipave je prihitelo na pomoč. Divjala pa je grozovita burja. tako. da je bil ves trud obvarovati hišo iu gospodarsko poslopje zastonj. Z velikim naporom se je gasilcem posrečilo, da so obvarovali vino in klet. drugo ie zgorelo vse. Sreča v nesreči je bila, da ogenj ni nastal ponoči in pa da je Ko-balova hiša tako kraj vasi, da druge hiše niso bile v nevarnosti. Ko bi bil ogenj nastal kje sredi vasi, šla bi bila ob ti I juti burji cela vas, zlasti še ker nimamo ne vode, ne vodovoda. Vodovod se nam obeta, naj sc torej dotičiie oblasti požurijo, da dobimo čimprej to tako krvavo potrebno napravo. Kobal je bil sicer zavarovan, a vendar je vreden največjega pomilovanja, ker ie zdaj na zimo brez hiše in strehe. Upamo, da mu bodo dobri ljudje radi priskočili na pomoč, da si čimprej postavi razrušeni doni. Srčna hvala pa vipavskemu gasilnemu društvu, ki je tako hitro pii-teklo na pomoč in delalo z največjim naporom do polnoči, hvala gospodom orožnikom, ki so skrbeli za red in celo sami pomagali pri delu, hvala tudi vsem drugim za vsa dela krščanskega usmiljenja. Vrlemu in sedaj tako nesrečnemu Kobahi pa naše iskreno sožalje. Želimo mu, da se mu kmalu dvigne nov, lepši dom, in da v njem doživi še mnogo srečnih dni. —
n Z (joč. Na sv. večer minulo je deset let, odkar je novi pevski zbor, poznejši »Nanos«, prvič zapel v mogočnem zborti — 36 tnož — v cerkvi. Navdušeno je ljudstvo pozdravljalo ta nov korak vrlih goških mladeničev in mož. To navdušenost so tudi dejansko pokazali, ko so ti pevci nekoliko mesecev pozneje ustanovili pevsko društvo »Nanos«, ker pristopilo je
k društvu nad 100 članov. A žal, da ie ta navdušenost trajala le par let, potem pa iela hirati in naposled popolnoma izginila, tako, da sedaj lahko prešteješ člane »Nanosa«, razun pevcev, vse na prste ene roke. Kdo je temu kriv? Pevci gotovo ne. Oni izvršujejo stavljeno si nalogo, povzdigniti cerkveno petje ter z dostojnim narodnim petjem izpodriniti umazano petje, s tisto vnemo, kakor so zapri-čeli pred desetimi leti. In vendar tako malo zanimanja za to društvo, katero se ni strašilo vedno in povsod kazati svojega verskega prepričanja, tudi takrat ne, ko je po Vipavskem vihrala še nasprotna zastava. Ni bilo shoua v \ ipavi, kjer so nas naši vrli kandidatje, oziroma poslanci navduševali, da ne bi »Nanos« prepeval. Tudi pri vseh skupnih romanjih na Sveto Ooro je vselej »Nanos« pel. Tako društvo, ki tako vestno vrši svojo nalogo, pač ne zasluži, da se ga tako prezira. Res je, da jih je več, posebno letos, ko jim je Bog dal res obilo m dobre kapljice, ki so precej mošta darovali pevcem, za kar bodi vsem izrečena najpri-srčnejša zahvala. A društvo potrebuje poleg telesne tudi duševne hrane. Tudi jih je nekaj, ki društvu kako kronco na tihem darujejo, za kar jim srčna hvala. A ti bi društvu veliko bolj koristili, ako bi k društvu kot člani pristopili, ker s tem bi društvo povzdignili ter bili nekaka privlačna moč ter v spodbudo drugim m pevci bi, ako bi se ne čutili tako osamljene, še z večjo vnemo in veseljem nadaljevali svojo pot. K vsakoletnemu občnemu zboru vas je društvo po »Domoljubu« vabilo k obilni udeležbi, a bil ie «las vpijočega v puščavi. Sedaj ob desetletnici se zopet »Nanos« obrača do vas, dragi župljanje, ter vas vabi. da se udeležite občnega zbora, ki bode v nedeljo, dne 10. prosinca po popoldanski službi božji v prostorih goškega župana. Pridite. ker »Nanos« nujno potrebuje pomoči. Iz nič za more samo Bog kaj storiti, društvo se pa iz nič ne more vzdržati. In gotovo vam ne bi bilo ljubo, ako bi »Nanos« se razdružJI, ker ž njim bi prenehalo tudi lepo cerkveno petje. Društvo bi gotovo že razpadlo, ako ne bi imelo brezplačno prostor in razsvetljavo. Udeležite se torej občnega zbora, da tako dejansko pokažete. da ste res prijatelji lepega in poštenega petja. Tako bode »Nanos« še prepeval svojo himno:
Kakor Nanos skaloviti. Bodi naše društvo zmir, Nihče nas ne sme vkloniti, Kviško srce in ozir!
Iz raznili krajev Notranjske.
— Prem. Prav slovesno srno v nedeljo, dne 27. t. m-, zaključili trojni jubilej, katerega smo ob določenem času v cerkvi še primerno proslavili. Cesarsko slavnost dne 2. decembra so posebno povzdignili dosluženi vojaki, ki so se slavnosti s pripetimi svetinjami in odlikovanji korpora-tivno udeležili. Tri s premskega gradu vihrajoče jubilejne zastave so privabile polno naroda v prostorno grajsko dvorano, v kateri je prvič v javnosti nastopilo naše mlado s. k. izobraževalno društvo. Po primernih deklamacijali so dekleta Marijine družbe predstavljale »Lurško pasti-rico« tako dobro in dovršeno, kakor se ne zgodi vselej in povsod. Vzrok temu je naravna zmožnost naših zavednih Not:anj-cev, in sodelovanje vseh moči, kar jih je na deželi na razpolago. Z ljubeznijo so se pridna dekleta oklenile naše vrle učiteljice gdčne. Lojzike Baša, svoje rojakinje, in premagale vse težave. — O koliko bi na'še
učiteljice potom naših društev lahko storile v javnosti posebno za izobrazbo deklet, ako bi razumele svoj poklic v tem oziru! Pa za sedaj se večinoma ne marajo »mešati« med priprosti narod. Ni napredno! Dokler pa se to ne zgodi, učitelj-stvo tudi ne bo imelo potrebnega ugleda pri narodu. V častnem številu (102) so tudi naši možje 14. decembra oddali svoje glasovnice za nadučitelja Ravnikarja, v katerem poznajo prijatelja ljudstva. — »Same dušne revčke« je imenoval dopisnik Notranjčka« večkrat člane obeh društev; pri slavnosti so se pa tudi njegovi navzoči bralci in prijatelji čudili napredku in dobro zabavali. — Adventne pridige proti alkoholu niso bile mnogim nič kaj všeč, v nedeljo so se pa prepričali, da tudi brez alkohola, tobaka in plesa in balina se more človek dobro zabavati. Na splošno željo se igra na Sv. treh Kraljev ponovi. V kratkem nastopijo tudi naši mladeniči, ki so pri tej priredbi gotovo dobili več veselja za izobrazbo.
