Poštnina pš&tlana v gotovini
j—— C/aslfo socialno-nstiostalnesa mokretm JugosSovinske akcije VrniišmagmMm
Maribor, 12. lanuaria 1935 loto lil.
Posamezna številka Din 1*50 Velja na mesec po pošli dostavjjen Din 6* za inozemstvo Din 10*	Uredništvo in uprava: Gregorčičeva ulica 26
Telefon 29-70 - Poštni čekovni račun 10.502 Izhaja vsak petek ? Oglasi po tsrili.
*iev. 2


Maš dlf
Ob koncu 19. in posebno v začetku 20. stoletja je pod vodstvom mlajših jugoslovanskih nacionalistov pričela z energičnim delom nacionalna omladina. Njeno načelo je bilo osvoboditev Slovanov izpod nemškonacijonalnega avstrijskega jar ma in zedinjenje vseh južnih Slovanov, j
Jasno je bilo, da je naletela na najhuj-	v	^ ^
ši odpor in preganjanja s strani avstrij- Ah Pf mogoče tud, .Ce so ode skih oblasti. To pa je ni oplašilo. Cim 1 bef d® ogovorjene iskreno, potem m m°-ostrejši je bil odpor, tem večje je bilo.20ce rusesa pričakovati, delovanje te zavedne omladine. Pri svo- Zelo skrivnostno je tudi »vmešavanje«, jem revolucijonarnem delu pa ni nale-| Zakaj je bilo pri rimskih pogajanjih po-tela samo na odpor pri avstrijskih ob-' trebno posebno povdariti, da se podo-lastih, temveč še na večji in nevarnejši [ navske države morajo obvezati, da se odpor je naletela pri raznih starih konser
Rimska skrivnost
Svojim dosedanjim prijateljem se ne'no Italiji zelo potrebno, da v Podonavju odrekamo, sta izjavila Mussolini in La- ostane vse pri starem in da ne pride v va! v svojih zdravicah pri rimskih poga- Avstriji in Madjarski do kake spremembe janjih. To znači, da bode v Podonavju režima. To znači za nas, da se bode še ostalo vse pri starem. Z drugimi beseda- nadalje vodila s te strani proti nam Sta-
še nadalje Francija interes, da stoji na naši strani in s tem ohladi prijateljstvo z Italijo, kar bi v tem slučaju gotovo sledilo? Z ozirom na strah obeh pogodnic pred tretjim orjakom — Nemčijo — najbrž ne!
Italija je dosedaj odkrito nastopala proti nam. Povsod, kjer se je hotelo nam | škodovati, je bila v ozadju Italija. Mo-
i mi, revizijonisti bodo še naprej rovarili. | ra politika, čeprav pod odejo »prijatelj-' rali smo se vselej zateči k Franciji, da je
skega ozračja«.	v takih slučajih branila naše interese ter
Iz pogodb, ki so se v Rimu podpisale, preprečila popolen uspeh Italije. Po tem
je jasno še najbolj skupno nastopanje Francije in Italije v vprašanju Podonavja. Do sedaj sta hodili ti dve velesili pri reševanju podonavskega vprašanja po ločenih potih, sedaj pa bodeta šli sku-
' |,
np hnrln vmpšavnlp v nntranie razmere PM- Ali bode to nam v korist, ali škodo? misliti, da bi se ideje te borbene omla-1 običajno. Ce pa se ]e s tem vmešavanjem
dine mogle sploh kedaj uresničiti. Ti j mislilo na to, da se posebno mi odpove-Slovenci so bili že tako prepričani o ve-j mo svojim narodnim manjšinam v Ita-ličini in mogočnosti Avstrije, da so se liji, Avstriji in Madžarski, potem ni pri-postavili v borbo proti nevarnim revolu- Čakovati, da bi imela pogajanja uspeh, cijonarjem-naeionalistom na stran oblasti, če bo ostalo prijateljstvo Italije do Mad-kljub temu, da so javno izpovedali svoje žarske tako iskreno, kakor je bilo do se-globoko narodno prepričanje. Sami so tu-' daj in 4a ♦ t.*-**-*•. —	• -	.-*'*>;
dl zahtevali pravice za slovenski narod, s 'thlHi Drugače pa si mi tega »nevme-toda le pod okriljem mogočnega avstrij- šavanja« iz podanih izjav ne moremo tol skega dvoglavega orla. Naciionalna omla-
kot prednja straža Italija, potem ni dvoma, da bo to za nas slabše kakor do se-
sporazumu pa bomo ostali sami. Da pa bi se Italija v vprašanju našega obstoja odrekla svojim dosedanjim metodam, še ni nobenega znaka in tudi ne pričakujemo.
