NOVA UNIVERZA UNIVERZITETNA KNJIŽNICA NOVE UNIVERZE Tamara Rozman EVALVACIJA ZADOVOLJSTVA UPORABNIKOV UNIVERZITETNE KNJIŽNICE NOVE UNIVERZE S PONUDBO IN DOSTOPNOSTJO ELEKTRONSKIH VIROV Pisna naloga za bibliotekarski izpit Ljubljana, 2023 Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit II Ključna dokumentacijska informacija Ime in PRIIMEK: Tamara ROZMAN Naslov pisne naloge: Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov Kraj: Ljubljana Leto: 2023 Št. strani: 35 Št. slik: 7 Št. preglednic: 7 Št. prilog: 1 Št. strani prilog: 7 Št. referenc: 52 Strokovno usposabljanje za bibliotekarski izpit je potekalo v Univerzitetni knjižnici Nove univerze. Mentor v času strokovnega usposabljanja: doc. dr. Ines Vodopivec UDK: 004.65:027.7-052 Ključne besede: elektronski viri, univerzitetne knjižnice, uporabniki, dostopnost, vrednotenje Izvleček Univerzitetna knjižnica Nove univerze članom nudi različne elektronske vire, ki so jim na voljo s pomočjo oddaljenega dostopa ali iz prostorov knjižnice. Namen pisne naloge je raziskati dostopnost in potrebe uporabnikov knjižnice na področju ponudbe elektronskih virov, kot so podatkovne zbirke in elektronske revije/knjige. Raziskovalni vzorec so študenti in akademski zbor Nove univerze. S spletnim anketnim vprašalnikom smo pridobili 91 enot, 41 je bilo ustreznih. Rezultati raziskave kažejo, da študenti in akademski zbor Nove univerze niso dovolj obveščeni o možnosti brezplačnega dostopa do ponudbe elektronskih virov Univerzitetne knjižnice Nove univerze. Ob tem je opaziti, da slednjih ne uporabljajo dovolj pogosto. Do njih najpogosteje dostopajo s pomočjo storitve oddaljenega dostopa. S ponujeno ponudbo so zadovoljni, a bi je želeli tudi več. Največ zanimanja je za elektronske vire s področja pravnih ved, kar je vidno tudi iz rezultatov zadovoljstva. Največ zadovoljstva je opaziti z elektronskim virom Komentar Ustave Republike Slovenije iz leta 2019, portalom IUS-INFO in revijo Pravna praksa. Anketiranci največ iščejo elektronske članke in knjige v celotnem besedilu. Ob tem je med najpogostejšimi težavami navedeno predvsem pomanjkanje relevantne literature. Pri anketirancih, ki elektronskih virov ne uporabljajo, kot razlog izstopa predvsem nepoznavanje njihove rabe. Glede na rezultate raziskave se knjižnici priporoča organizacija izobraževanj s področja elektronskih virov, razširitev ponudbe informacijskih virov in več obveščanja uporabnikov oz. promocije glede ponujenih storitev. Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit III KAZALO VSEBINE 1 UVOD ............................................................................................................................................. 1 1.1 NAMEN IN CILJI RAZISKAVE ........................................................................................... 2 1.2 METODOLOGIJA IN METODE ........................................................................................... 3 2 ELEKTRONSKI VIRI ................................................................................................................... 4 2.1 ELEKTRONSKI VIRI UNIVERZITETNE KNJIŽNICE NOVE UNIVERZE ..................... 5 2.2 ELEKTRONSKI VIRI ZNANSTVENE ZALOŽBE NOVE UNIVERZE ............................. 8 3 SORODNE RAZISKAVE ............................................................................................................. 8 3.1 PONUDBA ELEKTRONSKIH VIROV V SORODNIH KNJIŽNICAH V SLOVENIJI .... 11 4 RAZISKAVA ............................................................................................................................... 13 4.1 ANKETNI VPRAŠALNIK IN ANKETIRANCI ....................................................................... 13 4.2 REZULTATI RAZISKAVE ....................................................................................................... 14 5 RAZPRAVA ............................................................................................................................... 28 6 ZAKLJUČEK ............................................................................................................................... 30 7 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA ......................................................................................... 32 PRILOGA 1: Anketni vprašalnik ......................................................................................................... I KAZALO SLIK Slika 1: Najpogosteje uporabljena iskalna orodja pri iskanju informacij za potrebe študija oz. dela ... 14 Slika 2: Informiranje uporabnikov glede ponudbe e-virov UKNU ....................................................... 15 Slika 3: Uporaba e-virov UKNU s strani anketirancev ........................................................................ 16 Slika 4: Najpogosteje iskan tip gradiva v okviru ponudbe e-virov UKNU ........................................... 20 Slika 5: Najpogostejši namen uporabe e-virov UKNU ......................................................................... 21 Slika 6: Najpogostejše težave pri uporabi e-virov UKNU .................................................................... 26 Slika 7: Želje anketirancev glede ponudbe in dostopnosti e-virov UKNU ........................................... 27 Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit IV KAZALO TABEL Tabela 1: Seznam podatkovnih zbirk in e-revij/e-knjig UKNU v letu 2022 po načinu dostopa ............. 6 Tabela 2: Opis področij in tipa gradiva po posameznih e-virih .............................................................. 6 Tabela 3: Razlogi zaradi katerih anketiranci ne uporabljajo e-virov UKNU ........................................ 17 Tabela 4: Pogostost uporabe e-virov UKNU s storitvijo oddaljenega dostopa ..................................... 22 Tabela 5: Pogostost uporabe e-virov članov UKNU iz lokacije knjižnice v Ljubljani ......................... 23 Tabela 6: Pogostost uporabe prosto dostopnih e-virov ......................................................................... 24 Tabela 7: Ocena zadovoljstva s posameznim e-virom UKNU .............................................................. 25 Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 1 1 UVOD Nova univerza je bila ustanovljena leta 2017 ob združitvi Evropske pravne fakultete, Fakultete za državne in evropske študije in Fakultete za slovenske in mednarodne študije. Področja študija na fakultetah Nove univerze so različna. Študij je organiziran tako v Ljubljani, Mariboru, Kranju kot seveda tudi v Novi Gorici, kjer je tudi sedež univerze. Kot izvirna področja študija so navedeni pravo, uprava, mednarodni odnosi, evropske študije, varnostne študije, reševanje sporov, etika v javnem življenju, slovenoslovje ter programi prava in managementa na področju nepremičnin, trajnostne gradnje in infrastrukture (Nova univerza, 2023b). Ob združitvi fakultet je nastala tudi skupna univerzitetna knjižnica z imenom Univerzitetna knjižnica Nove univerze (v nadaljevanju UKNU). V sklopu poslanstva UKNU je zbiranje, obdelava, hramba ter posredovanje slovenske in tuje znanstvene in strokovne literature. Literatura UKNU pokriva študijska področja članic Nove univerze, medtem ko so uporabniki predvsem študenti, člani akademskega zbora, raziskovalci ter drugi zaposleni na Novi univerzi in drugi. Skladno s ponudbo študija na fakultetah Nove univerze je knjižnica tako v podporo študiju in raziskovalnemu procesu (Univerzitetna knjižnica Nove univerze, 2022, str. 5). Centralna enota je na Mestnem trgu 23 v Ljubljani, dislocirani enoti se nahajata še v Novi Gorici in v Kranju (Univerzitetna knjižnica Nove univerze, 2022, str. 18). Ena izmed temeljnih nalog UKNU je omogočanje dostopa do slovenske in tuje strokovne in znanstvene literature, tako v fizični kot tudi elektronski obliki (Univerzitetna knjižnica Nove univerze, 2022, str. 5). UKNU je skladno s Strategijo razvoja Nove univerze usmerjena tudi v doseganje standardov za univerzitetno knjižnico po Merilih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. S tem načrtuje zagotavljanje kakovostnih virov tudi po standardih in Merilih za akreditacijo in evalvacijo slovenskih in tujih visokošolskih programov (Nova univerza, 2020, str. 42). Iz tega razloga je poleg fizičnega gradiva izjemno pomemben tudi dostop do različnih podatkovnih zbirk in elektronskih revij/knjig. Kot hibridna knjižnica1, skladno s Strategijo razvoja Nove univerze UKNU načrtuje premik fizičnega okolja knjižnice v vedno širšo ponudbo storitev v e-okolju, brez ovir pri prenosu znanja in ob enostavnem dostopanju do 1 Po definiciji iz Bibliotekarskega terminološkega slovarja je hibridna knjižnica knjižnica, ki omogoča uporabo informacijskih virov na različnih fizičnih nosilcih in dostop do elektronskih virov (Bibliotekarski terminološki slovar, 2009, str. 108). Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 2 storitev. Knjižnica tako stremi k omogočanju storitev, ki temeljijo na hitrem in zanesljivem pretoku znanja (Univerzitetna knjižnica Nove univerze, 2022, str. 10). Ob tem je potrebno poudariti, da je poleg količine in dostopnosti zelo pomembna tudi vsebinska ustreznost informacijskih virov. Posledično je cilj knjižnice ponuditi tudi čim bolj vsebinsko relevantne elektronske vire (v nadaljevanju e-viri). V prvem delu pisne naloge najprej na kratko predstavimo Novo univerzo in njeno univerzitetno knjižnico. Sledi pojasnilo namena in ciljev raziskave ter opis metodologije za pridobitev raziskovalnih podatkov. V sklopu metodologije so navedene tudi raziskovalne hipoteze, katere so preverjene v poglavju Razprava. V prvem delu je tudi teoretičen del, kjer so opredeljeni elektronski viri, na kratko povzete sorodne raziskave v Sloveniji in po svetu ter preverjeno trenutno stanje ponudbe informacijskih virov v knjižnicah, ki pokrivajo študijsko sorodna področja. 1.1 NAMEN IN CILJI RAZISKAVE V UKNU so zaznali težave uporabnikov pri dostopanju in uporabi e-virov. Slednje so zaposleni opazili pri klicih uporabnikov, ki so spraševali predvsem o načinu dostopanja do baz podatkov. Zaznali so tudi težave, ki so bile izključno tehnične narave. Zaradi tega smo se odločili, da tematiko podrobneje raziščemo. Namen naloge je tako bil raziskati dostopnost in potrebe uporabnikov knjižnice na področju ponudbe e-virov, kot so podatkovne zbirke in elektronske revije/knjige. V raziskavi nas je zanimalo predvsem kako uporabniki iščejo po bazah podatkov, s kakšnimi težavami se pri tem morda soočajo ter kaj menijo o ponudbi e-virov. V nalogi se bomo osredotočili predvsem na e-vire, ki jih knjižnica pridobi ali v sodelovanju, torej z zakupom dostopa do vsebin, ali s samostojno nabavo. Ločili jih bomo glede na način dostopa, torej na omogočanje dostopa s pomočjo storitve oddaljenega dostopa in na dostop do virov iz lokacije knjižnice. Tako bomo pridobili vpogled v pogostost uporabe obeh tipov dostopa. V kolikor uporabniki za ponudbo e-virov še niso slišali ali e-virov morda ne uporabljajo, bomo na kratko preverili tudi morebitne razloge za to. Ker je UKNU tudi nosilec gradnje univerzitetnega repozitorija2, smo želeli preveriti tudi navade uporabnikov na področju odprtega dostopa in uporabe baz podatkov, ki jih ustvarjata UKNU in Nova univerza. Z rezultati raziskave bo knjižnica pridobila vpogled tudi v najpogostejše težave pri uporabi e-virov, kar 2 Več o tem v poglavju 2.1 Elektronski viri Univerzitetne knjižnice Nove univerze. Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 3 lahko vpliva tako na zadovoljstvo s storitvijo kot morda celo na neuporabo e-virov. Izvirnost raziskave se kaže predvsem v poglobljenem preverjanju navad in mnenj uporabnikov izbrane knjižnice. Za UKNU raziskava predstavlja prvo preverjanje zadovoljstva uporabnikov, vezano na elektronske vire. Ugotovitve raziskave bodo lahko služile kot kazalnik stanja in smernice za morebitno posodobitev storitev na področju ponudbe e-virov UKNU. Raziskava predstavlja tudi iztočnico za morebitne prihodnje raziskave na področju zadovoljstva uporabnikov. 1.2 METODOLOGIJA IN METODE Za učinkovito evalvacijo storitev na področju e-virov smo uporabili kvantitativne kazalnike uspešnosti, ki bodo temeljili tudi na teoretičnih podlagah. Raziskovali bomo ponudbo e-virov na spletnih straneh Univerzitetne knjižnice Nove univerze, natančneje v zavihku Baze znanja. V zavihku so zbrani e-viri, ki so dostopni s storitvijo oddaljenega dostopa, s čitalniških računalnikov ali so prosto dostopni. Ob tem UKNU in Nova univerza razvijata tudi svoje podatkovne zbirke. Slednje v zavihku Baze znanja niso vključene, vendar je ocena zadovoljstva s strani uporabnikov pomembna informacija, tako za matično organizacijo kot tudi za UKNU. Za pridobitev raziskovalnih podatkov smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Kot navaja Ambrožič (2008, str. 28), pri anketi preverjamo mišljenja in stališča s pomočjo vprašalnika. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena anketna metoda, natančneje spletno anketiranje. Naša ciljna populacija so bili študenti Evropske pravne fakultete, Fakultete za državne in evropske študije, Fakultete za slovenske in mednarodne študije ter člani akademskega zbora Nove univerze, med katerimi so tako aktivni kot potencialni uporabniki storitev UKNU. Raziskovalni vzorec je bil oblikovan na osnovi priložnostnega vzorčenja. Med enotami vzorca so bili zajeti tako aktivni kot potencialni uporabniki storitev UKNU. Anketni vprašalnik smo pripravili s pomočjo spletnega orodja 1KA3. Zaposlena na Novi univerzi je po elektronski pošti na 1.178 naslovov razposlala povabila k sodelovanju v anketi s povezavo na vprašalnik. Povabilo k reševanju ankete je bilo poslano 23. 3. 2023. Ponovni opomnik so potencialni udeleženci raziskave prejeli 28. 3. 2023. Spletno anketiranje je bilo zaključeno 31. 3. 2023. 3 https://1ka.arnes.si/ Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 4 Analiza raziskovalnih podatkov je kvantitativna in kvalitativna. Omejitev raziskave je predvsem slaba odzivnost in pomanjkljivo izpolnjeni oz. neizpolnjeni anketni vprašalniki. Vprašalnik je skupaj izpolnilo 91 respondentov, ustreznih za nadaljnjo analizo je bilo 41. Za prikaz rezultatov bomo uporabili tabele in grafikone. Vprašalnik je dostopen v Prilogi 1. Za namen analize podatkov smo oblikovali šest hipotez, ki smo jih preverili s pomočjo rezultatov ankete. Postavili smo naslednje hipoteze: ● H1: Študenti in akademski zbor Nove univerze niso dovolj seznanjeni s ponudbo e-virov UKNU. ● H2: Študenti in akademski zbor Nove univerze e-virov UKNU ne uporabljajo dovolj pogosto. ● H3: Študenti in akademski zbor Nove univerze do e-virov najpogosteje dostopajo s pomočjo storitve oddaljenega dostopa. ● H4: Študenti in akademski zbor Nove univerze prosto dostopne vsebine uporabljajo pogosteje kot plačljive e-vire UKNU. ● H5: Študenti in akademski zbor Nove univerze po e-virih UKNU najpogosteje iščejo literaturo s področja prava. ● H6: Študenti in akademski zbor Nove univerze najpogosteje iščejo članke v celotnem besedilu. 2 ELEKTRONSKI VIRI Termin elektronski vir ima v stroki več definicij in je bil v preteklosti že večkrat definiran in raziskan. Mednarodni standardni bibliografski opis elektronskih virov (ISBD (ER), 2000, str. 1) elektronske vire opisuje še kot »gradiva, s katerimi upravlja računalnik, vključno z gradivi, za katera je potrebna na računalnik priključena periferna oprema (npr. predvajalnik za CD-ROM).« Slednje podrobneje opredeli še kot podatke, programe in kombinacijo podatkov in programov (npr. online servis, interaktivni mediji). Standard razlaga, da elektronske vire delimo na vire z lokalnim dostopom in vire z dostopom na daljavo. Bibliotekarski terminološki slovar (Kanič idr., 2009, str. 88) elektronski vir definira že nekoliko drugače, in sicer kot »vir v elektronski obliki ali na elektronskem mediju, npr. podatkovna zbirka, elektronska knjiga, elektronski časopis, spletna stran«. Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 5 Kasnejšo različico definicije najdemo v Iflinih navodilih za razvoj zbirk elektronskih virov. V slednji oprema za dostopanje do e-virov več ni osrednja tema. Elektronski viri so definirani kot gradiva, ki potrebujejo računalniški dostop z osebnim računalnikom, s centralnim računalnikom ali s pomočjo mobilne naprave. Med najpogostejše tipe so uvrstili e-revije, e-knjige, zbirke s celotnimi besedili, zbirke kazal in zbirke izvlečkov, zbirke referenčnega gradiva (biografije, slovarji, imeniki, enciklopedije ipd.), numerične in statistične zbirke podatkov, digitalne slike ter elektronski zvočni in video viri (Johnson idr., 2012, str. 3). 2.1 ELEKTRONSKI VIRI UNIVERZITETNE KNJIŽNICE NOVE UNIVERZE Centralna enota UKNU v Ljubljani ima v 4. nadstropju zgradbe skupaj 120 m² uporabne površine s 15 čitalniškimi mesti in 5 namiznimi računalniki (Univerzitetna knjižnica Nove univerze, 2022, str. 18). Možnost oddaljenega dostopa knjižnica omogoča (le) članom UKNU. Uporabniki, ki niso člani knjižnice, imajo tako dostop le do prosto dostopnih vsebin. Članarina je za študente Nove univerze skladno z veljavnim cenikom UKNU poravnana že ob vpisu študijskega programa Nove univerze. Iz tega razloga morajo bodoči člani za dostop do vseh storitev izpolniti vpisnico in jo posredovati osebju UKNU (Nova univerza, 2023c). V okviru zavihov spletne strani UKNU, natančneje v zavihku Baze znanja, so zbrane povezave do baz podatkov, ki so na voljo s storitvijo oddaljenega dostopa, iz lokacije knjižnice ali pa gre za povezave na prosto dostopne vsebine različnih podatkovnih zbirk ali repozitorijev. E-viri se tako ločujejo glede na tip dostopa, torej iz lokacije knjižnice ali z oddaljenim dostopom (Nova univerza, 2023a). UKNU uporabnikom omogoča dostop do različnih e-virov s samostojno nabavo ter prek članstva v konzorcijih (Univerzitetna knjižnica Nove univerze, 2022, str. 10). S samostojno nabavo UKNU omogoča dostop do Pravnega informacijskega portala IUS-INFO, portala revije Pravna praksa ter do vsebin zbirke EBSCO Military and Government Collection. V sodelovanju s konzorcijem COSEC, katerega koordinira Narodna in univerzitetna knjižnica (v nadaljevanju NUK), pa UKNU omogoča dostop do zbire ponudnika EBSCO, natančneje do zbirke Academic Search Premier in zbirke Sage. V sodelovanju s konzorcijem Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju CTK) knjižnica omogoča dostop do baz revij SpringerLink. Pogodbeno knjižnica sodeluje tudi z Inštitutom za lokalno samoupravo, zaradi Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 6 česar članom UKNU omogoča tudi dostop do prispevkov revije Lex localis (Nova univerza, 2023a). Tabela 1: Seznam podatkovnih zbirk in e-revij/e-knjig UKNU v letu 2022 po načinu dostopa ELEKTRONSKI VIR PONUDNIK in NABAVA NAČIN DOSTOPA oddaljeni dostop Scopus CTK (konzorcij) EBSCO Military and Government Collection EBSCO (samostojna nabava) EBSCO Academic Search Premier NUK (konzorcij COSEC) Sage NUK (konzorcij COSEC) pravni informacijski portal IUS-INFO Lexpera (samostojna nabava) portal revije Pravna praksa Lexpera (samostojna nabava) dostop iz lokacije knjižnice SpringerLink CTK (konzorcij) portal revije Lex localis Inštitut za lokalno samoupravo MB (v sodelovanju) UKNU je v letu 2021 (BibSiSt – statistični podatki o knjižnicah, visokošolske knjižnice, 2021, b. d.) omogočala dostop: ● s samostojno nabavo do 491 elektronskih serijskih publikacij, ● v sodelovanju s konzorciji ali z drugimi institucijami do 7.828 naslovov serijskih publikacij, ● v sodelovanju s konzorciji do 30.000 elektronskih knjig. Kot smo že omenili, knjižnica podpira študijski in raziskovalni proces Nove univerze. Skladno s tem omogoča dostop do gradiva, ki tudi vsebinsko ustreza študijskemu področju članic univerze. Tabela 2 vključuje kratek vsebinski opis posameznih virov. Tabela 2: Opis področij in tipa gradiva po posameznih e-virih Military and Government Collection (EBSCO) Zbirka strokovne in znanstvene literature s področja vladnih zadev, vojaških ved, obrambne in zunanje politike in zakonodaje. V zbirki so na voljo članki s področja preučevanja vojaških zadev, obramboslovja in zgodovine vojn (Nova univerza, 2023a). Academic Search Premier (EBSCO) Zbirka vsebuje revije s članki v celotnem besedilu s področja humanistike, družboslovja, naravoslovja in tehnike. Poleg znanstvene literature zbirka vključuje tudi tematike iz sveta politike, kulture, ekonomije, zabave, tehnologije itd. (Nova univerza, 2023a). Sage Zbirka ponuja iskanje besedil člankov strokovne in znanstvene literature s področja družbenih ved, humanistike, medicine, tehnike in naravoslovja Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 7 (Nova univerza, 2023a). pravni informacijski portal IUS-INFO Različna literatura s področja prava. Portal je zbirka pravnih informacij v Sloveniji, ki obsega zakonodajo, sodno prakso in pravno literaturo. Vsebuje strokovne članke, kolumne, komentarje zakonov in več pripomočkov (IUS Software, 2023). portal revije Pravna praksa Časopis za pravna vprašanja vsebuje strokovne članke z različnih pravnih področij. Vsebuje prispevke o aktualnih pravnih vprašanjih, analize predpisov, odločitve slovenskih, tujih in mednarodnih sodišč, opomnike o veljavnosti predpisov ter predstavitve knjig in seminarjev (Pravna praksa, b. d.). portal revije Lex localis Revija za lokalno samoupravo vsebuje prispevke s področja političnih ved, uprave in lokalne samouprave (Nova univerza, 2023a). Scopus V okviru bibliografske zbirke s citatnim indeksom založnika mednarodne znanstvene literature Elsevier je zajeta raznolika znanstvena literatura. Zbirka je multidisciplinarna (Nova univerza, 2023a). SpringerLink Zbirka SpringerLink vključuje dostop do celotnih besedil člankov znanstvenih in strokovnih revij ter zbirko 30.000 elektronskih knjig različnih založb. Gradivo pokriva zelo različna področja, tako pravo, poslovne vede, psihologijo, sociologijo in ekonomijo kot tudi naravoslovje, biomedicino, tehnične vede ter humanistiko (Nova univerza, 2023a). V zavihku Baze znanje pa so tudi povezave na prosto dostopne vsebine. Med te sodijo repozitorij REVIS, iskalnik Sage in Komentar Ustave Republike Slovenije iz leta 2002 in 2011. Prosto dostopen e-vir je tudi E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti ter arhiv prispevkov v okviru spletne strani revije Dignitas, kar bomo predstavili v nadaljevanju. Kot navajata Kuhar in Koler Povh (2018, str. 88), visokošolske knjižnice sodelujejo pri razvoju znanosti. Kot obrazložita avtorici, je v procesu raziskovanja možnost odprtega dostopa do že objavljenih ugotovitev izjemnega pomena. Definicij odprte znanosti je sicer več. »Temelj odprte znanosti je odprt dostop do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov, ki so podlaga tem objavam.« (Kuhar in Koler Povh, 2018, str. 89) Kot je navedeno na Nacionalnem portalu odprte znanosti, je z vzpostavitvijo repozitorijev in nacionalnega portala odprte znanosti »omogočen dostop do intelektualne produkcije slovenskih raziskovalnih organizacij.