n Iz Košane. Nič sc nam ne zdi l>oljše, nego to, da zbira naš g. kaplan mlade iante v telovadnem odseku, da se tamkaj pndno izobražujejo. Kak razloček je med temi fanti m onimi zunaj odseka, ki so vneti le za pijačo in seje pri litrih. Pa se še dobč s slepoto udarjeni, ki ne vidijo slabih sadov nasprotnega pevskega društva. Stariši. vprašamo vas, ali ne vidite, odkod prihaja preklinjevaiiie. razbijanje in divjanje. Ali še ne vidite, kje se kuri. Najbolj pa nas može bode, d;. pevsko društvo še hoče biti neko izobraževal.10, dobro društvo, pa je skrajno liberalno in zato silno nevarno in veri nasprotno. Evo vam samo nekaj dokazov iz 1. 1908.: 1. Naši ljubljanski in Dev. Mar. poljski telovadci so imeli javno telovadbo in predstavo v. Smihelu, a te društvo je dalo izjavo, da se ne more udeležiti te veselice. 2. Namesto k predstavi Marijne družbe, šlo je društvo poveličevat liberalno veselico v Orehek do belega dne. 3. V njih društveni sobi krijejo mizo liberalne cunje, katere povsod vsiljujejo. 4. Svoje pevske vaje pričenjajo najraje s čukovo pesmijo. 5. \ postu so osrečili Bistrico s svojimi inštrumenti. (>. Pred pustom so igrali kar po vrsti po gostilnah, da bi mladina ne pozabila plesati. 7. Tudi liberalni shod v Kamniku jim ni bil predaleč, s. V liberalne Senožeče tudi ni bil previsoK hrib in predolga pot. 9. Pri dopisih in naznanilih pozna to društvo le liberalnega »Notranjca« in brezverni »Narod«, da vanje dopisuje. Kdor to društvo zagovarja, je slepec ali pa peklac. Ce vam ni dosti naštetih liberalnih dejanj, vas prihodnjič še bolj pokažemo. Nasvet vam damo ta-Ie: Ude in predsednika iščite na prihodnjem občnem zboru po Orehku, Senožečah, Bistrici in Kamniku. Zakaj, pri nas pošten človek ne bo ne ud. še manj kot predsednik v potuho liberalnemu društvu. - Opazovalec.
n Vrh nad Rovtami. O Božiču smo obhajali devetdnevnico v devetih hišah na čast Materi božji in rojstvu njšega Gospoda. Dne f>. januarja, na dan sv. I reh kraljev, patrona naše farne cerkve, bomo imeli celodnevno če-
ščenje sv. Rešnjega Telesa in romarski shod, in ste vabljeni od daleč in od blizu, da pridete počastit sv. Tri kralje in sv. Rešuje I elo
na Vrh.	N	, .
n Iz Starega trga pri Ložu. Orehi in lesniki, na katere je bila »Dekliška zveza« na Scntjanži;v dan povabila svoje članice pa tudi ncčlanice. so prav dobro ugajali. Pripravila jim je bila poučno predavanje ter ljubko de-klamaeijo. Članica Orli, ki se je bila v jeseni udeležila podučnega tečaja za bolniško oskrbo v Ljubljani, nam je podala v svojem predavanju mnogo uvažovanja vrednih nasvetov. Govorila je nekoliko o ranah sploh, natančneje pa o krvavitvi iz žil, nosa, pljuč in želodca, o senah ali preležanosti ter o opeklinah, in kako je postrežnici pri takih nesrečih se ravnati. Res primerna snov za ženska predavanja. Članici Kovic in Potecin pa ste prav liubko deklamovali Sardenkovo »Samostansko lilijo«. Prav dobro ste pogodili svoji tilogi. Res, bili so lepi orehi in lešniki!
n Iz St. Petra na Krasu. Novoletnih voščil so se odkupili v |H)dporo občinskih reve-žev z zneskom Mi kron sledeči gospodie in gospe v občini St. Peter: Abram. Pirnat. Bevk, Cerne, Podboj, loinšič. Leker, 1'itsvli-nianii, And i č, K lasek. Judi. Sehnelier, Fahnenschreiber, Osvvald, Gostiša. Princ, \\ odenig. Reber, Cvetnič. Pavlic. Kalan. Babnik. Zele, Ribuikar. Klobučar, 1'išck. Sever. Blaznik. Lire. Kozjak, Lozar, Ster, Sili. Zaplata. Križaj. Spilar I... Mekina. Spila r I.. Krašovec, Kovačič. Knaielc. Bergoč. Zele, Margan. \vcin, Sterle, Bole. korbar, Geržina. Kreutzer, Sculler. Rupp, Kaprol, Medica, Zeleznij. Zafred, Dekleva, Bratoš, Zitku, Berne. šabec. Penko, lustin. Kattonij. Izreka se vsem zahvala /a dobroto, katero so izkazali ob novem letu občinskim revežem.
n Iz Hrenovic. Z novim letom nov napredek in nove navade. V neki vasi iz naše iareje bilo doslej v navadi, da če so hoteli imeti fantje ples, so najeli godca, šli v gostilno ter tam plesali, zlasti je bila plesalcem zavetišče liberalna gostilna v dolenjem koncu vasi. Zadnjič pa m hotel dotični krčmar dovoliti plesu v gostilni, zaradi tega. ker se je bal vedno večje kazni. Ko pa že niso hoteli fantje iskati prostora za ples drugod, čujte naprednost!
izmislile so si napredna dekle'a to: bomo pa sanic najele drugo hišo in same šle po godca, fantje bodo pa uže vseeno prišli, prinesli vina, in bomo plesali, da bo kaj. In tako se jc tudi zgodilo, plesali so na praznik sv. Štefana do dveh čez polnoči in kar je bilo premalo, dodali so še drug večer. In to sc ve, da je ob takih prilikah malokdaj brez prepirov in tepe-žev. Vprašamo v to pristojne oblasti, ali bi senc dalo tako počenjanje postavno zabraniti?
Sicer pa ne velja ta naprednost splošno za vse. Je tudi pri jias še dokaj nepokvarjenih fantov in deklet. Živa potreba bi bila torej, da bi se ti zbrali v kakšno katoliško slovensko izobraževalno društvo, katero bi bilo tudi v naši fari prav potrebno. — Za danes naj zadostuje to, če se bodo pa še za naprej dogajale take nerodnosti, bomo pa prihodnjič imena takih prirediteljev povedali bolj glasno, zlasti imena takih vzor-deklet. Opazovalec iz vasi.
Dolenjske novice.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Z Rake. Na dan sv. Štefana se je po-kazalo, pod kako dobrini vodstvom je mladina na tukajšnji šoli. Posebna čast gre gospici Frančiški Luiider, ki je prav izborno podučila nadebudno mladino, da so uprizorili v šoli igro »Betleheni«, ki jc prav dobro uspela. Čudili smo se, kako lepo so povdarjali otroci besede pri deklamacijah, zato jim gre vsa čast. Petič iz mladih grl jc presunilo vse navzoče, ki so se zbrali v toliki množini, da je bilo treba igro ponavljati. Želeti bi bilo. da bi se na Raki ustanovilo izobraževalno društvo, da bi se ljudje prebudili iz zimskega spanja.
d Iz Dobrepolj. Zahvala. V nedeljo so imeli mladeniči Marijine družbe lepo lx>žič-nico v kaplaniji. l eni povodom je darova! /a tombolo g. poslanec F. Jaklič toliko lepih, res dragocenih dobitkov, da se moram javno zanje gospodu poslancu v imenu vseh mlade-ničev najtoplejše zahvaliti. Jožef Kučič, predsednik Marijine družbe.
d Iz Ribnice. Zadnji čas so začeli po naših vaseh ribniški »Sokoli« prav pridno »so-holjevati . Manjka jim najbrže članov, zalo so jim slednjič tudi naši kmečki fantje dobri, da jim bodo le stali pridno v paradi in da bodo ribniški »magnatje« lahko komandirali nad »giunpci". Fantje iu očetje! Pozor, dokler je še čas, da vam ne lx> še kdaj žal! Čuvajte sc nepremišljenih obljub in dobro preudarne to. zakaj vas niso vabili takoj ob ustanovitvi šoki Iskega društva! Četudi pa vam tisočkrat in tisočkrat zatrjujejo, da niso liberalci, da so izven strank itd., in prisegajo le na absolutno narodnost, se s tem lažejo, ker »Sokol« je vedno bil, je m morda tudi Im> še nadalje liberalno društvo. Svoje nadstrankarstvo je, žali-bog, že mnogokrat pokazal, le poglejte samo može. ki so njegovi voditelji! Toliko za danes! Ako še to uc bo zadostovalo, se zopet oglasimo' Za danes naj bo le to v svarilo fantom in v preudarek starišem ! ! !