Kakor izgleda, je po prvem navdušenju nastopil tudi pri drugih prizadetih državah »maček«. Kljub vsem vestem nik-do ne ve, kaj se je v resnici za kulisami
daj, ko je bila vendarle, vsaj na videz,! oletlo in kdo plača račun tega sporazu-Francija na naši strani. Ali pa bode imela' ma. Mogoče nam bližnja bodočnost pr:-pri skupnem reševanju tega vprašanja j nese več jasnosti.
dina pa je dobro vedela, da je za slovenski narod, na katerega se je vršil ve-
mačiti.
Medtem pa, ko se je pri zdravicah toliko povdarjalo nevmešavanje, se je pa dno večji pritisk od strani nemško-na-1 sklenil na drugi strani sporazum, da bo-cijonalno orientirane avstrijske vlade, edi ( sta tako Francija kakor tudi Italiia v slu- j na rešitev v uničenju avstrijske države. ( čaju kakoršnekoli nevarnosti za neod-V tem svojem boju so vsak dan ve- j visnost Avstrije nastopali skupno in se čali krog navdušene omladine, ki se ni | dogovorili, kako to nevarnost odstraniti, strašila preganjanja in tudi ne natolcevanj j Tu pa ni bilo jasnosti, ali bode ta spora-
Vprašaje na delavsko zbornico ¥ Uubliani
od strani lastnih rojakov, ki so bili že popolnoma zasužnjeni in niso mogli verovati v nič drugo, kakor mogočno Avstrijo, ki je bila po njihovem mnenju edina zmožna prinesti tudi Slovencem svobodo in pravice. Kako naivno! In zadovoljni moramo biti, da so se uresničile ideje revolucijonarno-jugoslovanske omladine in ne okostenelih konservativcev ^ tiste dobe, ki niso znali gledati v bodočnost, temveč so buljili le v preteklost m imeli pred seboj le v šolah natvezeno jim neminljivo slavo mogočne habsburške države. Ko se je trhla stavba že podirala, še vedno niso mogli verovati, da >2 to živa resnica in plod neumornega dela re-volucijonarne omladine. Pa tudi. ko je bila že stavba podrta, so ostali nekateri zakrknjeni sovražniki nove tvorbe in delovali s tajr' silami, da bi se vrnila stara Avstrija, za katero seveda poleg nekaj zaslepljencev ni nikdo žaloval. Delo predvojne nacijonalno zavedne omladine ie bilo kronano z uspehom. Izrabiti pa so znali novonastali položaj žal poleg iskrenih Jugoslovanov tudi nekateri onih, ki so bili' v boju jugoslovanskih nacionalistov na strani nasprotnikov. Z začudenjem so opazovali tvorci jugoslovanske države prepire za osebne koristi. S skrbjo so gledali v bodočnost. Ali naj se Podere vse, kar so zidali? Ali so dopnnasali žrtve za osvoboditev samo zatOj da bi se okoriščali posamezniki na račun ce-lokunnega naroda?
Videli so, da so vse stare stranke obdržale svoja zastarela načela. Postavile so tudi na oelo po večini stare ljudi m med njimi veliko takih, ki jugoslovanskim nacionalistom niso bili v dobrem snominu. Saj so bih’ med njimi t^ki. ki so jih ovirali nri niibovem delu. Da so se spreobrnili, ni bilo verjetno. Izkazalo se je kmalu, da so imeli pri tem sebične name-
zum veljal samo v slučaju, če bi bila sa mostojnost in neodvisnost Avstrije ogrožena od zunanje sile, ali pa velja to tudi za slučaj, če bi bil današnji režim v Avstriji v nevarnosti vsled nezadovoljnosti avstrijskih državljanov. Do sedaj je bilo vidno, da Italiji ni ravno veliko za avstrijsko samostojnost, ampak veliko več za to, da ostane na krmilu v Avstriji sedanji režim. Kaj pa, če pri volitvah ta režim ne dobi narodove večine in bi se hotel kljub temu obdržati s silo? Ali bode v tem slučaju tudi potrebna intervencija? Ne ve sicer nikdo, kako sta pri tem mislila Mussolini in La-val, vsi znaki pa kažejo, da tu nekaj ni v redu.