« (Nacionalni portal odprte znanosti, b. d.) Repozitoriji tako omogočajo tudi prost dostop do elektronske oblike zaključnih del študentov. UKNU v sodelovanju z Repozitorijem samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij4 (v nadaljevanju REVIS) sodeluje pri smernicah odprtega dostopa in zagotavljanju dostopa do znanstvene in strokovne literature. UKNU v REVIS tako prispeva elektronske verzije diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog študentov fakultet Nove univerze. Diplomske in magistrske naloge so na voljo le še v 4 http://revis.openscience.si/ Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 8 elektronski obliki (Univerzitetna knjižnica Nove univerze, 2022, str. 11). V letu 2021 je bilo na REVIS dodanih 190 zaključnih del (BibSiSt – statistični podatki o knjižnicah, visokošolske knjižnice, 2021, b. d.). 2.2 ELEKTRONSKI VIRI ZNANSTVENE ZALOŽBE NOVE UNIVERZE Posebnost knjižnice in Nove univerze je v samostojni gradnji podatkovnih zbirk. Knjižnica in založba Nove univerze gradita kar tri podatkovne zbirke. Evropska pravna fakulteta je v letu 2019 izdala nov Komentar Ustave Republike Slovenije, urednika prof. dr. Mateja Avblja. Tiskana publikacija je izšla v priročni žepni izdaji v dveh delih. Sočasno je izšla tudi digitalna verzija, ki se občasno nadgrajuje (Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, 2019). Elektronska izdaja vsebuje tudi iskalnik po avtorjih in stvarnem kazalu. UKNU uporabnikom v okviru priročne zbirke omogoča dostop do dveh izvodov tiskane verzije, več izvodov je na voljo za izposojo na dom, prek računalnikov v čitalnici pa je uporabnikom UKNU na voljo tudi spletna verzija. V okviru založbe Nove univerze je prek spletne knjigarne možen nakup tiskanih izvodov, samostojno ali v kombinaciji s spletnim dostopom5. Ob tem knjižnica vzpostavlja tudi svoje podatkovne zbirke, usmerjene v prost dostop. V sklopu razvojnega projekta DEUS je UKNU v letu 2020 realizirala projekt E-enciklopedije slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti. Do konca leta 2020 je elektronska izdaja publikacije štela 376 gesel, ki so prosto dostopna (Univerzitetna knjižnica Nove univerze, 2022, str. 12). Fakulteta za slovenske in mednarodne študije izdaja tudi serijsko publikacijo Dignitas, revijo za človekove pravice. Revija izhaja na tiskanem mediju, vendar se na spletni strani revije s časovnim zamikom objavlja tudi prispevke številk izpred zadnjih dveh let. Na spletni strani revije je tako na voljo tudi arhiv prispevkov v celotnem besedilu v PFD formatu (Dignitas, b. d.). 3 SORODNE RAZISKAVE Kot pojasnjujejo Kadir idr. (2016), je primernost knjižničnih zbirk eden najpomembnejših dejavnikov pri doseganju zadovoljstva pri uporabnikih. Kot navajajo avtorji, mora knjižnica periodično izvajati evalvacije storitev, ki jih ponuja akademski skupnosti. V Narodni knjižnici 5 https://trgovina.nova-uni.si/izdelek/komentar-ustave-republike-slovenije-tiskana-in-e-izdaja/ Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 9 v Maleziji je v raziskavi sodelovalo 218 obiskovalcev knjižnice. O'Brien in Toms (2010, v Bakar idr., 2016) navajata, da je merjenje zadovoljstva uporabnikov le ena izmed metod pri evalvaciji knjižničnih storitev. Kot pojasnjujeta, je zadovoljstvo uporabnikov v veliki meri odvisno od vključenosti potreb uporabnikov v storitve knjižnice. Nadalje avtorji predstavijo model štirih spremenljivk, ki vplivajo na zadovoljstvo uporabnika. Kot navajajo, so te spremenljivke vedenje posameznika, knjižnično osebje, knjižnične storitve in knjižnična tehnologija. Vse to so dejavniki, ki vplivajo na uporabnikovo izkušnjo pri dostopu in uporabi e-virov. Rezultati raziskave so pokazali, da na zadovoljstvo uporabnikov najmočneje vplivata knjižnična tehnologija in osebje (Kadir idr., 2016). Na podiplomskem inštitutu medicinske knjižnice Univerze v Kolombu (Šrilanka) so pripravili raziskavo, v kateri je sodelovalo 100 študentov. Raziskovali so stopnjo zadovoljstva uporabnikov z elektronskimi informacijskimi viri in storitvami, ki so na voljo v knjižnici. Avtor Sritharan (2018) navaja, da so rezultati pokazali, da ima kar 95,5 % anketirancev (svoj) osebni računalnik, ki ga uporablja za dostop do elektronskih virov. V kar 98,6 % jih uporabljajo za potrebe študija in nato za širjenje splošnega znanja. Na področju ovir oz. težav uporabniki največkrat poročajo o pomanjkanju časa za dostop do revij v knjižnici, pomanjkanju izobraževanj in nedelovanju oddaljenega dostopa (Sritharan, 2018). V študiji treh visokošolskih knjižnic v Ugandi, ki ponujajo izobraževanje s področja zdravstva, so bili izvedeni intervjuji in analize vprašalnikov med skupno 59 študenti ter 46 raziskovalci. Študijo so pripravili z namenom, da bi preverili dejavnike, ki vplivajo na uporabo elektronskih zdravstvenih virov. Kinengyere idr. (2012) pojasnjujejo, da so elektronski informacijski viri, natančneje elektronske revije, pomemben del visokošolske organizacije. Rezultati raziskave so pokazali, da na uporabo vsekakor vpliva več dejavnikov, med njimi tudi značilnosti tako inštitucije kot študentov. Druga dejavnika sta pomanjkanje veščin za uspešno iskanje želenih informacij in omejena ponudba e-virov. Glavni vzrok, ki je negativno vplival na uporabo e- virov, je bila slaba internetna povezava. V letu 2019 je bila pri podiplomskih študentih Univerze Cape Coast iz Gane izvedena raziskava o uporabi e-virov. V raziskavo so bili vključeni študenti prvega letnika podiplomskega študija. Raziskovalni vzorec je bil oblikovan na 400 študentih z metodo stratificiranega naključnega vzorčenja. Z namenom pridobivanja podatkov jim je bil poslan vprašalnik. Avtorji Kwafoa idr. Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 10 (2019) navajajo, da kljub temu, da študenti možnost uporabe e-virov poznajo, jih za podporo k študiju ne uporabljajo ustrezno. Kot navajajo avtorji, je razlog neustrezne uporabe e-virov nizka stopnja informacijske pismenosti. Študenti za dostopanje do e-virov najpogosteje uporabljajo prenosne računalnike, namizne računalnike in mobilne telefone. E-vire večina uporablja za opravljanje študijskih obveznosti, za pripravo vsebin za projekte, za posodobitev literature, za raziskovanje ali za širjenje znanja z želenega področja. Respondenti so navedli, da so za ponudbo e-virov izvedeli prek letakov, obvestil, novičnikov ali vodiča po knjižnici. Avtorji Tenopir idr. (2015) predstavljajo študijo, ki so jo v letu 2012 izvedli med pedagoškim in raziskovalnim osebjem petih ameriških univerz. Raziskava se je nanašala na iskanje, branje in uporabo znanstvenih člankov. Rezultati so pokazali, da raziskovalci za svoje delo najpogosteje dostopajo do člankov, ki so objavljeni v znanstvenih revijah. Ob tem navajajo, da lokacija dostopa ni več pogoj za dostop do gradiva, saj uporabniki iz akademskega okolja lahko do gradiva dostopajo ne glede na lokacijo in na različnih napravah. V raziskavi so preverili tudi, kateri tip gradiva najpogosteje uporabljajo za delo oz. raziskave. Raziskava je preverjala tip gradiva pri več različnih znanostih, kot so medicina, družboslovje, humanistika itd. Pri vseh je bil izbran članek oz. članki v revijah. V zaključkih še navajajo, da znanstvene oz. strokovne članke, do katerih danes najpogosteje dostopajo elektronsko, na zaslonu tudi berejo. Kot pojasnjujejo, gre slednje pripisati razvoju v ponudbi tehnologije, ki ponuja boljše tehnologije v branju z zaslona, ter kot poudarjajo, tudi smeri razvoja, ki akademskemu osebju ponuja dostop do literature kjerkoli in na različnih napravah. V Sloveniji so raziskavo sorodne tematike izvedli v NUK, kjer uporabniške študije izvajajo že od leta 1987. Zadnjo raziskavo obsega uporabe e-virov in storitev so izvedli leta 2015. Kot navaja Ambrožič (2016), so rezultati raziskave (med drugim) pokazali, da je najpogosteje uporabljen e-vir oz. iskalno orodje na začetku iskanja še vedno spletni iskalnik, kateremu sledi COBISS/OPAC. Nadalje sledijo informacijski portali kot je Mrežnik, dLib, DiKUL itd.. V raziskavi so preverili tudi znanje za iskanje in uporabo e-virov. Anketiranci so v 63 % potrdili, da imajo več ali manj dovolj znanj, le včasih potrebujejo pomoč. Ob tem so v anketi preverili tudi uporabo strokovnih gradiv v odprtem dostopu. V tem primeru je slednje potrdilo kar 56 % vprašanih. Preverjeno je bilo tudi, kje so udeleženci raziskave pridobili največ informacij o e- virih in storitvah NUK, za kar se je izkazala spletna stran NUK, in sicer kar v 38 %. Pri vprašanju, ali so do ankete že uporabljali e-vire in storitve NUK, jih je pritrdilno odgovorilo Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 11 kar 73 %. Od razlogov, zakaj navedenih storitev ne uporabljajo, so anketiranci v 38 % navedli, da je gradivo težko brati na računalniškem zaslonu. Zanimivo je tudi, da so najnižjo stopnjo strinjanja izbrali pri nepoznavanju uporabe virov, in sicer v 34 %. 3.1 PONUDBA ELEKTRONSKIH VIROV V SORODNIH KNJIŽNICAH V SLOVENIJI Kot je navedeno že v uvodnem delu naloge, so izvirna področja študija na Novi univerzi tudi pravo in druge sorodne družboslovne smeri. Iz tega sledi, da je glede na vsebino e-virov morda za primerjavo ponudbe ustrezno preveriti knjižnico Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in knjižnico Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Glede ponudbe je zanimiva tudi primerjava s ponudbo knjižnice Fakultete za management in pravo. Vendar je ponudbo e-virov treba primerjati tudi glede na najbolj primerljiv tip knjižnice. UKNU kot univerzitetna knjižnica je glede na število študentov in obseg študijskih programov še najbolj primerljiva z Univerzo na Primorskem oz. njeno univerzitetno knjižnico. V samoevalvacijskem poročilu Pravne fakultete Univerze v Mariboru za študijsko leto 2021/22 so zbrani tudi podatki o vrsti in omogočanju dostopa do e-virov v študijskem letu 2021/22. Kot navajajo, Knjižnica Mirka Ilešiča Pravne fakultete Univerze v Mariboru omogoča dostop do več vrst e-virov, ki je omogočen s pomočjo storitve oddaljenega dostopa. S skupnim financiranjem Univerze v Mariboru in Univerzitetne knjižnice Maribor so tako v letu 2021/22 omogočili dostop do skupno 66 baz podatkov, 42.527 naslovov serijskih publikacij ter cca. 3.200.000 elektronskih knjig (Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, 2023, str. 68). Iskanje je omogočeno prek univerzitetnega iskalnika UM:NIK, ki omogoča hkratno iskanje po tiskanih in elektronskih virih. V letu 2021 so dostop do IUS-INFO zamenjali za Tax-Fin-Lex. Ob tem knjižnica naroča še Beck-Online Premium (nemška pravna baza z dostopom do aktualne zakonodaje), bazo RDB (avstrijsko pravno področje), Westlaw Academic Library (pravni informacijski vir za iskanje po Thomson Reuters Westlaw, kar predstavlja pravno področje ZDA, Kanade, Avstralije, Hong Konga in delno EU) in Westlaw UK (pravno področje Anglije in EU). V sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor so omogočili tudi dostop do zbirke HeinOnline (pravna podatkovna zbirka znanstvenih in strokovnih publikacij s področja prava) (Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, 2023). V Letnem poročilu 2022, poslovnem poročilu s poročilom kakovosti in računovodskem Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 12 poročilu Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je zavedeno, da je njena knjižnica v letu 2022 omogočala dostop do več specializiranih baz podatkov s področja prava. Kot navajajo, knjižnica že dlje časa samostojno naroča Beck-Online, Westlaw, HeinOnline, RDB Rechtsdatenbank, Reports on International Law in Max Planck Encyclopedias of International Law. S sodelovanjem v konzorciju so uporabnikom omogočili