Iz raznih krajev.
n I z Brestovice na Krasu nam pišejo: Veste kako smo začeli novo leto 1909? S krstom trojčkov. Marija Tavčer, žena Franceta, katn-narja iz Brestovice h. št. M. povila je na dan novega leta trojčke, dve hčerki in enega sinka. Pri sv. krstu dobili so imena betleheniske družine Krist-jan, Jožefa, Marija. Ker so šibki in slabotni, ni pričakovati, da bi dolgo živeli. I'a trije angelci bodo!
Iveri.
Najdražja bi morala biti možu žena, pa .ie žal največkrat njena obleka.
♦ * *
Kar je pri opicah posnemanje, je pri ljudeh m o d a.
GORIŠKA
Kcm z irinom no Gorita
Mnogo se je že govorilo in pisalk) o vinski krizi na Goriškem. Pa recimo še mi katero o tej za naše ljudstvo tako važni
zadevi. Kdor misli, da kriza ponehuje, se moti. Za seboj imamo le še začetek krize, pred seboj — njene posledice. Kakšne so te?
Ljudstvo trpi ogromno gospodarsko
škodo. Normalna cena vipavskega vina n. pr. je bila druga leta liter po 30 vin. in več na debelo, letos pa po 20, ali še cenejše. Kdor je v stiski, mora dati vino celo po 10 vin. liter, kar ni nobena cena.
Tudi z briškim in furlanskim vinom m boljše. Znan nain je slučaj, da je prišel Furlan ponujat v Gorico svojega »furlana« po 14 vin- liter. Vino nima cene, ne kupca. Kmet mora v tem času navadno poravnati svoje obveznosti, t. j.: plačati mora obresti od dolgov, plačati davek, plačati posule, poplačati dolg v botegi in še slo drugih reči. Ce hoče vsemu zadostiti, mora prodati, seveda če more, vino za vsako, še tako nizko ceno. Ali pa si mora obesiti na vrat nov dolg na račun vina, ki se suši v kleti. Od tega dolga bo treba zopet plačevati obresti, ne glede na to, kedaj in kako bo mogel prodati vino. Gospodarska škoda je torej zelo, zelo občutna. Kmet leze vedno v nove dolge.
Še bolj trpi kmet moralno! Naj nam kdo pritrdi ali ne, resnica je, da sedanja vinska kriza moralno strahovito ugonablja našega kmeta. Ker vino nima nobene cene. se ljudem v njihovem obupu vino tudi prav nič ne smili. Poznamo vasi, kjer pijo vino za zajutrek, kosilo in večerjo kakor vodo ne le možje in fantje, ampak tudi žene in dekleta ter celo o t r o c i. Resnica jc sicer, da ljudje tudi druga leta ne varujejo otrok in sebe pred alkoholom; toda letos je to še hujše. Po mnogih vaseh so zaprli krčmarji gostilne, ker se ne izplača prodajati vina; toda obup. lahkomiselnost in obilica vina je povzročila, da se namesto po krčmah, sprehajajo letos cele družbe dobrovolj-čkov po vinskih hramih, kjer delajo drug drugemu kratek čas, pozabljajo skrbi in zabavljajo nad slabimi časi- Tako pada kmet tudi v moralnem oziru. Drugo delo zastaja, kmet se udaja lahkomiseljstvu. In posledice? Te so za kmeta uničujoče! Kaj pa škodujejo take razmere z zdravstvenega stališča, to se ne da označiti s par stavki. Škoda je tudi v tem oziru ogromna.
Temu jc treba odpomoči. Kako?
Žalostno je, da je kmet ravno v sedanjih resnih časih premalo združen. Po deželi hodijo v novejšem času nekaki novi kmečki proroki, zvani agrarci«, ki pravijo, da bodo pomagali kmetu. I oda z zabavljanjem se ne rešuje tako važnih vprašanj, kakor je ravno vprašanje o vinski kupčiji. Za rešitev takih vprašanj je treba previdnosti, resnosti, dela in nesebičnosti. Želeti bi bilo, da b i v b o -d oč e to stvar organizirala naša zadruz-na organizacija potom »Goriške zveze«. Kakor čujemo, se je že letos v tem oziru nekaj ukrenilo, kolikor je bilo mogoče. Z a sedaj ne kaže drugega, nego prav izdatno skrbeti za to, da privabimo tuie kupce v deželo. To nikakor n i š e p r e p o z no-Naš nasvet je tale: »Domoljub« je razširjen po Slovenskem v več nego 20 tisoč iztisih. Skoro vsaki drugi kmet na Kranjskem ga ima; razširjen je zelo tudi na Koroškem. Zato bo dobro, če kmetje iz vsake posamezne vasi, ozir. občine pošljejo »Domoljubu« podatke o vinu v dottčni občini. Tako bodo kranjski in koroški kupe opozorjeni in poučeni, kam naj gredo iskat vino. Tozadevne dopise naj se posilla na uredništvo goriškega dela »Domoljuba« v Gorico, Gosposke ulice 6. Taka reklama
ne bo stala nič, pa bo zalegla precej. Toliko za danes. Ob priliki bomo izprego-v o rili o tem, kaj naj se po našiti mislih stori za v bodoče. Kmetje-vinorejci! Na delo, na noge! Pošiljajte poročila! Vinske kupce po Kranjskem, Koroškem in dru-godi pa opozarjamo na ta poročila v »Domoljubu«. V vzajemnosti je naša kmečka rešitev!
Novice.
Širite »Domoljuba«! Sedaj v novoletnem času je prilika, da gremo z vspe-hom na delo za razširjenje vseslovenskega kmečkega glasila Domoljuba«. Ne bomo Vam hvalili in priporočali lista. Najboljše priporočilo si je list sani. Posebno opozarjamo pri tem na goriški del lista, ki bo prinašal novice iz Goriške. Nadalje Vas opozarjamo na mesečno prilogo »D r ti š t v e n i k«, ki bo prinašala poročila o vseslovenski izobraževalni organizaciji in navodila za vodstvo društev. Takega lista nam je krvavo treba. Opozarjamo čitatelje tudi na prilogo »Naš kmečki do m«. Naši gospodarji, gospodinje in dekleta potrebujejo takega lista. Vse to ne bo stalo več kot 3 K na leto. Nihče se ne more izgovarjati, da je to preveč. Komur je 3 K preveč za tak list. ni vreden, da zna brati.
V našem časopisju opazujemo predvsem žalibog eno pomanjkljivost: premalo se ozirajo na razmere in dogodke v drugih slovenskih pokrajinah. Za boljšo bodočnost kmečkega stanu je potrebno, da s-.- kmet organizira • Mi hočemo, da bo ves slovenski kmet organiziran v eno mogočno kmečko armado, ki ne pozna nikakih deželnih mej. Predpogoj taki organizaciji pa je smisel za celokupnost. Kmet mora spoznavati razmere drugod, mora priti v stik z drugimi kmeti, potem še le dob! smisel za skupnost. Ta stik pa naj tvori v prvi vrsti skupno glasilo »Domoljub«. Ta list naj pripravlja pot skupni kmečki organizaciji in po nji boljši skupni bodočnosti slovenskega kmeta. To je poglavitni vzrok, zakaj vam priporočamo: Širite »Do m o I j u b a« po Goriš k eni !
Dopisnike ,z Goriškega prosimo, naj nam dopisujejo" v »Domoljubu«. Dopisi naj sc pošiljajo na naslov: Fr. Kremžar, urednik, Gorica, Gosposke ulice 6. Dopisi naj bodo v Gorici zadnji č a s v nedeljo dopoldne.
Vojaškega dezerterja, ki je pobegnil od planinskih lovcev, ki so nastanjeni v Kanalu, so iskale na Novega leta dan po kanalskih in tolminskih hribih vojaške m orožniške patrulje. Ena vojaška patrulja je napravila ta dan naporen marš od Kanala po hribih ob meji čez laško dolmo do Šebrelj v cerkljanskem okraju, odkoder je begun doma. Niso ga našli, ker je šel naj-brže čez mejo na Laško- Fantje-planinci so šli iz Kanala ob 6. uri zjutraj m so cel .dan hodili po hribih. Zvečer ob 7. uri so se z vlakom vrnili od Sv. Lucije v Kanal.