Po vseli potovanjih Schusclmigga in Gombosa v Rim je razumljivo, da je rav-
Delegati delavske zbornice so prejeli pred časom .pregled dohodkov in izdatkov za dobo od L avg. 1933 do 31. julija 193-4. Dohodki so znašali skupaj 508.016 Din 53 para, izdatki pa 513.760 Din. Na dokladah je sprejela delavska zbornica v Ljubljani od Središnjega urada 1 milijon 684.098.02 Din. izdala pa od teh 1 milijon 625.000 Din. Skupni dohodki so znašali torej 2,192.114.55 Din, izdatki pa 2 • ilijo-na 138.760 Din.
Med izdatki je posebno zanimiva postavka potnin, ki znaša 60.349.50 Din in je proračun v tej točki prekoračen za 20.349.50 Din. Kako in zakaj so se ta potovanja vršila, ni označeno, vendar pa lahko vzamemo kot merilo tej točki postavke za čas od 1. avg. 1934 do 3. okt. 1934, iz katerih je razvidno, da je bilo v tem času izdano na potninah 10.443.50 Din. Da se tozadevno ni preveč varčevalo, je razvidno iz tega, ker je n. pr. med drugimi zaračunjeno potovanje v Ptuj 3. in 11. avg. 1934, nadalje zopet 6. sept. in 10. sept. 1934. Isto se pokaže tudi pri potovanjih v druge kraje. Nadalje nam je
nerazumljiva postavka izdatkov delavskim zaupnikom v znesku 25.085.56 Din.
Kolikor je nam znano, naši delavski zaupniki niso ničesar prejeli,
Ker delavsko zbornico plačuje delavstvo, nas seveda zanima, kako se ta denar upravlja in smo radovedni, če so ti izdatki potrebni, ali pa bi se dalo mogoče tukaj kaj prihraniti.
Nadalje vidimo tudi postavko izdatkov za delavska kulturna društva v znesku 70 tisoč dinarjev, kar je vsekakor precejšnja vsota in nas tudi tu zanima vedeti, katera društva so bila deležna te podpore. Istotako je zabeležen izdatek za strokovno vzgojo in tisk v znesku 60.000 Din. Za kakšen tisk je bilo to izdano, ni zabeleženo, naši delegati pa nam tudi dosedaj še niso povedali kdo se je iz te postavke strokovno vzgojil in katera taka vzgojna društva so ta denar sprejela. Radovedni smo zato, ker še nismo mogli ugotoviti, da bi tudi kakšno nacijonalno delavsko društvo prejelo kakšno podporo, istotako tudi tisk.
j suje. Zavedamo se, da narodu ne more prinesti rešitve niti internacijonala, ki s svojim razrednim bojem ustvarja neraz-položenje enega dela državljanov do drugega dela. Istotako ni pričakovati rešitve od zastarelega liberalizma in pseudo demokratizma, ki deli državljane v razne kaste in poveličuje en del državljanov nad drugim delom. Zastareli in okosteneli liberalizem priznava le kapital, med tem ko prepušča svoji usodi vse, kar si mora s svojim lastnim delom ustvarjati eksistenco.
Mi stojimo na stališču, da je jugoslovan ski narod nedeljiva duševna zajednica in da njegovi moralni in materijalni interesi stoje nad interesi posameznikov. To načelo mora služiti kot osnova za rešenje vseh socijalnih in pridobitnih vpra šanj. Država mora rešiti v interesu naroda razmerje med delom in kapitalom, da reši jugoslovansko delovno ljudstvo
nc in da jim ni šlo za konsolidacijo države. Opazovalo se je vedno bolj in bolj, da so s svojim delom samo podirali, mesto ustvarjali. Zato so vsi iskreni Jugoslovani pozdravili 6. januar, ki naj odstrani vse take zapreke. V svojem velikem idealizmu pa so zopet prezrli, da so se kmalu prerinili na krmilo isti ljudje, čeprav so spremenili javno svoja načela, nalisti so se zato pričeli skupljati, da zbero v svoj krog vse, kar misli pošteno.