dostop tudi do zbirk Oxford Scholarly Editions, Oxford Academic Journals, Wiley Online Library in Brill's New Pauly (Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, b. d., str. 58). V letu 2022 so zagotovili dostop do Elgar Encyclopedia of Human Rights. V sodelovanju z NUK in Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani pa nato omogočili še dostop do zbirk založbe Brill – Basilica Online in International Encyclopedia of Comparative Law Online (Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, b. d., str. 59). Skladno s statističnimi podatki o knjižnicah je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani v letu 2021 s samostojno nabavo pridobila dostop do 36.634 serijskih publikacij, z nakupom je pridobila 428.196 elektronskih knjig. Za vse e-vire, pridobljene z nakupom, vključno z drugimi elektronskimi dokumenti, je uporabnikom na voljo 8.885.500 naslovov (BibSiSt – statistični podatki o knjižnicah, visokošolske knjižnice, 2021, b. d.). Knjižnica Fakultete za management in pravo je bila ustanovljena leta 2016. Za uporabnike so na spletni strani knjižnice pripravljene povezave na različne prosto dostopne e-vire. Ob tem je v prostorih knjižnice omogočen tudi brezplačen dostop do portalov založbe Verlag Dashöfer. Slednji vsebujejo gradivo s področja davkov, kadrovanja, poslovanja s tujino, vzorce pogodb itd. Za dostop do ostalih spletnih informacijskih virov je študentom Fakultete za management in pravo omogočeno brezplačno članstvo v NUK (MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana, 2023). Univerzo na Primorskem predstavlja šest fakultet, in sicer Fakulteta za humanistične študije, Fakulteta za management, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Fakulteta za vede o zdravju ter Pedagoška fakulteta (Univerza na Primorskem, b. d. a). Univerzitetna knjižnica Univerze na Primorskem dostop do e-virov ponuja prek Digitalnega portala Univerze na Primorskem. V okviru fakultet Univerze na Primorskem ni študija pravnih znanosti. Dostop do različnih zbirk ponuja tako s storitvijo oddaljenega dostopa kot iz prostorov univerze (Univerza na Primorskem, b. d. b). Po poročilu BibSiSt iz leta 2021 je knjižnica z nakupom omogočala dostop elektronskih serijskih publikacij v skupnem številu 29.336 naslovov. V kategoriji elektronskih virov, pridobljenih z nakupom, Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 13 je omogočala dostop do skupno 245.945 elektronskih knjig (BibSiSt – statistični podatki o knjižnicah, visokošolske knjižnice, 2021, b. d.). 4 RAZISKAVA 4.1 ANKETNI VPRAŠALNIK IN ANKETIRANCI Z anketnim vprašalnikom (Priloga 1) smo zbirali podatke za oris raziskovalnega področja in preveritev postavljenih hipotez. Vprašalnik vključuje 23 vprašanj, od tega jih je 22 zaprtega tipa, pri devetih vprašanjih je možnih več odgovorov in pri sedmih vprašanjih po en odgovor. Pri petih vprašanjih smo merili stopnjo strinjanja, pogostost uporabe in stopnjo zadovoljstva. Za to smo uporabili Likertovo petstopenjsko lestvico. Zadnje vprašanje je odprtega tipa. S tem smo uporabnikom omogočili neposredno podajanje njihovih predlogov in mnenj. Na podlagi odgovorov na zadnje vprašanje lahko tudi preverimo njihove želje glede storitev (tako vsebinskih kot morda tehničnih). Kar 15 anketnih vprašanj ima za prikaz nastavljen pogoj, ki je vezan na odgovore prejšnjih vprašanj.6 Vprašalnik je skupaj izpolnilo 91 anketirancev, od tega je bilo 41 za nadaljnjo analizo ustrezno izpolnjenih vprašalnikov. Glede na demografske značilnosti anketirancev (spol, status, stopnja študija in tip fakultete) so v raziskovalnem vzorcu prevladovale osebe ženskega spola (21 oz. 54 %; n = 38), trije anketiranci so označili, da ne želijo odgovoriti. Glede na status anketiranca v anketnem vzorcu prevladujejo študenti (32), članov akademskega zbora je 7 (n = 39). Ker je akademski zbor Nove univerze zelo raznolik, člani pa lahko poučujejo tudi na več fakultetah, anketirane nismo vprašali, na kateri fakulteti delujejo. Med anketiranci študenti smo v raziskovalni vzorec zajeli 8 oz. 25 % dodiplomskih študentov, 21 oz. 66 % magistrskih študentov in tri oz. 9 % doktorskih študentov, glede na fakulteto pa 18 študentov Evropske 6 To je vezano na odgovor pri vprašanju 2, podvprašanje se ob izbiri da prikaže pod številko vprašanja 3. Vprašanje 4 je ključno za ločevanje pri večini nadaljnjih vprašanj. Pri tem vprašanju namreč anketirance ločimo med tiste, ki so e-vire UKNU že uporabljali, ter tiste, ki jih morda ne oz. jih še niso. V primeru izbire ne se anketirancu prikaže vprašanje 5, pri katerem ocenjuje razloge, zakaj e-virov ne uporablja. V primeru da so anketiranci pri vprašanju 4 izbrali odgovor 1, torej potrdili, da e-vire UKNU uporabljajo, so se jim odprla še vprašanja številka 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 in 14, 15 in 16. Vprašanje 13 je vezano na uporabo e-virov, ki so prosto dostopni in so se zato prikazali vsem anketirancem. Pri vprašanju 17 so nas ravno tako zanimali odgovori vseh anketirancev. Vprašanje 18 je ponovno vezano na odgovor da pri vprašanju 4. Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 14 pravne fakultete (kar predstavlja 56 % anketirancev študentov) in 14 študentov Fakultete za državne in evropske študije. Študentov Fakultete za slovenske in mednarodne študije v raziskovalni vzorec nismo uspeli zajeti. 4.2 REZULTATI RAZISKAVE Pri prvem anketnem vprašanju, kjer nas je zanimalo, katero iskalno orodje oz. e-vir anketiranci najpogosteje uporabljajo za iskanje informacij, potrebnih za študij oz. delo, je bilo možnih več odgovorov. S tem vprašanjem smo želeli preveriti navade uporabnikov pri iskanju želenih informacij. Na vprašanje je odgovorilo 41 respondentov, skupaj smo pridobili 124 odgovorov. Kot razberemo s Slike 1, uporabniki za iskanje želenih informacij, ki jih potrebujejo za študij oz. delo, najpogosteje uporabijo spletne iskalnike. Te je izbralo kar 35 anketirancev, podobno število, in sicer 33, jih je navedlo uporabo COBISS. Šele nato v manjšem številu sledijo druge možnosti, kot npr. informacijski portali, ki nudijo širši nabor različnih informacijskih virov. Za informacijske portale se je odločilo 15 anketirancev. Nato sledijo specializirane podatkovne zbirke in repozitorij REVIS, za katere se je odločilo 11 anketirancev. Pridobili smo tudi en odgovor pri trditvi drugo, v kateri je bil dopisan repozitorij Academia.edu. Slika 1: Najpogosteje uporabljena iskalna orodja pri iskanju informacij za potrebe študija oz. dela V nadaljevanju smo anketirance spraševali, če vedo, da lahko kot član/ica UKNU brezplačno dostopajo do več različnih e-virov. Na vprašanje je odgovorilo 41 anketirancev. Pritrdilni Y = posamezno iskalno orodje (e- vir) X = število odgovorov Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 15 odgovor je izbralo 18 anketirancev, kar predstavlja 44 % tistih, ki so odgovorili na navedeno vprašanje, 56 % je za odgovor izbralo odgovor ne. Več kot polovica vprašanih torej ni vedela, da lahko kot člani UKNU dostopajo do več različnih elektronskih virov. S tretjim anketnim vprašanjem smo želeli preveriti, kje so anketiranci izvedeli za ponudbo e- virov UKNU. Vprašanje se je odprlo le anketirancem, ki so na vprašanje 2 odgovorili z da, torej (le) 18 anketirancem. S tem vprašanjem smo želeli izvedeti, po katerih informacijskih kanalih se uporabniki srečajo s ponudbo e-virov UKNU. Skladno z izsledki ankete se bo lahko načrtovala morebitna nadaljnja promocija oziroma potrdila ustreznost obstoječih načinov obveščanja. Tudi to vprašanje je omogočalo več odgovorov. Pridobili smo jih skupaj 40. Od tega je največ respondentov (8 oz. 20 %) označilo, da so za ponudbo izvedeli od predavateljev na Novi univerzi. Visok delež odgovorov se je nanašal tudi na zaposlene na Novi univerzi in v knjižnici, kar je izbralo 7 respondentov (oz. 18 % vseh odgovorov). Ena respondentka je označila kategorijo drugo in tudi pojasnila, da je za ponudbo izvedela od sošolke na isti študijski smeri. Le trije odgovori (oz. 8 %) so se nanašali na spletno stran knjižnice, na kateri so anketiranci izvedeli za ponudbo e-virov. Pri odkrivanju ponudbe e-virov jih je celo več navedlo, da so zanjo izvedeli na spletnih straneh Nove univerze in njenih članic, in sicer 6 oz. 15 % vseh odgovorov. Slika 2: Informiranje uporabnikov glede ponudbe e-virov UKNU Y = vir informacij X = število odgovorov Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 16 S četrtim anketnim vprašanjem smo želeli izvedeti, če anketiranci uporabljajo elektronske vire UKNU, do katerih lahko dostopajo kot člani/ce UKNU. V primeru, da so izbrali odgovorno kategorijo ne, smo jih v nadaljevanju povprašali o razlogih za to. Na vprašanje je odgovorilo 41 anketirancev, med njimi jih je 49 % oz. 20 anketirancev e-vire UKNU že uporabljalo, 51 % oz. 21 vprašanih pa izkušenj z uporabo e-virov UKNU še ni imelo. Slika 3: Uporaba e-virov UKNU s strani anketirancev V raziskavi smo ugotavljali tudi zadovoljstvo z e-viri UKNU, zato je bilo pomembno izvedeti, kateri so lahko morebitni razlogi za neuporabo e-virov UKNU. V nadaljevanju ankete smo zato njene udeležence, ki e-virov še niso uporabljali (n = 21), vprašali po razlogih za to. Ugotavljali smo stopnjo strinjanja z navedenimi razlogi za neuporabo e-virov, in sicer z uporabo merske lestvice (Tabela 3). Anketiranci so pri posameznih trditvah lahko izbrali le eno stopnjo strinjanja. Za mersko lestvico smo se odločili ob predpostavki, da bomo tako pridobili boljšo sliko razlogov za neuporabo e-virov. Glede na to, da se v raziskavi osredotočamo le na e-vire, je možno, da je eden od razlogov neuporabe e-virov lahko tudi npr. favoriziranje tiskanega gradiva. Vsekakor bi bilo treba za natančnejšo oceno vzrokov neuporabe e-virov UKNU opraviti še nadaljnje raziskave. V primeru prvega ponujenega razloga za neuporabo e-virov UKNU, tj. da udeleženci ankete raje uporabljajo tiskano gradivo, zaključkov ne moremo oblikovati, saj so deleži odgovorov na lestvici uravnoteženi glede na intenzivnost strinjanja. Največ respondentov (30 %) je izbralo trditev 3 »niti se ne strinjam, niti se strinjam«. Ob tem jih je 25 % izbralo trditev »se strinjam«, kar je enak delež kot za trditev »ne strinjam se«. Enak delež respondentov, v tem primeru 10 %, je izbral tudi trditev »popolnoma se strinjam« in trditev »nikakor se ne strinjam«. Glede na pridobljene podatke lahko rečemo, da so udeleženci ankete glede uporabe tiskanega gradiva Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 17 izjemno raznoliki. Zato tudi ni mogoče sklepati, da morda uporabniki e-virov ne uporabljajo zato, ker imajo (še vedno) veliko raje tiskano gradivo. Tabela 3: Razlogi zaradi katerih anketiranci ne uporabljajo e-virov UKNU popolnoma se strinjam 1 se strinjam 2 niti se ne strinjam, niti se strinjam 3 ne strinjam se 4 nikakor se ne strinjam 5 skupaj povprečna ocena raje uporabljam tiskano gradivo 10 % 25 % 30 % 25 % 10 % 100 % 3 za študij in delo mi zadošča ponudba tiskanega gradiva UKNU 10 % 19 % 33 % 19 % 19 % 100 % 3,2 za uporabo e- virov UKNU nimam dovolj znanja 18 % 38 % 10 % 24 % 10 % 100 % 2,7 za iskanje po e- virih UKNU bi potreboval/a preveč časa 0 % 24 % 48 % 18 % 10 % 100 % 3,1 ponudba e-virov UKNU ne zadošča za potrebe študija/dela 0 % 10 % 48 % 28 % 14 % 100 % 3,5 gradivo, ki ga potrebujem, ni na voljo v e- obliki 13 % 19 % 29 % 29 % 10 % 100 % 3,0 Drugo: 0 % 0 % 0 % 50 % 50 % 100 % 4,5 Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 18 Tudi pri drugem navedenem razlogu za neuporabo e-virov odgovori respondentov potrjujejo, da jim