Socialni demokratje na Goriškem se zelo živahno gibljejo. Povsod! prirejajo shode, na katerih posebno agitirajo za
svoje liste. Zadnji čas so imeli s"hode v Solkanu, Podgori, Mirnu, Dobravljah, So-vodnjah in Otaležu. V Solkanu so spravili med ljudi 100 iztisov njih lista; vsiljujejo ga celo kmetom,' akoravno je socialna demokracija po svojem programu nasprotnica kmečkemu stanu. Naših društev dolžnost je, razširjati naše krščanske liste.
Kot pes in mačka se gledajo sedaj liberalci in socialisti . Tako se obdelavajo, da je veselje. Ko bodo prišle volitve, bodo pa socialisti zopet kot en mož šli volit liberalne kapitalistiške kandidate- Bomo videli, če ne bo res.
Iz Pevme (pri Gorici) smo dobili na merodajne kroge vprašanje, kaj je s poštnim uradom v Pevmi. Ljudstvo je ne-voljno, ker poštna uprava toliko časa zavlačuje ustanovitev poštnega urada v Pevmi. Tako se ne sme zavlačevati takih zadev.
Velikanska burja je brila po Vipavskem v torek in sredo pred novim letom. Nekdo je imel opravka pri sodišču v Ajdovščini. Zljubilo se mu je v tej burji sesti na kolo in se odpraviti s kolesom v Ajdovščino. Toda burja ga ni pustila naprej. Na sredi pota ga je položila na cesto, sodišče pa v »kontumacijo«.
Predavanja. Batuje 10. t. m- o pogodb a h. — Rihemberg 10. t. m. s k i -o p t i k o n. — Podgora 6. t. m. s k i o p t i-k o n. — Gorica 12. t- m. o potresu.— Vel. Zabije 17. t. m. s k i o p t i k o n.
Žaljenje slovenskega jezika. Na novi bohinjski železnici so uvedli tudi tako-zvane »retourkarte« t. j. vožne listke za nazaj. Na teli listkih so tiskana imena slovenskih krajev, kjer ne prebiva niti en Nemec ali Lah, v vseh treh jezikih; ime mesta Gorice pa je tiskano le v blaženi iaščini in nemščini. Zahtevajmo enakopravnosti tudi tukaj!
O novih deželnozborskih volitvah se govori tupatam; toda gotovega se sedaj še ne da reči ničesar. Agrarni liberalci sc pripravljajo za vsak slučaj s tem, da prirejajo številne shode, enako socialisti-Agrarni MermOlja baje zato hodi po Tolminskem, ker nameraiva — kakor govore agrarci — nastopiti v tolminskem glavarstvu kot kandidat. Tam, kjer ljudstvo ni podučeno in dovolj izobraženo, imajo ti ljudje lahko delo. Zato kličemo: Ljudstvu izobrazbe! Ustanavljajmo poštena druf-štva! Širimo dobre liste, posebno'»Domoljuba« in druge liste, ki zagovarjajo krščanska načela in kmetove koristi!
Deželni zbor se snide 7. t. m. Skoro gotovo bo deloval, ker pride najbrže do sporazumljenja.
Novice iz Gorice. Električni tramvaj bo začel teči, kakor vse 'kaže, tekom tega meseca. V sredo dnd 30. decembra je bila kolavdacija električnega tira, ki se je baje obnesla povoljno. Na prehodu iz Gosposke ulice na Korenjski trg so morali tir preložiti, ker bi bili sicer v nevarnosti pred tramvajem ljudje in vozovi. — Vode man j kav mestu; a nihče se ne zmeni, da bi se kaj potrebnega ukrenilo. Neki inženir se je izrazil v goriškem magistratu, da se gospodje na mu-
nicipiju le kregajo in italijnnstvo rešujejo. Kedar pa pride do tega. da hi kaj pametnega sklenili, ne zm< noben nobene pametne ziniti- To je resnica. Liberalci so povsodi enaki. Črne z a s t a v e so . visele raz nekaterih hiš radi grozne potresne nesreče v Italiji. Po zidovih so nabiti črnoobrobljeni pozivi za nabiranje nr-lodarov. --■ Izobrazba v g o r i š k e nt mestu je jako slaba. Na stotine otrok ne zna brati ne pisati, marveč se brez nadzorstva potikajo okrog. Na ta način se vzgajajo propalice. Tako skrbe Lahi za i kulturo, t. j. za izobrazbo ljudstva.
S Kobariškega. še pred kratkim je bil kobariški kmet v popolni gospodarski odvisnosti od kobariškili veljakov. Ti kobariški veljaki so želeli popolnoma vladati kmeta. Po njihovem povelju naj bi kmet volil pri občinskih volitvah, po njih povelju naj bi volil deželne in državne poslance, njim naj bi nosil svoj denar. Toda krnet se je zavedel- Začel se ie izobra-J ževati. Na Kobariškem danes delujejo že prav veselo štiri izobraževalna društva. ! Kmet se je začel gospodarsko osvobajati s posojilnicami in gospodarskimi društvi. Radi tega je veliko vpitja v liberalnem Izraelu. Sedaj liberalni veljaki in oderuhi i vidijo, da se je kmet začel osamosvajati, zato so udarili na drugo struno. Začeli so tudi oni povdarjati kmeta! Toda to ne velja! Nas niso poznali prej, sedaj pa kmet njih ne pozna. Želeti bi bilo še, tla bi se katoliška politična organizacija na I Kobariškem poživila. — Posojilnica se snuje sedaj na Libušnjem. Kobariški kot ! je precej zanemarjen. Tam treba posojilnic in društev. Ta organizacija naj bo naš časten mejnik ob laški meji. — Sedaj pritiska pri nas hud mraz. In ravno v tem zimskem času se da največ delati in doseči po društvih s tihim izobraževalnim delom. Torej: delajmo! (Op- uredništva: j. Hvala za dopis. Želimo pa, da bi se o našem gibanju na Kobariškem poročalo še kaj obširnejše. Zanimiva bi bila zgodovina kršč. organizacije. Take stvari so zelo poučne za sedanjost in prihodnjost. Prosimo od naših dopisnikov, da nam ugode v tej prošnji, Pozdrav!)
Jernej Mermoija je dne 3. t. in. imel v Podmeiu shod, ki se ga je udeležilo okrog 50 ljudi s knežkimi ženskami vred. Govoril je. kakor ima navado, o vseh mogočih rečeh. Zanimivo je to, da je priznal, da vsa podivjanost mladine gre na rovaš »Soči« in »Primorcu«. Še bolj zanimivo pa je to, da je rekel, da gredo agrarci v | socialno demokracijo, če se jim ne pridružijo vsi kmetje- Sedaj razumemo, zakaj imajo socialni demokratje Mennoljo tako v čislib. Sicer pa je bil njegov govor grozna zmes raznih protislovij.
Postava o Kužnih boleznih.
Naznanila.
Posestnik živine je dolžan, če zapazi znamenja kužne bolezni, to takoj naznaniti županstvu in žival na posebnem od drugih živali odločenem prostoru imeti.
najbolje v posebnem hlevu. Prostor, na katerem je žival stala, dobro očistiti, gnoi spraviti iz hleva iu ves prostor z apnom dobro pobeliti.
Dolžnost obolenje naznaniti, veže ži-vinozdravnike, živinske oglednike in k<>-ujedrce, če sami opazijo sumljiva znamenja bolezni ali če jim kdo o tem naznani. Dolžan je tudi to naznaniti vsak, ki ima | večkrat opraviti z živino. Predvsem je orožnitšvo v to poklicano, vsak pa opravičen naznaniti slučaje sumljivih bolezni, če zve zanje.