Zbrati vse, kar čuti iskreno, vse, katerim gre za to, da bode jugoslovanski narod enakopraven, to jim je cilj. V zavesti, da jim tega ne more dati niti ena obstoječih političnih strank, so ustanovili nacijonalno socijalni pokret, Jugoslovansko akcijo.
Jugoslovanska akcija gleda po svojih načelih v prvi vrsti na jugoslovansko delovno ljudstvo, kateremu prišteva vsakogar, ki je odvisen od lastnega dela, ne oziraje se pri tem na poklic, ki ga izvr-1 pred eksploatacijo parasitskih skupin. Li-
beralno-demokratska država ie bi!a vedno proti gotovim stanovom mati, proti drugim mačeha, dočim mora nacijonalno socijalna država postopati z vsemi stanovi enako in vsak stan ceniti samo po njegovi moralni vrednosti za celokupni narod. V narodno-socijalno urejeni državi ne sme biti izkoriščevalcev in izkoriščanih. Vsak mora biti plačan po svojem delu, ne pa radi simpatij ali mogočnih zvez.
To so naša načela, katera bode »Borba«, ki stopa danes v javnost kot oficijelno glasilo Jugoslovanske akcije za dravsko banovino, branila in zastopala.
Pomislite, da moramo tudi mi plačati stroške za tisk! Nakažite nam torej še danes naročnino, posebno, če ste v zaostanku!
- i a«——————————
Političen pregled
Iz Sovjetske Rusije se vedno bolj razširjajo vesti, da pride do vojaške diktature. Po teh vesteh, katerih seveda ne more. Po teh vesteh, katerih se seveda ne mo sedanji režim tako ogrožen, da se bo rešil edinole z vojaško diktaturo.
Kot načelnika vojaške diktature se imenujeta v poročilih Voršilov, ali pa gen. Bliicher.
Posebno močan revolucijonaren pokret se širi v Ukrajini, kjer so potrebni najostrejši protiukrepi. Baje mečejo boljše-viška glasila kar v celih snopih na gnojišča.
Ali bi bilo med vojaško in današnjo diktaturo v Rusiji kaj razlike, pa za ruski narod menda ne bo posebno važno, ker molčati mora sedaj, molčati bo moral pozneje, dokler se razmere ne uredijo. Ne-'/'- lovoljnežev je pa povsod dovolj!
DU Artukovič bode izročen Jugoslaviji. Francoska vlada je izjavila, da bode izročila terorista Artukoviča Jugoslaviji. Ju-gosl. minonosilec Spasilac je že dospel v Francijo, da prevzame Artukoviča po nalogu naše vlade. Artukovič je bil aretiran v Franciji meseca oktobra 1934. Artukovič nima ravno preveč političnih pregreh, toda njegovi drugi zločini so taki, da se ga ne more smatrati za idealista.
Rojstni dan niie kraljSce-mate*r'
Plebiscit v Posarju. V nedeljo, dne 13. t. m. se bode vršil v Posarju plebiscit pri katerem bode odločeno, ali se priključi Posarje Nemčiji, ali pa ostane samostojno. Glasovalo se bode tudi o priključitvi k Franciji. To slednje pa ne bo posebne važnosti. Glavni bosta prvi dve vprašanji. Plebiscitno ozemlje ni ravno posebno veliko. Meri 1900 kv. kilometrov in šteje 830.000 prebivalcev. Francozov je v deželi prav majhno število in še to 'e v par vaseh. Izmed prebivalstva je največ industr. delavstva. Posarje ima velikanske rudnike. In to je tudi večni vzrok vseh sporov za to sicer neznatno pokra-iino. Če bo s plebiscitom spor končan, jc vsaj zaenkrat še negotovo.
V normalnih razmerah, bi izpadlo glaso vanje prav gotovo v prid Nemčije. Danes pa vsaj nekateri listi mislijo, da se lahko pripeti, da bi imeli večino takozvani avto nornisti. Nam se pa zdi, da so to le pobožne želje gotovih vatikanskih krogov, ki se opirajo pri teh trditvah na to, da ie v Posarju dve tretini katoličanov. Menda pa le pozabijo, da so ti katoličani v or vi vrsti Nemci!