za študij in delo ponudba tiskanega gradiva UKNU ne zadošča v celoti. Rezultati so pokazali, da je največ respondentov (33 %) izbralo trditev »niti se ne strinjam, niti se strinjam«. Pri podrobnejši analizi ugotovimo, da je več respondentov ocenilo, da jim ponudba tiskanega gradiva UKNU ne zadošča za delo in študij (trditvi »ne strinjam se« in »nikakor se ne strinjam« je potrdilo skupno kar 38 % respondentov). Sklepamo lahko, da anketirancem ponudba tiskanega gradiva UKNU ne zadošča za delo in študij, in da torej ni med pomembnimi dejavniki neuporabe e-virov. Pri tretjem razlogu za neuporabo e-virov so respondenti potrjevali (ali zavračali) oceno svoje količine znanja za uporabo storitve. Največ, kar 38 %, jih je izbralo trditev »se strinjam«, torej da za uporabo e-virov nimajo dovolj znanja, kar 18 % respondentov pa je ocenilo, da se s trditvijo popolnoma strinjajo. Posledično bi lahko sklepali, da zaradi pomanjkanja znanja e- virov UKNU tudi ne uporabljajo. Vendar pa je, po drugi strani, kar ena četrtina (24 %) vprašanih izbrala odgovor »ne strinjam se« s trditvijo. Kljub temu lahko na osnovi rezultatov sklepamo, da pomanjkanje znanja uporabe e-virov UKNU predstavlja pomemben dejavnik, ki (lahko) vpliva na neuporabo e-virov. Pri četrtem razlogu, ki navaja, da bi za uporabo e-virov UKNU potrebovali preveč časa, je odgovor »niti se ne strinjam, niti se strinjam« izbralo kar 48 % anketirancev. Ob tem jih je 24 % izbralo trditev »se strinjam«. Dobro bi bilo zato v prihodnje raziskati, zakaj uporabniki menijo, da bi za iskanje po virih UKNU potrebovali preveč časa. Na podlagi dobljenih rezultatov je mogoče sklepati, da anketiranci storitve uporabe e-virov UKNU ne uporabljajo tudi zaradi prevelike porabe časa. Večjo porabo časa za uporabo storitve lahko povežemo z več razlogi, npr. pomanjkanjem znanja za uporabo virov, relevantnostjo ponudbe virov in podobno. Pri petem razlogu za neuporabo e-virov respondenti do neke mere potrjujejo, da ponudba e- virov UKNU ne zadošča za potrebe njihovega študija oz. dela. Skladno z rezultati je namreč največ anketirancev ponovno izbralo trditev »niti se ne strinjam, niti se strinjam«. Vseeno je treba omeniti tudi 28 % anketirancev, ki so izbrali trditev »ne strinjam se«, in 14 %, ki so izbrali trditev »nikakor se ne strinjam«. Skupno je tako 42 % respondentov ovrglo trditev, da ponudba e-virov UKNU ne zadošča za potrebe študija. Ponudbe e-virov torej niso ocenili kot nezadostne za potrebe študija oz. dela. Je pa treba upoštevati, da so na vprašanje 5 odgovarjali Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 19 le respondenti, ki sicer e-virov ne uporabljajo. Tudi pri zadnji, šesti oceni razlogov za neuporabo e-virov (tj. da gradivo, ki ga potrebujejo, ni na voljo v e-obliki), je največ anketirancev ostalo neopredeljenih. Vendar podrobnejši pregled podatkov kaže, da se je za oceni »popolnoma se strinjam« in »se strinjam« odločilo skupno 32 % respondentov, na osnovi česar lahko sklepamo, da se jih velik delež za uporabo e-virov (morda) ne odloči, zato ker gradivo, ki ga potrebujejo v e-obliki, v tej obliki ni na voljo. Pri šestem anketnem vprašanju smo preverjali katera vsebinska področja so predmet iskanja po e-virih. Vprašanje se je odprlo le anketirancem, ki so na vprašanje 4 odgovorili z da, torej da so e-vire UKNU že uporabljali. Takšnih je bilo 20. Pri vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Na vprašanje smo dobili 28 odgovorov. Največ, kar 20 anketirancev, je za področje iskanja izbralo družboslovje (vsi respondenti oz. 100 %). To predstavlja kar 71 % vseh odgovorov. 18 % (oz. 5) anketirancev je izbralo humanistiko, 7 % (oz. 2 vprašana) pa področje tehnike. Le en respondent je po e-virih iskal gradivo s področja umetnosti. Področij biotehnike, naravoslovja in medicine ni izbral nihče. Tudi sedmo vprašanje se je odprlo le 20 anketirancem. Z njim smo želeli izvedeti, katero gradivo anketiranci najpogosteje iščejo v okviru ponudbe e-virov UKNU. Ponovno je bilo mogoče izbrati več odgovorov. Pridobili smo 61 odgovorov. Kot lahko vidimo na Sliki 4, se je največ, tj. 16 odgovorov (oz. 26 %), nanašalo na članke v celotnem besedilu, 13 (oz. 21 %) na knjige v celotnem besedilu ter 11 (oz. 18 %) na zaključne naloge. Članki in knjige v celotnem besedilu ter zaključne naloge skupno predstavljajo kar 40 odgovorov oz. 65 % vseh odgovorov. Tip gradiva, kot so izvlečki, revije in priročniki, je pri vsaki možnosti izbralo le po 5 anketirancev. Ob tem pa ne smemo spregledati, da smo pridobili tudi 4 odgovore, pri katerih tip gradiva anketirancu ni pomemben, ampak je relevantna le njegova vsebina. Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 20 Slika 4: Najpogosteje iskan tip gradiva v okviru ponudbe e-virov UKNU Tudi osmo vprašanje se je odprlo le 20 sodelujočim v anketi. Z njim smo preverjali način dostopanja do e-virov UKNU. Uporabniki se namreč pri izbiri dostopa lahko odločijo za več različnih načinov, zato je bilo tudi pri anketnem vprašanju možno izbrati več odgovorov. Skupno smo pridobili 22 odgovorov, od katerih je 19 (86 %) vprašanih izbralo storitev oddaljenega dostopa (prek povezave na spletni strani UKNU). Le en anketiranec je izbral dostop do e-virov na računalnikih v čitalnici UKNU in en z izposojo gradiva na CD-ROM. En odgovor je bil tudi pri trditvi drugo, kjer je bilo pojasnilo, da anketirani uporablja več različnih načinov dostopa do e-virov. Na vprašanje 9, s katerim smo želeli izvedeti, s katerih naprav anketiranci dostopajo do e-virov UKNU, je ponovno odgovarjalo le 20 anketirancev, ki so lahko izbirali med več ponujenimi odgovori. Pridobili smo 33 odgovorov. Odgovori na vprašanje kažejo, da 20 anketirancev (61 % vseh odgovorov) za dostop do e-virov UKNU uporablja osebni računalnik, od doma ali v službi, osem (24 %) jih je označilo mobilni telefon in štirje (12 %) tablični računalnik. Iz rezultatov je razvidno, da nihče do e-virov ne dostopa z računalnikov v čitalnici, je pa eden od anketirancev celo označil osebni računalnik, ki da ga uporablja za dostop do e-virov v prostorih knjižnice. X = število odgovorov Y = tip gradiva Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 21 Pri desetem vprašanju smo preverjali, s kakšnim namenom anketiranci najpogosteje uporabljajo e-vire UKNU. Ponovno je lahko odgovarjalo 20 anketirancev. Imeli so možnost več odgovorov. Pridobili smo skupno 44 odgovorov. Glede na rezultate e-vire UKNU najpogosteje uporabljajo za potrebe priprave zaključnih del študija (12 odgovorov oz. 27 %) in izdelavo seminarskih nalog (11 odgovorov oz. 25 %). Iz rezultatov lahko sklepamo, da sta oba najpogostejša namena uporabe e-virov UKNU povezana z opravljanjem študijskih obveznosti študentov fakultet NU. Slika 5: Najpogostejši namen uporabe e-virov UKNU Z odgovori na enajsto vprašanje smo merili pogostost uporabe posameznega e-vira UKNU, ki je uporabnikom na voljo z oddaljenim dostopom. Ponovno je lahko odgovarjalo 20 anketirancev, za vsak vir so lahko izbrali le en odgovor na lestvici pogostosti. Pogostost uporabe smo pri anketirancih preverjali od največje uporabe, za kar smo ocenili vsak dan, do neuporabe (Tabela 4). Y = razlogi uporabe e-virov X = število odgovorov Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 22 Tabela 4: Pogostost uporabe e-virov UKNU s storitvijo oddaljenega dostopa E-vir vsak dan nekajkrat na teden nekajkrat na mesec nekajkrat na leto prek oddaljenega dostopa e-vira ne uporabljam skupaj Sage 1 (5 %) 2 (11 %) 6 (32 %) 5 (26 %) 5 (26 %) 19 (100 %) Academic Search Premier (EBSCO) 0 (0 %) 2 (10 %) 3 (16 %) 8 (42 %) 6 (32 %) 19 (100 %) Military and Government Collection (EBSCO) 0 (0 %) 2 (11 %) 3 (17 %) 7 (39 %) 6 (33 %) 18 (100 %) Scopus 0 (0 %) 2 (11 %) 3 (16 %) 9 (47 %) 5 (26 %) 19 (100%) IUS-INFO 1 (5 %) 6 (32 %) 4 (21 %) 7 (37 %) 1 (5 %) 19 (100 %) portal revije Pravna praksa (razen številk zadnjih 12 mesecev) 2 (10 %) 3 (15 %) 5 (25 %) 7 (35 %) 3 (15 %) 20 (100 %) Skupno je 58 % anketirancev ocenilo, da Sage uporabljajo od nekajkrat na mesec do nekajkrat na leto. Ob tem jih je 26 % potrdilo, da Sage s storitvijo oddaljenega dostopa ne uporabljajo. Academic Search Premier ponudnika EBSCO največ anketirancev uporablja nekajkrat na leto. Kljub temu je visok tudi delež neuporabe posameznega elektronskega vira, ki je na voljo članom UKNU z oddaljenim dostopom (32 %). Podobne rezultate smo zaznali tudi pri zbirki Military and Government Collection. Rezultati kažejo, da je 39 % anketirancev izbralo trditev »nekajkrat na leto« ter 17 % trditev »nekajkrat na mesec«. Ponovno je visok tudi delež neuporabe, in sicer pri 33 % anketirancev. Pri Scopus rezultati kažejo najvišji delež, in sicer kar 47 % vprašanih je izbralo trditev »nekajkrat na leto«. Rezultati kažejo najvišji delež uporabe pri portalu revije Pravna praksa, in sicer trditev »vsak dan« je izbralo kar 10 % anketirancev. Ob tem jih je 15 % izbralo tudi trditev »nekajkrat na teden«. Visok odstotek se kaže tudi pri reviji Pravna praksa pri trditvi »nekajkrat na leto«. Izstopajo tudi rezultati pri IUS-INFO, pri katerem je trditev »nekajkrat na teden« potrdilo kar 32 % anketirancev. Iz rezultatov je mogoče sklepati, da je višja pogostost uporabe pri e-virih, ki so vsebinsko vezani na področje prava. Pri vprašanju 12 smo ponovno merili pogostost uporabe e-virov, vendar z lokacije knjižnice. Gre namreč za e-vire, ki so uporabnikom na voljo izključno v prostorih knjižnice. Anketirance smo spraševali, kako pogosto uporabljajo posamezne e-vire, ki so članom UKNU dostopni na lokaciji knjižnice v Ljubljani. Pri oceni pogostosti uporabe zbirke SpringerLink je 28 % Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 23 anketirancev izbralo trditev »nekajkrat na leto« (Tabela 5). Kar 44 % jih je odgovorilo, da e- vira z lokacije ne uporabljajo. S trditvijo »nekajkrat na leto« sta ocenjena tudi Lex localis (37 %) in portal revije Pravna praksa (32 %). Najvišjo pogostost uporabe e-vira opazimo pri Komentarju Ustave, in sicer pri trditvi »nekajkrat na leto« (40 %), »nekajkrat na mesec« v 30 % ter celo »nekajkrat na teden« v 15 %. Glede na druge e-vire je visoko pogostost uporabe mogoče razbrati še pri portalu revije Pravna praksa (4 %). Iz rezultatov je razvidno, da je neuporaba posameznega vira z lokacije nekoliko višja kot pri e-virih, ki so na voljo s storitvijo odprtega dostopa. Tudi pri e-virih, ki so dostopni iz knjižnice, opazimo večjo pogostost uporabe predvsem pri e-virih pravnih vsebin. Tabela 5: Pogostost uporabe e-virov UKNU iz lokacije knjižnice v Ljubljani E-vir vsak dan nekajkrat na teden nekajkrat na mesec nekajkrat na leto iz lokacije e-vira ne uporabljam skupaj SpringerLink 0 (0 %) 2 (11 %) 3 (17 %) 5 (28 %) 8 (44 %) 18 (100 %) Lex localis 0 (0 %) 2 (10 %) 4 (21 %) 7 (37 %) 6 (32 %) 19 (100 %) portal revije Pravna praksa (dostop do vseh številk) 1 (4 %) 3 (16 %) 3 (16 %) 6 (32 %) 6 (32 %) 19 (100 %) Komentar Ustave Republike Slovenije (izdaja iz leta 2019) 0 (0 %) 3 (15 %) 6 (30 %) 8 (40 %) 3 (15 %) 20 (100 %) Pri vprašanju 13 nas je zanimala pogostost uporabe e-virov, ki so na voljo vsem uporabnikom, so torej prosto dostopni. Vprašanje se je odprlo tudi anketirancem, ki so sicer na vprašanje 4 odgovorili z ne, torej da e-virov UKNU ne uporabljajo. Skupno jih je na vprašanje odgovorilo 41. Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 24 Tabela 6: Pogostost uporabe prosto dostopnih e-virov E-vir vsak dan nekajkrat na teden nekajkrat na mesec nekajkrat na leto e-virov ne uporabljam skupaj Komentar Ustave Republike Slovenije (izdaja iz leta 2002 in 2011) 0 (0 %) 4 (9 %) 11 (27 %) 15 (37 %) 11 (27 %) 41 (100 %) Enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti 0 (0 %) 2 (5 %) 4 (10 %) 12 (30 %) 22 (55 %) 40 (100 %) Dignitas (arhiv prispevkov) 0 (0 %) 5 (12 %) 1 (3 %) 20 (50 %) 14 (35 %) 40 (100 %) repozitorij REVIS 0 (0 %) 4 (10 %) 6 (15 %) 8 (20 %) 22 (55 %) 40 (100 %) Nacionalni portal odprte znanosti 0 (0 %) 4 (10 %) 4 (10 %) 8 (20 %) 24 (60 %) 40 (100 %) Base 1 (2 %) 4 (10 %) 4 (10 %) 6 (15 %) 25 (63 %) 40 (100 %) Drugo: 0 (0 %) 0 (0 %) 0 (0 %) 1 (17 %) 5 (83 %) 6 (100 %) Tudi pri ocenjevanju pogostosti uporabe e-virov, ki so prosto dostopni, najvišji delež odgovorov zasledimo pri trditvi »nekajkrat na leto« (Tabela 6). Najvišjo pogostost uporabe beleži Komentar Ustave iz leta 2002 in 2011, in sicer kar v 37 % pri trditvi »nekajkrat na leto« ter nato tudi v 27 % pri trditvi »nekajkrat na mesec« ter v 9 % pri trditvi »nekajkrat na teden«. Visok odstotek uporabe opazimo pri Enciklopediji slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti. Zelo visok odstotek uporabe je tudi pri arhivu prispevkov revije Dignitas, in sicer 50 % vprašanih je izbralo trditev »nekajkrat na leto«. Kar 12 % anketirancev je celo ocenilo, da spletno verzijo revije uporablja nekajkrat na teden. Presenetljivo je, da je kar 55 % anketirancev navedlo, da repozitorija REVIS sploh ne uporabljajo. Preostalih 45 % anketirancev je v najvišjem deležu uporabo potrdilo pri trditvi »nekajkrat na leto«, kar predstavlja 20 % anketirancev. Nacionalnega portala odprte znanosti in Base ne uporablja kar 60 % anketirancev. Ponovno je najvišja pogostost uporabe pri e-virih s področja prava. Vprašanje 14 je bilo neposredno vezano na evalvacijo e-virov, ki so v ponudbi UKNU. Anketirance smo vprašali, v kolikšni meri so zadovoljni s posameznim e-virom, ki ga nudi UKNU. Odprlo se je le anketirancem, ki so predhodno označili, da e-vire uporabljajo. Za merjenje zadovoljstva smo uporabili mersko lestvico, s katero smo želeli pridobiti oceno stopnje zadovoljstva s posameznim virom. Iz Tabele 7 je vidno, da anketiranci vse e-vire ocenjujejo zelo pozitivno oz. dobro. Pri vseh virih lahko zasledimo oceno »zelo zadovoljen«, največji delež anketirancev tako ocenjuje Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 25 zadovoljstvo s pravnim virom Komentar Ustave Republike Slovenije iz leta 2019, in sicer kar 58 % oz. 11 anketirancev. Sledita dva pravna vira IUS-INFO z 42 % in portal revije Pravna praksa s 37 % deležem. Visoko stopnjo zadovoljstva opazimo tudi pri e-viru IUS-INFO, ki je z oceno »zadovoljen« ocenjen v 58 % in oceno »zelo zadovoljen« v 42 %. Najvišjo stopnjo zadovoljstva z e-viri ponovno ugotavljamo pri virih, ki ponujajo pravne vsebine. Drugi e-viri imajo v primerjavi s pravnimi viri stopnjo zadovoljstva ocenjeno rahlo nižje. Rezultati kažejo, da so e-vire, ki niso s področja prava, anketiranci še vedno ocenili z visoko stopnjo zadovoljstva. Pri e-virih, ki niso s področja prava, je največ anketirancev izbralo trditev »e-vir mi ne ustreza«. Tabela 7: Ocena zadovoljstva s posameznim e-virom UKNU E-vir zelo zadovoljen zadovoljen niti zadovoljen niti nezadovoljen nezadovoljen e-vir mi ne ustreza skupaj Sage 4 (22 %) 10 (56 %) 4 (22 %) 0 (0 %) 0 (0 %) 18 (100 %) Academic Search Premier (EBSCO) 5 (26 %) 7 (37 %) 5 (26 %) 0 (0 %) 2 (11 %) 19 (100 %) Military and Government Collection (EBSCO) 4 (22 %) 7 (39 %) 6 (33 %) 0 (0 %) 1 (6 %) 18 (100 %) Scopus 4 (22 %) 8 (44 %) 5 (28 %) 0 (0 %) 1 (6 %) 18 (100 %) IUS-INFO 8 (42 %) 11 (58 %) 0 (0 %) 0 (0 %) 0 (0 %) 19 (100 %) portal revije Pravna praksa 7 (37 %) 10 (53 %) 2 (10 %) 0 (0 %) 0 (0 %) 19 (100 %) SpringerLink 4 (22 %) 7 (39 %) 5 (28 %) 0 (0 %) 2 (11 %) 18 (100 %) Lex localis 6 (33 %) 8 (45 %) 4 (22 %) 0 (0 %) 0 (0 %) 18 (100 %) Komentar Ustave Republike Slovenije (izdaja iz leta 2019) 11 (58 %) 7 (37%) 1 (5 %) 0 (0 %) 0 (0 %) 19 (100 %) Z vprašanjem 15 smo anketirance vprašali, s katerimi težavami se najpogosteje soočajo v ponudbi e-virov UKNU. Možnih je bilo več odgovorov, pridobili smo jih 33 (Slika 6). Anketiranci so kot največjo oviro oz. težavo glede e-virov označili pomanjkanje želene literature (8 odgovorov oz. 25 %). Druga težava je, da gradivo, ki ga potrebujejo, ni na voljo v celotnem besedilu (6 odgovorov oz. 18 %). Tretja in četrta težava sta pomanjkanje informacij o načinu dostopa do posameznega e-vira UKNU (5 odgovorov oz. 15 %) ter omejenost dostopa oz. dostop le z lokacije UKNU (5 odgovorov oz. 15 %). Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 26 Anketiranci so kot težavo pri ponudbi e-virov UKNU razmeroma visoko ocenili tudi pomanjkanje znanja za iskanje po e-virih UKNU (4 odgovori oz. 12 %). En anketiranec je izbral tehnične težave pri storitvi oddaljenega dostopa oz. druge tehnične težave, vezane na strojno ali programsko opremo. Slabe odzivnosti oz. pomoči s strani zaposlenih v knjižnici kot težavo ni izbral nihče. En odgovor je bil tudi pri trditvi drugo, in sicer s pojasnilom, da težav (v ponudbi e-virov UKNU) nima. Slika 6: Najpogostejše težave pri uporabi e-virov UKNU Pri vprašanju 16 smo želeli preveriti želje anketirancev glede trenutne ponudbe in dostopnosti s področja e-virov UKNU. Možnih je bilo več odgovorov, pridobili smo jih 30 (Slika 7). Kar 30 % oz. 9 respondentov nam je potrdilo, da si predvsem želijo več relevantne literature. Pomanjkanje relevantne literature so anketiranci kot največjo težavo oz. oviro pri ponudbi e- virov UKNU navedli tudi pri vprašanju 15. Poleg tega si želijo tudi več obveščanja o ponudbi in dostopnosti e-virov UKNU (27 % oz. 8). Kar 23 % (oz. 7) anketirancev je izbralo odgovor, da bi želeli več raznolike ponudbe virov. Organizirano izobraževanje jih je izbralo le 13 % oz. 4 respondenti. Y = razlogi neuporabe e-virov X = število odgovorov Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 27 Slika 7: Želje anketirancev glede ponudbe in dostopnosti e-virov UKNU Na vprašanje 17, s katerim smo anketirance vprašali, če do želenih e-virov dostopajo tudi s pomočjo storitev drugih visokošolskih knjižnic, je odgovorilo 39 anketirancev. Vprašanje ni imelo možnosti izbire več odgovorov. Storitev drugih visokošolskih knjižnic ne uporablja nekaj več kot polovica (54 % oz. 21) anketirancev. Ob tem je treba opomniti, da je 44 % (oz. 17) anketirancev navedlo nasprotno, torej da uporabljajo storitve drugih knjižnic. En anketiranec je navedel, da do IUS-INFO dostopa v Knjižnici Franceta Bevka. Na vprašanje 18, s katerim smo želeli izvedeti, če anketiranci pri iskanju in uporabi e-virov UKNU potrebujejo pomoč knjižničarja, je odgovorilo 19 anketirancev. Izbrali so lahko po en ponujen odgovor. 32 % anketirancev je ocenilo, da pomoči nikoli ne potrebujejo, medtem ko jih je 58 % ocenilo, da pomoči večinoma ne potrebujejo, 10 % jih je navedlo, da pomoč potrebujejo pogosto. V zaključku ankete smo z odprtim vprašanjem anketirancem ponudili možnost, da izrazijo svoja stališča in želje. Vprašali smo jih, če bi nam v povezavi s ponudbo e-virov UKNU želeli še kaj sporočiti ali predlagati. Odgovore so zapisali štirje anketiranci. Pri enem odgovoru je bila navedena želja po delavnici iskanja po e-virih UKNU. Podobno željo je zapisal še en anketiranec, predlagal je kratko predstavitev oz. navodila o uporabi e-virov UKNU. En anketiranec je izpostavil možnost dostopa do plačljivih vsebin, za kar bi želel navodila s strani knjižnice. Ob tem je bila izpostavljena še želja po širitvi ponudbe e-virov. V zadnjem odgovoru je bila izražena pohvala osebju UKNU glede strokovnosti in odzivnosti. Y = želje anketirancev glede ponudbe e- virov X = delež odgovorov Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 28 5 RAZPRAVA S prvo hipotezo, smo predpostavili, da študenti in akademski zbor Nove univerze niso dovolj seznanjeni s ponudbo e-virov UKNU. Odgovori na vprašanje 2, s katerim smo preverjali delež anketirancev, ki vedo, da lahko kot člani UKNU brezplačno dostopajo do več različnih e-virov, so pokazali, da je takšnih le 18 vprašanih, kar predstavlja 44 % vprašanih, medtem ko je 56 % (23) vprašanih odgovorilo, da za omenjeno možnost (do sedaj) niso vedeli. Več kot polovica sodelujočih v anketi za storitev brezplačnega dostopa do plačljivih virov, ki jih knjižnica omogoča svojim članom, v času anketiranja torej še ni vedela oz. te informacije še ni pridobila. Glede na to, da je bila raziskava izvedena v marcu 2023, torej že v času drugega semestra, je to za kvaliteto študija in opravljanja študijskih obveznosti lahko zaskrbljujoče. Ob tem se nam zastavlja tudi vprašanje o razlogih za nepoznavanje e-virov UKNU in tudi glede ovir, zaradi katerih študenti in akademski zbor e-virov UKNU morda ne uporabljajo. Na osnovi rezultatov raziskave lahko sklepamo, da uporabniki s ponudbo e-virov vsekakor niso dovolj seznanjeni, kar hipotezo potrjuje. Z drugo hipotezo smo predpostavili, da študenti in akademski zbor Nove univerze e-virov UKNU ne uporabljajo dovolj pogosto. Odgovori na vprašanji 11 in 12 so pokazali, da e-vire UKNU, ki so članom na voljo s storitvijo oddaljenega dostopa, anketiranci v največjih deležih uporabljajo večkrat na leto oz. nekajkrat na mesec. Visoki pa so tudi deleži tistih, ki e-virov ne uporabljajo, kar je sicer za anketirance, ki so poprej ocenili, da so s ponudbo e-virov seznanjeni, zaskrbljujoče. Ugotovimo lahko tudi, da je pogostost uporabe e-virov povezana z njihovo vsebino. Najvišjo pogostost uporabe namreč zasledimo v primeru portala IUS-INFO in revije Pravna praksa. Pri e-virih, ki so dostopni le z lokacije knjižnice, so deleži neuporabe nekoliko višji kot pri e-virih, ki so na voljo s storitvijo oddaljenega dostopa. Rezultati so drugačni le pri spletni verziji Komentarja Ustave Republike Slovenije iz leta 2019. Pri pogostosti uporabe e- vira SpringerLink, ki vključuje bogato zbirko e-revij in predvsem e-knjig, so anketiranci v najvišjem deležu izbrali odgovor, da jih uporabljajo »nekajkrat na leto«. Kar 44 % jih je celo navedlo, da omenjenega e-vira z lokacije knjižnice ne uporabljajo. Najvišjo pogostost uporabe e-vira opazimo pri viru Komentar Ustave iz leta 2019. Ta uporabnikom ni prosto dostopen, saj je spletna verzija na voljo le v kompletu pri naročilu skupaj s tiskano verzijo. Na lokaciji knjižnice je na voljo brezplačno. V primerjavi z drugimi viri lahko visoko pogostost uporabe opazimo tudi pri portalu IUS-INFO in reviji Pravna praksa. Zaključimo lahko, da dostopnost Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 29 vira in relevantna vsebina povečujeta pogostost njegove uporabe. Glede na rezultate, ki so pokazali, da anketiranci v največjem deležu e-vire uporabljajo le nekajkrat na leto, lahko zaključimo, da je hipoteza potrjena. Predpostavko, da študenti in akademski zbor Nove univerze do e-virov najpogosteje dostopajo prek storitve oddaljenega dostopa, je vključevala naša tretja hipoteza. Za njeno preveritev smo primerjali pogostost uporabe e-virov UKNU s pomočjo oddaljenega dostopa ter z lokacije knjižnice (Tabela 4 in Tabela 5). Ob tem je treba upoštevati, da je na lokaciji knjižnice dostop do e-virov UKNU omogočen tudi brez oddaljenega dostopa. Kot smo ugotovili že pri hipotezi 2, je pogostost uporabe e-virov z lokacije pričakovano (nekoliko) nižja kot prek oddaljenega dostopa. O večji uporabi storitve oddaljenega dostopa je mogoče sklepati tudi na osnovi odgovorov anketirancev glede naprav, ki jih uporabljajo pri dostopanju do e-virov (vprašanje 9). Večina anketirancev je namreč navedla, da do e-virov dostopajo z oddaljenim dostopom in z uporabo osebnega računalnika od doma ali iz službe. Hipoteza