Osebam, ki naznanijo slučaje kužnih bolezni, lahko politična oblast določi darila od 10 do 50 K, ako so s tem zavrnili razširjanje kužne bolezni. Okužene ali sumljive živali se ne smejo prepeljavati i;: hlevov. V hlevih, kjer so take živali, ne sme prenočevati drugi kot osebe, ki s.režejo živalim. V hlev sine hoditi gospodar. za strežbo odločene osebe, živino-zdravnik in osebe, ki jih gosposka za to odloči. Na to mora paziti gospodar.
Zupan mora takoj, ko zve o kužnih boleznih ali o sumljivem bolehanju ali poginu, to naznaniti okrajnemu glavarstvu. Dolžan je vse potrebno ukreniti, da se bolezen ne razširja. Zupani bodo imeli po novi postavi nekaj širji delokrog iu nekaj več opravila.
Bolezen preiskuje okrajni živino-zdravnik, ki pokliče župana ali kakega občinskega svetovavca. Posestniku je prosto poklicati k ogledovanju svojega živinozdravnika. Ako se izkaže, da je naznanjena bolezen nalezljiva kužna bolezen, potem obvesti politična oblast o tem tudi sosedne občine, da glede razširjanja bolezni potrebno ukrenejo.
Zivinozdravnik napravi zapisnik sumljivih živali, jih tudi zaznamuje in jib sme sam živinozdravnik zdraviti. Za nadzorstvo in razkuževanje odloči živinozdravnik gotove osebe. V okuženih krajih se vršijo večkratna pregledovanja živine, ki jih določi politična oblast. Kako se postopa pri raznih kužnih boleznih, za to bo v novi postavi še za vsako bolezen oosebej naznanjeno.
Odškodnina.
Važna bo za živinorejce nova postava glede odškodnine. Po sedanji postavi se dobi odškodnina le za živali, ki so bile kot sumljive pobite in za zdrave spoznane. Po novi postavi bo pa pravica do odškodnine zelo razširjena.
Država plača odškodnino:
1.	Za prežvekovalce in kopitarje, ako so bili na ukaz politične oblasti umorjeni, če so bili tudi bolnim spoznani;
2.	za prežvekovalce, kopitarje in prašiče, če so vsled oblastvenega cepljenja poginoli, in
3.	za stvari, razun gnoja, če so bile uničene vsled razkuževanja.
Za živinorejce je ta odredba važna, ker bodo brez skrbi, da vsled živinskih bolezni ne bodo oškodovani. Treba bo torej samo paziti, da bodo vsaki slučaj bolezni pri živini, če je tudi le sumljiv, takoj naznanili županu, če «o orožniki bližje, lahko orožnikom ali živinozdravniku. To
bo pa dobro naznaniti v navzočnosti prič, da se ne bo pozabilo, kajti znano je, da velja pred sodnijo izpoved orožnika, ne živinorejca.
Kako visoka bode po novi postavi odškodnina?
Za prežvekovalce in kopi-t a r j e , ki se umorijo vsled oblastvenega ukaza in so za zdrave spoznani, ali če poginejo vsled oblastveno ukazanega cepljenja in za stvari, ki se uničijo pri razkuževanju, plača država celo vrednost.
Za živali, ki se jih pri raztelesenju spozna bolnim, plala država pri kugi na gobcu in parkljih štiri petine navadne cene, pri drugih boleznih pa polovico navadne vrednosti, le pri vraničnem prisadu za govedi in konje dovoli poljedelsko ministrstvo podporo do polovice navadne vrednosti. Vrednost živali ceni komisija dveh zapriseženih cenilcev in enega organa politične oblasti.
Za prašiče, ki se morajo zaklati ali poginejo vsled cepljenja, ki ga je odredila oblast, bo sledeča odškodnina:
a)	za klavne prašiče 95 odstotkov povprečne tržne cene za čisto vago, ka-koršna je bila v pretečenem mesecu v glavnem mestu;
b)	za prašiče za rejo plača ceno, kakorš-no določi četrtletno politična oblast v sporazumu s kmetijskimi korpora-cijami z ozirom na starost in pleme;
c)	za plemenske prašiče pa po določilu pod lit. b) z 25odstotnim dodatkom na omenjeno ceno.
V katero vrsto spadajo prašiči, določi vodja komisije.
Za vsled kuge zaklane ali poginole prašiče bode plačala država le polovico vrednosti.
So pa tudi slučaji, v katerih država ne plača zgoraj navedene odškodnine, ampak samo en del. Ti so:
Ce je gospodar ali njegov namestnik opustil predpisano naznanilo o sumu ali začetku kužne bolezni.
Ce je isti s tem, da je vedoma bolno ali sumljivo žival postavil v svoj hlev, zakrivil razširjanje kužne bolezni. Ce posestnik opusti priložnost, da ne da svojo žival proti bolezni cepiti, kedar to dežela ali država podpira in priporoča. Ako je bila žival bolna prepeljana iz dežel, ki jih ta postava ne zadene.
Cele odškodnine se ne bo dobilo pri živali, katere meso — izvzeti so kopitarji bi ne bilo vžitno, če bi tudi žival ne bila poginila vsled znamenj kužne bolezni.
Če se posestnik preveč pregreši zoper živinozdravniško-policijske predpise, se lahko zgodi, da ne dobi nobene odškodnine ali podpore, ampak kazen. Treba bode torej natanko paziti, da se bodo živinorejci ravnali po predpisih postave, ker le s tem bode dosežen namen nove postave.
Ker so za razne bolezni tudi nekatera posebna različna določila, se bodo te bolezni v prihodnjem odstavku posebej opisale.
Za Krotek fes.
Na trgu. Gospa županja kupuje jajca, ki se ji pa predrobna zdč. — Prodajalka: »O, ko bi bila kokoš vedela, da boste vi, gospa, njena jajca kupili, bila bi gotovo bolj debela znesla — toliko spoštovanja pa že ima!«
Brez skrbi. Strežaj prinese Iajtnantu zvrhano skledo cmokov. »Vraga, kdo bo pa vse to snedel?« — Strežaj: »Jaz, — če se gospod .lajkman' ne upate!«
Živalski pogovor. Prešič pravi slonu: »Meni se zdi, da sva midva v sorodu, zakaj podobna so si ušesa in rep, pa tudi tvojega rilca imam nekoliko!« — Slon: »Res imaš lepo domišljijo, dragi moj ščetinec; vendar pa se bojim s teboj stopiti v »žlahto«, ker bi lahko ikre dobil!«
Nedeljski lovec: »Dve uri že čakam, pa nobenega zajca ni I Saj vendar nisem še nikoli nobenemu nič žalega storil!«
Varčen popotnik: »Kočijaž, koliko velja vožnja do kolodvora?« — »Eno krono, gospod!« — »Hvala, da le vem, koliko prihranim, če grem peš!«
Dvomljivo pojasnilo. Ko je neki knez potoval po svoji deželici, pride tudi v malo me-stice, kjer ga je župan slovesno nagovoril. Pa ravno med govorom pride osel mimo in tako neznansko »riga«, da knez nevoljen zakliče: »Skrbite, da ta osel utihne!« — Preplašeni župan preneha z govorom ter vpraša: »Ali mislite mene, svitli knez?« — »Ne, onega,« odgovori ta.
Skrivnosten napis na stari krčmi.
VARII SEV IN S.C/IBRA TAL. CO. H. OL. TIZ. AVII EVR. AT.
• C »e v latinščini bere kot K.
Svetujemo vam, da ne zanemarjajte revmatičnih in protinskih bolečin, bodljajev, trganja po ledjih in križu. Z uspehom rabimo bolečine olajšajoči Feller-jev fluid z znamko »Elsafluid«, 12 malih ali 6 velikih steklenic franko 5 K. Želodec krepilno. gorečico in pehanje odstranjajoče in prebavo pospešujoče sredstvo so Rabarbara-krogljice z znamko »Elsa-krogljice«, 6 škatljic franko ? ? ? ? ? Elsa trg 16 (Hrvatsko).
Zobobol
IV^^no^^^/tefPo ud,h nam ..F.lM-fluid""- DvM.i.tifii nuid,z /"»mko
franko. NaročiteDri IP v J P?"",,nl° > K El» «nr 16. (Hrvatsko)!