Dne 9. t. m. je praznovala naša kraljica-mati syoI rojstni dan.
Ni bilo veselja, vse je ta dan živelo pod težkim dojmom tragične usode, ki je zadela veliko ženo in mater. Zvesti Ju-, goslovani jo spremljamo v duhu njene j velike bolesti. Tolaži nas pri tem edini ! na zavest, da ji je Usoda, ki jo je tako kruto zadela, pustila v uteho tri krepke zdrave sinove, med temi našega kralja!
Spremljamo jo z željo, da bode kakor do sedaj z velikim junaštvom prenašala svojo bol in z ljubeznijo stala ob strani svojemu sinu, našemu kralju, in ga spremljala na potu velike bodočnosti. Prepričani smo, da bode velika materinska ljubezen in dobrota naše kraljice-
matere obdajala kraljevski prestol in ves jugoslovanski narod.
Zaklinjamo se, da bomo stali zvesto ob i strani Njej, kakor tudi vsemu kraljevske-1 mu domu tako v tugi, kakor v radosti | in da bodemo izpolnjevali svoje nacionalne dolžnosti pod vsakim pogojem in v vsakem položaju. Naj sprejme to našo izjavo kot čestitko k njenemu rojstnemu dnevu v zavesti, da stojimo za Njo vsi, ki ljubimo to našo domovino in ki hočemo, da ostane naša domovina za večne čase pod žezlom velikega kraljevskega doma Karadjordjev!
tiščali bližnje k tlom, temveč jim prepustili svoboden polet. S tem bomo dobili mi sami poleta, ki ga maščevalnost ne bo ovirala. V svetlosti velikih kristalov bomo zabliščali tudi mi — ves narod, in ta svetloba bo tako močna, da bo razsvetlila vso ono črno amorfno gmoto nepoštenja, ki nam danes krade sijaj. Pustimo frazerstvo in zahrbtno lizunstvo-Bodimo si iskreni in odkritosrčni, ker le tedaj je bodočnost naša. Le na ta način se bodemo dvignili moralno in gospodarsko. Bodimo širokogrudni in pustimo svobodno rast in neoviran razmah duhu bliž-njika.
Pa še ena strupena cvetka, še en ničvreden plevel poganja iz naših src. De-nuncijanstvo. Nikjer menda na svetu ni denuncijantstvo tako v bohotnem cvetju, kot ravno pri nas. Pa saj vživa najvišjo zaščito. Podpirajo in gojijo ga i nizki i visoki, revni i bogati. Skrbno ga čuvajo in gojijo, da ne pozebe. Lizunstvo in denuncijantstvo sta odlika naše inteligence in poluinteligence, sta legitimacija današnje družbe. Le malo je takih ljudi, ki jih še ni osmodil blazni plamen. Tako globoko je že zarastlo v naša srca, se vko-reninilo v naše duše, da izgleda, da tu m več pomoči. Toda ne obupavati. Strumno in junaško na delo. Izvojevali smo že mar sikatero zmago, pa bomo tudi to. Vsak rojak naj vzgaja najprej samega sebe, potem šele druge v ljubezni do bližnjega in v spoštovanju vsakega in vsakogar, pa naj bo visok ali nizek, ker vsako delo ima enako važnost. Če ni cestnega pometača, nas; pomori kuga, če ni kmeta, nas pomori! glad, če ni vojnega ministra z njegovo vojsko, nas pomori sovražnik. Vsi pošteni bližnji so ljudje iz mesa in krvi kot ti. Le v duhu je razlika in duh naj gospodari. S. oboda duha, družabna enakost in neomejeno bratstvo nam bodi ideal. Tako oboroženi pojdimo v boj. Nevoščljivost, denuncijantstvo in lizunstvo pa pustimo drugim narodom. Mi bodimo pravični in dosledni v geslu »vsi za enega, eden za vse«.
Stofte, ne tako naorei!
mmmdom s? Mafm
V..Vojfkem nad Idriio Je bil ustreljen od finančnikov na pragu hiše svoje matere 15letni gimnazijski dijak Srečko Lika’- brez vsakega povoda. Pokojnik je hodil v škofijsko gimnazijo v Gorici, kjer :mu oblast škof Margotti, ki si je nadel menda edino nalogo, da zatre slovenski •jezik v cerkvi. Likarja so v zavodu silili, da obleče črno srajco in se vpiše med fašiste, kar pa je odklonil. In to je bil edini vzrok, da je padel kot žrtev nasilja.