torej lahko potrdimo. Nadalje smo, s hipotezo 4, predpostavili, da študenti in akademski zbor Nove univerze prosto dostopne vsebine uporabljajo pogosteje kot plačljive e-vire UKNU. Za njeno preveritev smo upoštevali rezultate odgovorov o pogostosti uporabe e-virov (Tabela 6). Ugotavljamo, da je pogostost uporabe plačljivih e-virov UKNU primerljiva s pogostostjo uporabe prosto dostopnih e-virov. Rezultati ankete so namreč pokazali, da je največ anketirancev v obeh primerih izbralo odgovor »nekajkrat na leto«. Visok je tudi delež uporabe Enciklopedije slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti. Ob tem pa je presenetljiva dokaj majhna pogostost uporabe repozitorija REVIS. REVIS predstavlja digitalno zbirko zaključnih del, ki je študentom lahko v veliko pomoč pri pripravi zaključnega dela in pri iskanju že objavljenih del s posameznega raziskovalnega področja. Hipotezo lahko ovržemo, saj ugotavljamo, da v pogostosti uporabe prosto dostopnih oz. plačljivih e-virov ni bistvene razlike. Predvidevanje, da študenti in akademski zbor Nove univerze po e-virih UKNU najpogosteje iščejo literaturo s področja prava, je vključevala hipoteza 5. Njeno veljavnost smo preverili s pomočjo rezultatov odgovorov na več anketnih vprašanj. Skladno z rezultati ankete možnost oddaljenega dostopa sicer res povečuje uporabo posameznega e-vira, vendar pa nanjo vpliva tudi sama vsebina vira. Opazimo namreč, da anketiranci pogosteje iščejo e-vire pravne vsebine oz. s področja pravnih znanosti. Je pa možno, da je takšen rezultat lahko povezan s številom Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 30 vpisanih na posamezno fakulteto v študijskem letu 2021/2022. Na Evropski pravni fakulteti so na vseh treh stopnjah študija skupno zabeležili vpis 2.393 študentov, medtem ko je bilo na Fakulteto za državne in evropske študije vpisanih 1.216 študentov (Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, 2023; Nova univerza, Fakulteta za državne in evropske študije, 2023). O pogostosti uporabe pravnih virov je mogoče sklepati tudi iz ocene pogostosti njihove uporabe s pomočjo storitve oddaljenega dostopa, kjer izstopata portal IUS-INFO in revija Pravna praksa. Visoko stopnjo uporabe pravnih virov ugotavljamo ne le v primeru njihove ponudbe prek storitve oddaljenega dostopa, ampak tudi pri prosto dostopnih vsebinah, pri katerih najvišjo pogostost uporabe beležijo Komentar Ustave iz leta 2002 in 2011 ter arhiv prispevkov revije Dignitas. Kot smo že omenili prej v besedilu, je pri pravnem viru Komentar Ustave Republike Slovenije iz leta 2019 najvišja stopnja pogostosti uporabe celo z lokacije knjižnice. Hipotezo 5 zato lahko potrdimo. Šesto hipotezo, s katero smo predpostavili, da študenti in akademski zbor Nove univerze med vrstami informacijskih virov najpogosteje iščejo članke v celotnem besedilu, ravno tako lahko potrdimo, in sicer na osnovi odgovorov anketirancev na vprašanje 7. Slednji so pokazali, da največ tistih, ki so odgovarjali na vprašanje, najpogosteje išče članke v celotnem besedilu. Ob tem je visok tudi delež tistih, ki najpogosteje iščejo e-knjige v celotnem besedilu, kar se sicer ne ujema z rezultati odgovorov glede pogostosti uporabe e-virov z lokacije knjižnice. V ponudbi e-virov UKNU je namreč največ e-knjig v okviru podatkovne baze SpringerLink. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da študenti zaradi dostopa do e-knjig (le) z lokacije knjižnice te možnosti posledično raje ne izberejo. 6 ZAKLJUČEK Evalvacija zadovoljstva uporabnikov UKNU s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov je pokazala tudi navade uporabnikov in njihova mnenja. Ob tem je treba poudariti, da o delovanju aktivnih ali potencialnih uporabnikov na tako majhnem vzorcu sklepov na celotno populacijo študentov in akademskega zbora Nove univerze ni mogoče posplošiti. Rezultati raziskave lahko služijo le kot smernice za nadaljnje raziskave ter morebitne posodobitve ponudbe in storitev knjižnice. Na anketo se je odzvalo največ študentov Evropske pravne fakultete. Rezultati raziskave so Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 31 pričakovani glede na strukturo študentov, ki študirajo na posameznih fakultetah NU. Največ jih namreč študira ravno na omenjeni fakulteti. Akademski zbor Nove univerze pa je zelo raznolik in lahko tudi ni vezan le na sodelovanje z Novo univerzo. Iz tega razloga je tudi sodelovanje pri anketi s strani akademskega zbora Nove univerze pričakovano manjše. V raziskavi je namreč sodelovalo le 7 članov akademskega zbora (oz. 17 % anketirancev). Preostali del so predstavljali študenti NU. Rezultati ankete so predvsem izpostavili, da študenti in akademski zbor Nove univerze niso dovolj obveščeni o možnosti brezplačnega dostopa do ponudbe e-virov UKNU in e-virov ne uporabljajo dovolj pogosto. Odgovori glede naprav, s katerih dostopajo do e-virov UKNU in glede načina dostopa nakazujejo, da anketiranci v največji meri uporabljajo in tako tudi potrebujejo storitev oddaljenega dostopa. Ob tem lahko ugotovimo, da udeleženci ankete za iskanje želene literature najpogosteje uporabljajo spletne iskalnike in COBISS. Šele nato sledijo drugi e-viri, ki so tudi v naboru UKNU. Do e-virov dostopajo večinoma z osebnega računalnika, nekateri tudi s pomočjo telefona. E-viri se najpogosteje uporabljajo za študijske potrebe. Največ udeležencev ankete išče literaturo s področja pravnih vsebin, oz. širše – s področja družboslovja, in sicer najpogosteje članke ter knjige v celotnem besedilu. S pomočjo storitve oddaljenega dostopa najpogosteje uporabljajo portal revije Pravna praksa in IUS-INFO, na lokaciji knjižnice pa Komentar Ustave Republike Slovenije 2019 in portal revije Pravna praksa (dostop do vseh številk). Tudi pri prosto dostopnih virih je največ uporabe pri Komentarju Ustave Republike Slovenije, in sicer iz leta 2002 in 2011, in pri E-enciklopediji. Pri uporabi posameznih e-virov UKNU lahko opazimo relativno visoko stopnjo zadovoljstva anketirancev. Glede na njihove odgovore so najbolj zadovoljni z e-viri, ki ponujajo pravne vsebine, torej s Komentarjem Ustave Republike Slovenije 2019, IUS-INFO in Pravno prakso. Ob tem uporabniki e-virov UKNU do podobnih storitev s pomočjo drugih knjižnic večinoma ne dostopajo in pomoči knjižničarja oz. osebja knjižnice ne potrebujejo. Udeleženci ankete so pri posameznih e-virih UKNU izrazili relativno visoko stopnjo zadovoljstva. So pa rezultati ankete opozorili tudi na nekatere morebitne poglavitne ovire oz. težave, ki lahko vplivajo na dostopnost in uporabo e-virov UKNU. Kot glavno oviro pri dostopanju do e-virov so navedli ravno pomanjkanje relevantne literature oz. njeno pomanjkanje v elektronski obliki. Udeleženci ankete, ki e-virov ne uporabljajo zaradi prevelike porabe časa ter premalo znanja za iskanje po e-virih, do e-virov morda ne dostopajo iz razloga, Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 32 da gradiva ni v elektronski obliki. Pri odgovorih na vprašanje, zakaj anketiranci e-virov UKNU ne uporabljajo, izstopa predvsem nepoznavanje njihove rabe. Da imajo težave zaradi pomanjkanje znanja pri uporabi e-virov UKNU so anketiranci izpostavili tudi v odgovorih na odprto anketno vprašanje. Knjižnici bi zato priporočili, da v okviru izobraževanj uporabnikov v letnem načrtu dela predvidi tudi izobraževanje s področja uporabe e-virov. Knjižnica za študente Nove univerze izvaja delavnice oblikovanja zaključnih del, katerih izvedba je bila med epidemijo COVIDA-19 preseljena v spletno okolje, kjer potekajo še danes, in sicer s pomočjo aplikacije ZOOM. Vendar bi bila za večjo in kakovostnejšo uporabo e-virov vsekakor smiselna še izvedba predavanj ali delavnic izključno na temo uporabe omenjenih virov. Glede na dobre odzive na izvajanje delavnic v spletnem okolju bi bilo smiselno razmisliti tudi o takšni obliki izobraževanja na temo e-virov. Uporabniki UKNU so namreč študenti NU, ki imajo predavanja kar na štirih različnih lokacijah po Sloveniji. Ob tem je študij tako reden kot izreden. Za usklajevanje lokacije in časa, tako za študij kot za udeležbo na predavanjih UKNU, je spletno okolje vsekakor primernejša možnost, ki lahko doseže več odziva in ima tako boljši učinek. Prednosti spletnega okolja se kažejo tudi pri ponudbi e-virov v okviru oddaljenega dostopa, kar je v preteklosti že bilo del strategije UKNU. Potrebna bi bila tudi boljša informiranost o ponudbi e-virov. Knjižnici se priporoča, da izboljša (poveča) obveščanje o UKNU, predvsem obveščanje o storitvah knjižnice, med katerimi naj posebej predstavi tudi ponudbo e-virov. Glede na primerjavo s sorodnimi knjižnicami in širino strokovnega področja, ki ga s svojimi informacijskimi viri pokriva UKNU, bi bilo vsekakor dobrodošlo, da bi knjižnica lahko v prihodnje zagotovila količinsko večji in raznovrstnejši nabor ponudbe e-virov. Po vzoru knjižnice Fakultete za management in pravo – če se primerjave seveda lahko poslužimo – je smiselno preveriti tudi možnost sodelovanja z NUK, ki lahko ponudi izjemno široko in raznoliko ponudbo e-virov. Trenutni e-viri UKNU so namreč zelo uporabni predvsem za študij s področja prava in sorodnih ved. 7 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA Ambrožič, M. (2008). Anketna metoda. V A. Šauperl (ur.), Raziskovalne metode v bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu (str. 23–52). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 33 znanost in knjigarstvo. Ambrožič, M. (2016). Uporaba in zadovoljstvo uporabnikov z elektronskimi viri in storitvami NUK: zbirno poročilo o rezultatih ankete 2015. Narodna in univerzitetna knjižnica. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PL5MT64H/11c5e316-cef0-4873- a1e8-5dc0431f908e/PDF BibSiSt – statistični podatki o knjižnicah, visokošolske knjižnice, 2021. (b. d.). Narodna in univerzitetna knjižnica. https://bibsist.nuk.uni- lj.si/assets/files/statistika/podatki/2021_VS_knjiznice_v_stevilkah.xlsx Dignitas. (b. d.). Current. http://revije.nova-uni.si/index.php/dignitas/index (nova-uni.si) ISBD(ER): mednarodni standardni bibliografski opis elektronskih virov. (2000). Narodna in univerzitetna knjižnica. IUS Software. (2023). Portal IUS-INFO. https://www.iusinfo.si/promocija/zakonodaja Johnson, S., Evensen, O. G., Gelfand, J., Lammers, G., Sipe, L. in Zilper, N. (2012). Key issues for e-resource collection development: a guide for libraries. International Federation of Library Associations and Institutions. https://www.ifla.org/wp- content/uploads/2019/05/assets/acquisition-collection- development/publications/Electronic-resource-guide.pdf Kadir, M. R. A., Ab Ghani, R., Bakar, A. A., Bunawan, A. A. in Seman, M. R. (2016). Factors influencing users satisfaction using electronic resources. V K. S. Soliman (ur.), (2016). Innovation management and eduaction excellence vision 2020: from regional development sustainability to global economic growth (str. 2045–2055). International Business Information Management Association (IBIMA). https://www.scopus.com/record/display.uri?eid=2-s2.0- 84984653395&origin=inward&txGid=cabe56d1659dd9a777083233f1f94933 Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P. in Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki slovar. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije; Narodna in univerzitetna knjižnica. Kinengyere, A. A., Kiyingi, G. W. in Baziraake, B. B. (2012). Factors affecting utilisation of electronic health information resources in universities in Uganda. Annales of Library and Information Studies, 59, 90–96. https://nopr.niscpr.res.in/bitstream/123456789/14437/4/ALIS%2059%282%29%2090- 96.pdf Kuhar, M. in Koler Povh, T. (2018). Odprta znanost in kako v njej prepoznajo svojo vlogo slovenski visokošolski knjižničarji. Knjižnica, 62(4), 87–115. Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 34 Kwafoa, P. N. Y., Barfi, K. A. in Agyapong E. M. (2019). Use of electronic resources by postgraduate students in University of Cape Coast. International Journal of Library and Information Science, 11(2), 7–13. https://ir.ucc.edu.gh/xmlui/bitstream/handle/123456789/4147/Agyapong%2c%20Barfi %20and%20Kwafoa%2c%202019.pdf?sequence=1&isAllowed=y MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana. (2023). Knjižnica MLC Ljubljana. https://www.mlcljubljana.com/ Nacionalni portal odprte znanosti. (b. d.). O projektu. https://openscience.si/OProjektu.aspx Nova univerza. (2020). Strategija razvoja Nove univerze. https://www.nova-uni.si/wp- content/uploads/2020/04/Strategija-razvoja-NU-2021-2024.pdf Nova univerza. (2023a). Baze znanja. https://www.nova-uni.si/knjiznica/baze-znanja/ Nova univerza. (2023b). Poslanstvo, vizija, strategija. https://www.nova-uni.si/univerza/o- novi-univerzi/poslanstvo-vizija-strategija/ Nova univerza. (2023c). Vpis. https://www.nova-uni.si/knjiznica/storitve/vpis/ Nova univerza, Evropska pravna fakulteta. (2019). Izšel je nov Komentar Ustave Republike Slovenije. https://epf.nova-uni.si/izsel-je-novi-komentar-ustave-republike-slovenije/ Nova univerza, Evropska pravna fakulteta. (2023). Samoevalvacijsko poročilo Nove univerze, Evropske pravne fakultete za študijsko leto 2021/2022. https://epf.nova-uni.si/wp- content/uploads/2023/03/Samoevalvacijsko-porocilo-NU-Evro-PF-2021-22.pdf Nova univerza, Fakulteta za državne in evropske študije. (2023). Samoevalvacijsko poročilo Nove univerze, Fakultete za državne in evropske študije za študijsko leto 2021/2022. https://fds.nova-uni.si/wp-content/uploads/2023/02/Samoevalvacijsko-porocilo-NU- FDS-2021-2022-1.pdf Pravna praksa. (2023). O reviji Pravna praksa. https://www.pravnapraksa.si/o-reviji Sritharan, T. (2018). Evaluation of usage and user satisfaction on electronic information resources and services: a study at Postgraduate Institute of Medicine Library, University of Colombo. Journal of the University Librarians Association of Sri Lanka, 21(2), 73–88. http://doi.org/10.4038/jula.v21i2.7918 Tenopir, C., King, D. W., Christian, L. in Volentine, R. (2015). Scholarly article seeking, reading, and use: a continuing evolution from print to electronic in the sciences and social sciences. Learned Publishing, 28(2), 93–105. http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1087/20150203/epd Univerzitetna knjižnica Nove univerze. (2022). Samoevalvacijsko poročilo Univerzitetne Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 35 knjižnice Nove univerze za leto 2020. https://www.nova-uni.si/wp- content/uploads/2022/07/Samoevalvacijsko-porocilo-UKNU-2020.pdf Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta. (b. d.). Letno poročilo 2022, poslovno poročilo s poročilom kakovosti, računovodsko poročilo. https://www.pf.uni- lj.si/media/letno.porocilo.pf.2022.pdf Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta. (2023). Samoevalvacijsko poročilo za študijsko leto 2021/22. https://pf.um.si/site/assets/files/1061/pf_sep_21-22_marec_2023.pdf Univerza na Primorskem. (b. d. a). Članice in centri. https://www.upr.si/si/o-univerzi/clanice- in-centri-/ Univerza na Primorskem. (b. d. b). Elektronski viri. https://www.upr.si/si/o- univerzi/univerzitetna-knjiznica/elektronski-viri/ I PRILOGA 1: Anketni vprašalnik Spoštovani! Sem Tamara Rozman iz Narodne in univerzitetne knjižnice. Za opravljanje bibliotekarskega izpita pripravljam pisno nalogo z naslovom Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. V okviru tega me zanima predvsem, kako uporabniki do e-virov dostopajo ter s katerimi težavami in pomanjkljivostmi se ob tem soočajo. V ta namen vas vljudno prosim, da odgovorite na naslednja vprašanja. Anketa je anonimna in poteka do 31. marca. Reševanje vam bo vzelo približno 10 minut. Z izpolnjevanjem ankete pričnete tako, da kliknete na gumb Naslednja stran. Q1 - Katero iskalno orodje (oz. e-vir) najpogosteje uporabljate za iskanje informacij, ki jih potrebujete za študij oz. delo? Možnih je več odgovorov spletni iskalnik (Google, Google Scholar ...) COBISS specializirano podatkovno zbirko (EUR-Lex, N-Lex, Military and Government Collection ...) informacijski portal (IUS-INFO, Tax-Fin-Lex ...) repozitorij REVIS repozitorije drugih visokošolskih ustanov bibliografske baze podatkov (Scopus, Web of Science ...) citatni indeks (Social Sciences Citation Index, Arts & Humanities Citation Index ...) spletno stran določene strokovne revije Drugo: Q2 - Ali ste vedeli, da lahko kot član/ica Univerzitetne knjižnice Nove univerze brezplačno dostopate do več različnih elektronskih virov (IUS-INFO, Sage, zbirki EBSCOhost itd.)? da ne IF (1) Q2 = [1] Q3 - Kje ste izvedeli za ponudbo elektronskih virov UKNU? Možnih je več odgovorov osebno od prijateljev in znancev osebno od zaposlenih na NU od predavateljev na NU od zaposlenih v UKNU na spletnih straneh NU in članic na spletni strani UKNU prek družbenih medijev (Facebook itd.) Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit II prek eNovic na informativnih dnevih podatka o ponudbi elektronskih virov UKNU do sedaj še nisem pridobil/a Drugo: Q4 - Ali uporabljate elektronske vire UKNU, do katerih dostopate kot član/ica Univerzitetne knjižnice Nove univerze? da ne IF (2) Q4 = [2] Q5 - Ocenite razloge, zaradi katerih e-virov UKNU morda ne uporabljate. popolnoma se strinjam se strinjam niti se ne strinjam, niti se strinjam ne strinjam se nikakor se ne strinjam raje uporabljam tiskano gradivo za študij in delo mi zadošča ponudba tiskanega gradiva UKNU za uporabo e-virov UKNU nimam dovolj znanja za iskanje po e-virih UKNU bi potreboval/a preveč časa ponudba e-virov UKNU ne zadošča za potrebe študija/dela gradivo, ki ga potrebujem, ni na voljo v e-obliki Drugo: IF (3) Q4 = [1] Q6 - Katera področja obsega vaše iskanje po e-virih UKNU? Možnih je več odgovorov družboslovje (psihologija, ekonomija, politične vede, pravo, uprava ...) humanistika (jezikoslovje in književnost, filozofija, zgodovina ...) tehnika (gradbeništvo, strojništvo, računalništvo, arhitektura, elektrotehnika ...) biotehnika (agronomija, zootehnika, gozdarstvo ...) naravoslovje (fizika, matematika ...) medicina (zdravstvo, farmacija, socialno delo ...) Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit III umetnost Drugo: IF (4) Q4 = [1] Q7 - Katero gradivo najpogosteje iščete v okviru ponudbe e-virov UKNU? Možnih je več odgovorov članke v polnem besedilu knjige v polnem besedilu zaključne naloge abstrakte/izvlečke bibliografske podakte o knjigah, člankih itd. revije priročnike, enciklopedije, slovarje itd. tip gradiva me ne zanima, pomembna je le relevantna vsebina Drugo: IF (5) Q4 = [1] Q8 - Kako dostopate do elektronskih virov UKNU? Možnih je več odgovorov s pomočjo oddaljenega dostopa (prek povezave na spletni strani UKNU) prek čitalniških računalnikov v knjižnici (v Ljubljani) z izposojo gradiva na CD-ROM Drugo: IF (6) Q4 = [1] Q9 - S katerih naprav dostopate do e-virov UKNU? Možnih je več odgovorov osebni računalnik (doma/v službi) osebni računalnik, a na lokaciji knjižnice računalnik v čitalnici knjižnice mobilni telefon tablični računalnik bralnik Drugo: IF (7) Q4 = [1] Q10 - S kakšnim namenom najpogosteje uporabljate e-vire UKNU? Možnih je več odgovorov za potrebe oblikovanja zaključnega dela za potrebe oblikovanja seminarske naloge za raziskovalno delo (objave člankov itd.) Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit IV za potrebe pedagoškega dela (priprava gradiva, predavanj itd.) z namenom splošnega širjenja znanja (s področja študija oz. dela) za prosti čas Drugo: IF (8) Q4 = [1] Q11 - Kako pogosto uporabljate posamezne elektronske vire, ki so na voljo članom UKNU prek oddaljenega dostopa? vsak dan nekajkrat na teden nekajkrat na mesec nekajkrat na leto Prek oddaljeneg a dostopa e-vira ne uporabljam Sage Academic Search Premier (EBSCO) Military and Government Collection (EBSCO) Scopus IUS-INFO portal revije Pravna praksa (razen številk zadnjih 12 mesecev) IF (9) Q4 = [1] Q12 - Kako pogosto uporabljate posamezne elektronske vire, ki so na voljo članom UKNU na lokaciji knjižnice v Ljubljani? vsak dan nekajkrat na teden nekajkrat na mesec nekajkrat na leto iz lokacije e-vira ne uporabljam SpringerLink Lex localis portal revije Pravna praksa (dostop do vseh številk) Komentar Ustave Republike Slovenije (izdaja iz leta 2019) Q13 - Kako pogosto uporabljate posamezne prosto dostopne elektronske vire? vsak dan nekajkrat na teden nekajkrat na mesec nekajkrat na leto e-vira ne uporabljam Komentar Ustave Republike Slovenije (izdaja iz leta 2002 in Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit V 2011) Enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti Dignitas (arhiv prispevkov) repozitorij REVIS Nacionalni portal odprte znanosti Base Drugo: IF (10) Q4 = [1] Q14 - Kako ste zadovoljni s posameznim elektronskim virom v okviru ponudbe UKNU? zelo zadovoljen zadovoljen niti zadovoljen niti nezadovolj en nezadovolj en e-vir mi ne ustreza Sage Academic Search Premier (EBSCO) Military and Government Collection (EBSCO) Scopus IUS-INFO portal revije Pravna praksa SpringerLink Lex localis Komentar Ustave Republike Slovenije (izdaja iz leta 2019) IF (11) Q4 = [1] Q15 - S katerimi težavami se najpogosteje soočate v ponudbi e-virov UKNU? Možnih je več odgovorov pomanjkanje informacij o načinu dostopa do posameznih e-virov UKNU pomanjkanje znanja za iskanje po e-virih UKNU tehnične težave pri storitvi oddaljenega dostopa tehnične težave pri dostopu na lokaciji knjižnice (v Ljubljani) želene literature v ponudbi e-virov UKNU ni najti težave s prevzemanjem datotek gradivo, ki ga potrebujem, ni na voljo v polnem besedilu omejenost dostopa – le iz lokacije UKNU Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit VI počasnost prenosa oz. težave z internetno povezavo v knjižnici slaba odzivnost in pomoč zaposlenih v UKNU Drugo: IF (12) Q4 = [1] Q16 - Kaj bi glede trenutne ponudbe in dostopnosti s področja e-virov UKNU želeli najbolj? Možnih je več odgovorov več raznolike ponudbe več relevantne ponudbe organizirano izobraževanje o ponudbi in uporabi individualno svetovanje več obveščanja (na spletnih straneh, družabnih omrežjih itd.) Drugo: Q17 - Ali do želenih e-virov dostopate tudi s pomočjo storitev drugih visokošolskih knjižnic? ne da Drugo: IF (13) Q4 = [1] Q18 - Ali pri iskanju in uporabi e-virov UKNU potrebujete pomoč knjižničarja? nikoli ne potrebujem večinoma ne potrebujem pogosto potrebujem Q19 - Izberite spol. moški ženski ne želim odgovoriti Q20 - Prosim, izberite ustrezno kategorijo. študent/ka Nove univerze član/ica akademskega zbora Nove univerze Drugo: IF (14) Q20 = [1] Q21 - Izberite ustrezno kategorijo. dodiplomski študent/ka magistrski študent/ka Rozman, T., Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Univerzitetne knjižnice Nove univerze s ponudbo in dostopnostjo elektronskih virov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit VII doktorski študent/ka IF (15) Q20 = [1] (študent Nove univerze) Q22 - Izberite ustrezno kategorijo. študent/ka Evropske pravne fakultete študent/ka Fakultete za državne in evropske študije študent/ka Fakultete za slovenske in mednarodne študije Q23 - Bi v povezavi s ponudbo elektronskih virov UKNU želeli še kaj sporočiti ali predlagati? __________________