Otroška odkritosrčnost. Mirko je s svojim očetom prišel k predstavi v cirkus. Mem drugim nastopijo tudi opice ter lepo fino obedujejo pri pregrnjeni mizi. Neka opica pa se spozabi, pograbi krožnik ter ga prične kar z jezikom oblizavati- Tedaj pa tleskne Mirko veselo z rokama in glasno zakliče: »Ha, ravno tako dela tudi moj oče!«
ŽITNE CENE.
Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Ljubljana, 7. jan. 1909.
Pšenica, domača.......25-50
Rž ... ■........19-—
Oves..........■ 18-—
Ajda, črna . . . •.....19-—
Ajda, 'siva.........18-50
Proso, rumeno.....• . . 16-—
Proso, belo..... 17— do 18-—
Ječmen.........• 17-—
Fižol, koks ......... 28-—
Fižol, mandalon.......26-—
Fižol, ribenčan .... 26-— do 26-50
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Line, 2. januarja 1909: ______
56, 25, 78, 40, 21.
Trst, 2. januarja 1909: 26, 78, 76, 51, 52.
Ceno češko posteljno perje
3481 12-1 5 kg novega dobro skubljenega K 9 60, bo.jSega K U -. 5 kg bel skubljenega puha K 18—, boljšega K 24 - 5 kg snežno-belega puha K 30- , boljšega K 36 —. S kg najfinejšega puha K <8 — 5 kg snežno - belega neskubljenega puha K 24--, K 30 -, najboljšega K 36 -. Izredno Izdatnega belega puha 'I, kg K 3 6U, K 4 80, K S-40, K 6' . Pošilja poštnine prosto proti povzetlu. Zanima dovoljena proti vrnitvi poštnine. D. Schnurmachcr, razpo-šlljalnica posteljnega perja, Ttus 246. Češko.
Kuverte s firmo,
-	- pisma, - -
-	račune itd -
izvršuje natančno po : naroČilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani.
amasHKVVO
Na prodaj imam
dve domačiji
v Temenici pri mali cesti
z vsemi gospodarskimi poslopji, 20 mernikov po-setve, travnik in hosta. dovolj za svojo porabo. Ena domačija se proda za K 8000.-, druga pa za K 6000 -. Naslov se izve pri l«a«u Skufca, Draga, pošta Višnjagora.	3*39 (1)
Poior, kmetic« In dekleta I V moji lekarniški prakil. kaitr. izvršujem ie če z 2f> let, posrečilo ae mi jc, Iznajti najboljše iredstvo ca r««t lae, to |e Kapllor it. II. liti deluje, da postanejo lasje gosti dolgi In odatra-b]o|c prhljaj (luskine) na glavi Cena (franko na vsako pošto) jc: 1 lonclč 3 K 60 v, 2 lončka 6 K. Treba, da si Vlaka obltelj naroči. — Prosim, da se naroči ramo od mene pod naslovom P. Jnriiič, lekarnar, Pakrac it. 66, Slavonija. Denar se poil|e sapra, ali a poštnim povzetiem
b 3142 10-1
Priložnostni nakup!
Krstna žepna ura z verižico K 3-50.
30.000 komadov
|.upi|enih, zaradltega pošiljam i krasno 3« ur idočo (ne it ur) „01oria" srebrno anker-rem. uro, švic kolesje z lepo gravlr oklopjem, s sekundnim kazalcem In lepo pozlačeno ali
--pus ebr. veriiico natančno idoču le za K 3*50.
Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 3«; ur Idočo anker-rem prve vrste švicarsko uro s pozlačeno veriiico za 5 K-Triletno pismeno jamslvo za vsako uro. Razpošilja proti povzet)u
S. ROBANE, Schveizer-Ubren-Exporthaus.
3508	KRAKOV št. 48.	1-1
Ntitevilno priznanj In donaročll — Za neugajajoče denar nazaj.

No, se dO/ sem neka] lepega privlekel
v novo leto najtrdovratneiSi katar na svetu I Suh vrat, boleča sapila, bodljaje pri vsakem dihu in slez ki se nikakor noče razkrojiti. — Toda človek, zakaj se vendar mučite s tem? Zahtevajte v najbližji lekarni, drožeriji ali prodajalci rudninskih voda za K 1-25 zavoj So-_ dener-rudninskih pastil (Fay-eve pristne) in ^ stavim, da Vam preidejo vse težkoče ko se vidimo zvečer pri mizi.	3431 1
Glavno zastopstvo za Avitro Ogrsko:
T ti. Guntzert, Dunnj IVI, Gr. Neugosse 17.
?
Proda se:
lepo posestvo
obstoječe z lepo domačijo, hišo, velikim hlevom. Pripravno je tudi za kako obrt. Zraven je še veliko zemljišče, njive, travniki in gojzdi. Proda se zaradi potovanja v Ameriko po najnižji ceni. Vrednost je za 30 tisoč kron. Cena pa znaša 24 tisoč kron. Zglasiti se je vsaki čas in pri vsaki priložnosti pri lastniku posestva Janez Zupančič, Pesje 17. pošta Videm pri Krškem Dolenjsko.	13 1 — 1
Zobtevojte d vsod le drože iz
jugoslovanske tvornice drož
glavna zalogo le pri g. Jos. PolaR-u, trgovcu Sv. Petra cesta it 9 v hiši Lioyda v LiabUonl.
Postrežba točna m solidna,3255 "-1 naročite cenik ar
zlatnine in arebrnina,
ki ga pošljem zastonj in po-3134 štnine prosto. 26 2
Veli«a zaloga ur, lamo
švicarskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena in se jamči. — Ne naročajte ur od tujib židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko
FR. P. ZAJEC,
urar in edini zas opnik švicarske tovarne ar. — Uubljanm. HUr. trt M
P. n. občinstvu vljudno naznanjam da mi je podelila c. kr. vlada
koncesijo za posredovanje
za nakup In prodajo raznih zemljiftft, stavbi&č, posestev, gozdov, travnikov, njiv i. t. d.
Kdor želi kaj kupiti ali prodati, naj se izvoli blagohotno obrniti na m'>jo posredovalnico, kjer dobi pojasni a, bodisi glede nakupa ali prodaje.
Se priporočam LOPVIIO Rebolj 3186 1	Kranj, Glavni trg 189.
es- Izborno priložnost zo nakup —
za trgovce manufakt. blaga in krošnjarje
Razpošilja se tudi na zasebnike
40 do 45 m ostankov K 15'
sortlr. v barhentu za obeke IS cm širok, krasni norci modnega cjfirja za hišna oblačila, srajce In bluze, Izborno obeljeno domače platno, kanaf.s, za posteline prevleke, brisač., kuhinjske brisače Dolgost ostankov 6 —'O metrov zajamieno brez napak in vele-prima ka kovost, perilne b.rve. Ako ne ugaja, denir takoj nazaj. Najmanjše naročilo I zavoj za puskušnjo tO-45 metrov K l»"— po povzet|u pošilja	7 3-1
tkalnica R. HORNER, Nachod, Češko.
Pri večjem naročlln 3 * popusta.
Zavžljte
vsak dan llkerski kozarček dr. Hommel-a
Haematogen neposredno pred kosilom! Dobili boste slast do jedi, živčevje se Vam ojači, utrujenost izgine in naglo se povrne telesni počutek. Zahtevajte pa izrečno pristni dr. Hommel>ov Haematogen in zavrnite ponarejanja I	1935 26 — 1 (i
M
In Iranko moj
veliki ilnstrovani cenik z nad 3000
podobami ur, zlat-nine, srebrnine itd.
Prva tovarna ur v BrUxu St. 936 (Češko)
Hanns Konrad
c. In kr. dvorni založnik.