V Materiji pa je bil na cesti ustreljen od zloglasnega Babudra Fabjančič Franc, oče štirih otrok. Tudi ta je bil ustreljen edino zato, ker je bil zaveden Slovenec in je javno kritiziral odpadništvo Ba-budrs.
Vsi ti slučaji pač ne kažejo, da bi bilo mogoče zbližanje, čeprav so biie pri rimskih razgovorih izrečene tako pobožne želje. Italija bode morala najprej pokazati, da spoštuje svoje državljane slovenske in hrvatske narodnosti in jim dati vsaj pravico do svobodnega kulturnega življenja.
Dokler tega ne bo. si bodemo že še dovoljevali vmešavanje v take zadeve, pa čeprav bi bilo podpisanih cel kup pogodb o »nevmešavaniu«.
Zakaj postajati in čakati, zakaj ne napredovati, če so pa naše duše zeljne napredka, če so pa naša srca željna razvoja. Lepo! Željne so naše duše napredka, zato jim ga dajte s polnim prgiščem. Ne varajte jih pa z raznimi surogati, z ničvredno robo, s strupenim plevelom. Dajte jim pravi napredek, čiste studenčnice, da si pogase svojo žejo za progresom. ■ Ne zastrupljajte duš, temveč jih lečite!
I Bil je med nami nekdo, ki je zaradi svo j je pridnosti in sposobnosti uspeval in napredoval v svojem poklicu. Dokler je 'bil še majhen in reven ter je komaj životaril, se ni za njega nihče brigal, nihče mu ni ponudil roke, nihče ga ni branil pred trdimi udarci življenja. Pa se je dotičnik vendar postopoma vzpenjal po lestvici življenja in dosegal radi svoje spo sobnosti uspeh za uspehom. Toda to ni bilo po volil bližnjikom. kor. čemu naj bi nekdo uspeval, čeprav z lastno močjo, drugi pa ne. Pa so planili mi njega vsi, višji in nižji ter ga začeli obdelovati z lažmi, klevetami in vsemi mogočimi sredstvi tako dolgo, da so mu onemogočili vsako nadalino napredovanje.
Takih in enakih slučajev se dogodi pri nas na tisoče. Večno prerivanje in stremljenje škoditi bližnjemu, ponižati ga do popolnosti in onemogočiti mu vsak napredek, je pri nas vsakodnevni pojav. In zakaj? Nevoščljivost je ona, ki vodi naša dejanja. Nevoščljivost je omrežila naš razum in se vkoreninila. v dušo.. Kako je to žalosten pojav, če vemo, da je *a nevoščljivost privzgojena. Doma, v šoli in na cesti, povsod jo nam vcepljajo oni, ki kujejo iz tega zlate verige našega duševnega suženjstva. Pri nas imamo mno-j go sposobnih ljudi, pa naj so šolani ali -samouki, toda nobenemu se ne posreči,
’ prodreti na površje samo zato, ker mu ; drugi spodbijajo kolena, mečejo polena pod noge in ga tišče k tlom. Prvi nima dovolj študij, drugi nima dovolj denarja, tretji je imel pa to smolo, da je bil njegov oče cestni pometač, če je pa dotičnik sposoben, tega nihče ne vpraša in ne vpošteva. Lahko so njegove sposobnosti prvovrstne, lahko je njegov značaj kremenit, lahko je njegov um razvit do popolnosti, lahko je njegova energija le-vovska, vendar ne more in ne bo prodrl in se povzpel, ker ima morda en razred manj šolske izobrazbe kot bliž-njik, morda tudi zato, ker njegovo ime ne krasi epitet ali pa, ker ima to smolo, da njegovi predniki niso bili plemeniti bodisi po denarju ali pa po poklicu. Je pač nesreča, da je rojak, da je iste krvi, sin njegovega naroda. O da! če bi bil tujec, bi gotovo napravil karijero, bi ga nosili na rokah in njegove sposobnosti kovali v sonce. Nihče bi.Se ne mogel pre-čuditi njegovi bistrosti in njegovi zvijačnosti. Ker je pa rojak, je obsojen na večno zapostavljanje in omalovaževanje!