Prava švicarska nik. ank.-remon ura, »istem Roskopf K 5 — , 3 komadi K 14 —. Registr. Adier-Roskopf nik. ank.-rem. oraK7 — Prava srebrna rem. u a K 8 40. Nikak riaiko! Zamena dovoljena Ž62* ali denar nazaj. 30 7
MoJboU ta in noj-ceneja dobivanja
za muzikalije vsake vrste kakor harmonike, gosli, citre, piščalke, gramofone Itd po najnižjih
tovarniških cenah. Dobre gosli K 4 80, 5'.i0, fi —,-i'80,7 60, lok zraven K - SO, I•-, 1 4", 180, 2 —. Najboljše harmonike K 4 8», ."p- 0, 40, 6'20. Koncertne citre
K IS- — , 18 -, 25 -. Akord-cltre K l 5<i, 4 6 - Nlkak rlilkol /.men. dovoljen. .11 dea.r ! — Pošilja proti povzetju c In kr. dvorni zaloinlk
HannsKonrad
BrOx it. 877
(Čeiko). Ilustrov. glavni katalog s 3000 slikami zastonj in Iranko.
30 dni na poskuiojo !
razpošilja na vse strani
Nfihma-schinen-Versand-Hous
Strauss, Dunaj VII., Stiitgasse 211161. Werthelm-ElektraK80-
povsod kot najboljši Šivalni stroj sedanjosti priznan in vzame vsacega, ki bi se ne obnesel nazaj. Wertheim-bla gajne se vidijo povsod Za htevajte cenik šivalnih in ple tilnih strojev ter Wertheim blagajn.	26'6 6 1
Ucenca
za kovaško obrt sprejme 8	takoj 1-1
Jožef Kogovšek
kovaški mojster, Št. Vid nad Ljubljano štev. 67.
Na prodaj je
iz proste roke večji
oh Krki z vsem ostalim posestvom. Več pove naše upravništvo. 21 1-1
Ceno posteljno perje.
1 kg liveg. skubljenega perja K 8, polbeleg. K 2'»0, belega K 4. finega K H, najboljšega skubljeneg« K 8, sivega puha K 6, belega K 10, prsnega puha K 1», od 5 kg nadalje poitnln« prosto.
Dovršene postelje PX°„,,n?.
Zflo gostega, jiko trp-inega rdečega, modrega, bi lega ali rumenega nanklng-blag., I pernica velikost 170X11» cm z i blazinami, velikost 80X98, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posanezne pernice K IX, 14, IH; blazine K 3, K 3'.i0, K 4. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naročilu od 10 K nadflje.
Mak« Berger v Očšenici št. 223.
Češki les. 2599 52-5
Za neugajajoče denar nazaj. Ceniki zastonj in pošt. pr
I Franc Juvan I
posestnik in mlinar Spodnji Ga-meljni, p. Št. Vid nad Ljubljano priporoča svoje izborne mlinarske ia:-delke, kot moko, otrobe itd.
tfKumutmtkw«mimMmirvtwtimmM*M**
V najem
pod ugodnimi pogoji se odda stara, dobro znana
gostilna in mesarij*
pri ,,Preelju" v Črnomlju.
Natančneja pojasnila daje gospod Jožef Jerman v Črnomlju hišna št. 41.	3423(2 1)
Posojila
zanesljivim ljudem, zasebnikom In trgovcem, 200—5000 izkazana retlna, diskretna rešitev. Dleckmann. Berolln 3212 Prlnzenttr, 76. 3-1 Poštnina za nazaj se prosi.
Protln
revm.tlzem, trganje, celo najbolj zastarela bolezen sc naglo In zanesljivo odpravi z zavzivanjem Iz rasti, snovlj pripravljen. Bemmel-ovega olja proti protinu in revmi. Vsako drgn|en|e brez uspeha. Steklenica z navodilom K 6'—. Številna, sijajna priznanja.
Cbem. Poarm Laboratorlum
K.i HI. BBMMBL, rt t-100. Bavarsko.
J573 »6—10
Puikal
Lancaster . od K 26 — Flobertpuike , „ 8 50 Pištole . , , , 2-Samokre.l . , . 5- — Poprave ceno. Ilustrovani cenik franko. 2370 11
F.Dušek. Ooočno 123, fiechy.
Odlikovano. Ustanovljeno 1870 Vse vrste lovskih puik, dvocevk, rlsanlc, tro-cevk, samokresov, se kupi najceneje z najviljim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52 29
Anton Sodia,
Borovlje, Koroško. Bogato Ilustrirani ceniki zastonj In franko.
r

Novo trgovino
f
i
s
v nekdanjih Majdičevib prostorih
se je otvorila
s špecerijskim in železninskim blagom
kar slav občinstvu vljudno naznanjam.
3
I
Zagotavljam slav. občinstvu točno in solidno postrežbo ter se najvljudneje priporočam za I mnogobrojni obisk.	^
Z vsem spoštovanjem 2840 3-2

I Franlo Omenil

H«
apneno-železni sirup.
Ta Jo že 39 let uveden, zdravniško preizkusen in priporočen. Izborno sredstvo ra tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomiruje kafieU in vzbuja slast. Pospefluje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2'60, po poŠti 40 vin. več za zavitek.
Edino Izdelovanje In glavna razpoilljatev:
ah
7
Herbabny-jeva
aromatiška esenca.
Ze 34 let uvedeno in najbolje preizkusno mazilo. LajSa .n odstranja boleCine v udih in kitah, kakor tudi nervozne bolesti.
Cena steklenici 2 K, po pošti 40 vin. več za zavitek.	2849 14-4
Dr.flellmann-oon lekarna „zur Barmherzljkeir, (Herbabny-)eu naslednik) Duž
Vzalogl pri gg lekarn, v Ljubljani. Beljaku. Ceiju Celovcu, Črnomlju, Nov Medu, Reki, 8evoditju, St. Vidu, Trbižu, Trstu, Vellkeveu, VaUperfe« Is Audrljeveču
VII. 1. Kaiser-str&sse 73 - 75.
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak
človek v l^^arni 7rn^6c^y
poleg rotovža, lepo tiskano deset napovedi kmetovalca; tudi po pošti s c brey 1 # plačno razpošiljajo.


3258 12-1

Naznanim slavnemu občinstvu, da prodajam vsakovrstna 3248 4-1
S pristna vina
po zelo znižanih cenah.
Sc priporočam z velespoštovanjem
I, Graiser
zaloga vina, Primskovo pri Kranju.

Svoji k svojim!
£ 'E
a> u
o
t« >
o ex
<u
'oa* >
<u
t
Semenska trgovina, edina slovenska, odlikovana in strokovno urejena In umetno vrtnarstvo je
Alojzija Korslka v murnom,
katera obstoji že 34 let in ima v zalogi 460 vrst najboljših poljskih zelenjadnih in cvetličnih semen, za katere kakovosti jamčim. Posebno za to leto sem se preskrbe! tako, da morem vsem zahtevam ustreči. Moja semena so vsa pri deželnem kmetijskem kemičnem preizkuševa-lišču preizkušena. Tu se tudi izdelujejo venci in šopki sveži in suhi, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti.
Cenik ta leto 1909 Je brezplačno na -razpolago.-

3299 10-1
Z odličnim spoštovanjem
Alojzij Korslka.
88 sr
<■4-
n <
ce
ff-rt
■o o
c« o o.
n n 3

Ustanovljeno 1832.
najbo^še oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako ma|hno množino pobarvati veliko površino, razpošilja (61 5"* 4	po nizkih cenah
Adolf Hauptmann, Ljubljana
Drva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, aka in stekl. kleja Zaloga slikarskih In pleskarskih predmetov.
!< istr ceniki se dobe brezplačno.
Za bolne! Za trpeče! Za zdrave!
Proti še tako trdovratnim in zastarelim sluCajem: revme, trganja, živčnih bolezni, glavo-in zobobola, bolečin v hrbtu in kitah, bodljajev, trganja po udih, bolečin v nogah, oteklin, hvali se v obče zajamčeni, na mnogih klinikah praktično preizkušeni, od blizu 1000 zdravnikov priporočeni takoj 2251	bolečine lajšajoči 16-1
Ichtyomentol
Patentovan v vseh državah. Mnogkrat premovan. Nedosežen po zdravilnem učinku! Uspeh iznenadenl Nad 300 zahvalnic. Edina razpošiljalnica in tovarna: kemični laboratorij lekarja S. Edelmann-a v Boho-rodczany (via Lemberg) oddelek 26.
Franku se pošilja od 5 steklenic nadalje proti vposiatvi 6K ali po povzetju za 20 h več, 10 »teki Iranko 10 K, 2i »teki. Iranko 23 K.
fP-cifni/ci ty i/krni'riJro Materi Helija dobro, po ceni in ztvnesljivo-potovali rta/'se oltrnefo
cSimon^JOnetete*
v JSpubl/ant JColodvorshe ulice26. "KiakpvrstnaCPtpasrula Ja/o se lwyi/uAu>
Istotam sprejemalo se dobri In zanesllivl zastopniki.
Težko&e v želodcu, kakor tudi glavobol, omotico, gorečico. zaprtje, motenja v prebavi, pomanjkanje teka itd. se čudovito naglo odstranijo, če se le malo časa rabijo že mnogo let najbolje preizkušene Brady-jeve kapljice za želodec.
Bradyjeve želodčne kapljice mogočno zbujajo prebavila, pospešujejo slast, zabranjujejo prehudo tvoritev želodčne kisline, gorečico in škodljivo vretje in so priznano izborno sredstvo.
Izdeluje se samo v lek. ,Pri kralju Ogrskem', Dunaj I, Fleischmarkt 1/387, kjer je 6 steklenic za 5 K in 3 dvojne steklenice za K 5 50 franko brez vseh drugih stroškov. — Vsaka steklenica mora imeti podpis	3019 3	&t<XU>j>
Pozor!
Pozor!
Slavnemu p. n občinstvu Bleda in okolice najvljudneje naznanjam, da sem ustanovil veliko zalogo
mrtvaških krst (rakev)
vsake vrste po najnižjih cenah. V obila naročila se priporočam velespoštovanjem
Matevž Gogola, 3420 (4- 1)
mizar na Bledu nasproti „Ble]skega doma".
BUDILKA Z ZUONILON R6'50
z bitno opremo liki zvonu. 2049
I kakovost, 3 uteži, bije pol in cele ure, budi z glasnim zvoncem, s ponoči svetečlm steklenim cifernikom, v lepo pollranem okroglem okviru, 30 cm premer
kron 6*50.
3 letno jamstvo. — Razpošilja po povzetju
Maks Bohnel
Dunaj IV ,
Margaretenstr. 27/19.
Cenik s 50(0 slikami zastonj in franko.
Vina
Mu Lešnik & Co.
veletrgovina z vinom
I u Ilirski Bistrici, Notranjsko, <
V razpošilja zajamčeno naravna istrijanska vina po najnižjih cenah!	4-1
Vzorci In ceniki na zahtevo!
5000 ur zastonj
Kron
Roik. pit. 3-■rebr. roik. 6-lelei , 7-■rcbr. dvoj. pltte. . I
budilki •vet« ta
ibitj n.n kobiniikl
oraanlhal. 7— i blt| n zv 9 — i budilko 10 — a godbo 12'—
livlrne Omeg ., Scb.T .na n, Olaahfltte, Htllot, Amalfu. c kr p eiik od K 13, kakor tudi datnlna In ■rabrntoa pi. lr-. tov cenah 31 tno jamstvo Zamena ali denar nnaj.	14,19 H
IV., nargarttcn.tr 27 19, v lanal blii
Zaprlieienl cenilec in vejčak Najvetja in na|stare|i tvrdka — Ur -rovlleno s« - 5000 slik v kataloga '	zastonj In tra tko.
Mox Bfihnel, Dunaj
•oln|»
V Ameriko In Kanado
_ ^ najzložnejša, najcenejša In najvarnejša
2927 50 Cunard Line
Bližaj. < dlioti is domače luke
Trst., Pannon-a 23. febr. 1909, Carpathia 4. marca, Slavonia 17. marca 1JO).
'* L'7,Lu»'«anfja, (najboljši, največji In najlepši pjr ik sveta), dne 6. februarja, 27. I br. 20. marca, 17. aprila. 8. maja, 29. maja ■ Mauretania 23. jan.. 13. febr . 6. marca, aprila, 24. aprila, 15. msja 19C»9.
roJatnU« in ror. e kanep n Andrej Odlassk, Llnb-»tia, Slomški n ni. 25 blira cerkve Srca Jezusovega.
Skupna rezerva sklepom 1907 čez stotisot kron. Upravno premoženje sklepom 1907 3,600.000 kron
Zadružnikov čez 550.
glavno posojilnico
res. zatfr. z neom. zavezo v Ljubljani.
pisarna na Kongresnem trgu št 15 nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po
4%%
t. j. K 4 75 za vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo	3418 1
Uradne ure od 8. do 12. ure dopoldne In od 3. do 6. ure popoldne.
TekočI račun,* Avstro-ogrski banki y Ljubljani. Račun poštne hranilnice St. 49086. Telefon št. 135.

Zobotehni&ni atelje
Oton Seydl
v Rossovi hiši nad prodajalno v Kranju Sprejemne ure vsako nedeljo in ponedeljek od 8 dopoldne do S popoldne.	2 .'>6 10 7
F
Kje se dobe najboljši poljedelski ■troji, kakor mlatilnice, gepeljni, čistilnice, prefte za sadje i. t. d.?
1703	Edino le pri:	26 9
FR. STUPICA
* Ljubljani, Mar. Terezije cesta itev. I., Valvazorjev trg ilav. 6.
in zakaj: 2ato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic
Eft


pozor!	čitaji	pozor i
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavostl, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju. tuberkulozi itd.	31-10 10 I
l0RAVtJL iuao^
I
Djlovinje Izborne, uspeh siguren. Cena Je franka na vsake pošto za 2 steklen el 3 K 40*., 3 steklenice 5 K 80 * , po povzetju ali ie se iiof Ije denar naprej. Manj kot 2 steklenici se ne po'ilja. Prosimo, da se naroča naravnost od
P. JURIŠIČA, lekarnarja v Pakracu it. 65
(Slavonija.)
ustanovljena i. m. C. kr. priv. občna zavarovalnica founoTijmu i im
Assicurazioni Generali v Trstu.
Jamstveni zaklad nad SOO
I)o
Glavni zastop v Ljubem: Marijin trg, Sv
----------------------lili Jono v kron.
sedaj izplačane Škode nad 850 milijoao« kron.
Družba zavaruje:
Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah Tekom leta 1906 zavaro\al> ne Je pri tej družbi 16 847 oseb na življenje za kapital nad 140 milijonov kron.
Zoper požare, tatinski vlom, g k o d e pri prevažanju, poškodbo zvonov in zrcalnih oken
Sprejema tudi zavarovanja :
Zoper telesne nezgode m točo.
Pri tej družbi Je zavarovan na življenje NJega svetost papež Pil X. in prevzvifteni knezoflkof Uub IJanski Anton B<maver>tura; tudi vsa posestva Njega veličanstva cesarja avstrijskega. 700 21
Petra cestfc 2, t lastni biti.
O
o o o o o o
C o
s
o
o o
o o o
C 0020C0000030000 70000000C 00£000j»
Od 25. decembra 1908;do^25.^januarja 1999.
prodajam v Šolskem drevoredu na svojih stojnicah na levo od jubilejskega mostu
prima slanino
brez kože, od pra&ičev iz lastnih pitaliič.
I. vrste kg. 150 , II. vrste kg 1 30. ——— Meso istih
3471 4-1
I. vrste kg. 140., II. vrste kg. 1 20. Velespoštovanjem ELIJA PREDOVlČ
podomače ,,Zidan".
Iida|alal| la odgovora! ■radulb: Dr Ignacij tltalk
■PP^O^ojpooooooooooooooooc OOOOOOOOO
Tiskala: .KatoHika Tiskana'