Zato kličemo vsem poštenim ljudem. Stojte! Ne uničujte najdragocenejšega narodnega blaga, narodno dušo — narod sam. Nevoščljivost in v zvezi s tem kiečeplastvo, izrinimo iz svojih src. Napnimo mišice in nastavimo svoja pleča, da se bo lahko nreko njih povzpela sposobnejša gruča ljudi, ki bodo na svojih plečih nosili še sposobnejše. Le tako pridemo do svojega vodje. Ne varajmo se z domišljavimi mislimi, da smo mi sami najbolj pametni, bistri in sposobni, čas in naša volja naj nas izkristalizirata in potem se bodo večji in lepši kristali sami. pri najmanjšem tresljaju dvignili nad ostale. Mi pa stremimo za tem, da bodemo pravični in pošteni ter ne bodemo i
Izgon tuic&v sz Mmerike
Poslanec Dis je predlagal, da se izžene iz Amerike tri milijone tiijcev zaradi omi-Ijenja brezposelnosti. Sicer je samo predlog poedinca, toda prav lahko in več kot verjetno je, da se bode to slej ko prej zgodilo. Med temi bode najbrž tudi nekaj naših državljanov. Kako pa je v tem oziru pri nas?
Pred kratkim smo sicer nekaj čitali, da se namerava glede zaposlitve inozem cev izdelati nov zakon. Sedaj pa je vse to utihnilo. Zelo umestno bi bilo, da se to vprašanje čim preje reši, ker je naših ljudi že sedaj ogromno število brez posla in to ravno takih, ki bi prav lahko na-domestovali inozemce.
Kako je v naših industrijah, smo že večkrat objavili. Pa tudi v drugih krajih Jugoslavije najbrže ne bo dosti drugače. Poleg vsega je pri nas še to zlo, da iho-zemci zasedajo boljša mesta, ne da bi nam bili za to kaj hvaležni ali da bi nas spoštovali. Še zaničujejo našega človeka. Menda zato, ker se zavedajo, da bi bilo kje drugje pač nemogoče, da bi se tako šopirili kakor pri nas. Naše dobrote in popustljivosti mora biti enkrat konec!
Zak&s iot
Zvedeli smo, da »Ljudska samopomoč« ne sme zavarovati svojih članov za več kakor 10.000 Din in da tudi ne sme izvajati vseh drugih vrst zavarovanj, kakor n. pr. dote itd. To je naše domače podjetje, ki je v glavnem ustanovljeno za finančno šibkejše ljudske kroge in ker na drugi strani ta ustanova posluje z domačim kapitalom, katerega tudi nalaga v naših denarnih zavodih, s čemer koristi tudi narodnemu gospodarstvu.
Sumimo,- da so bile v ozadju skrivne sile (najbrže tuji zavarovalni zavodi), ki so dosegle to "omejitev. Zelo bi nas zanimalo. dobiti tozadevne točnejše podatke, da bi mogli javnost točno informirati o tej zelo interesantni zadevi.
Mi stojimo dosledno na stališču; da je treba v prvi vrsti podpirati popolnoma domača podjetja in to tudi glede zavarovanja. Zakaj dajati zaslužek tujim podjetjem. ki potem z našim denarjem podpirajo naše sovražnike
Marifeor
Maš spomenik kraliu Zediniteihu
la postavitev spomenika Kralju Zedinitelju se je do konca leta 1934 nabralo če?
700.900 dinarjev — v Zagrebu.
V Mariboru, našem obmejnem mestu, [ odločno voljo in zavest, da smo priprav-
smo pisali takoj po strašni Marseillski tragediji v časopisih zelo lepe članke, da moramo postaviti spomenik ne samo kralju Aleksandru, marveč tudi kralju Petru I. Osvoboditelju in generalu Maistru. Sestavil se je odbor s polno bleščečimi imeni, napravljen je bil lep proglas in s tem — kakor kaže — tudi vse! Po sestavitvi odbora smo enkrat še čitali, da se mora napisati strašno veliko naslovov, potem še, da je poklonila neka banatska tovarna menda 25.000 Din, nato pa je vse utihnilo.
Druga mesta zbirajo pridno sredstva in celo že tudi postavljajo spomenike. Pri nas pa se sicer kar cedimo samega patriotizma in nacionalizma — vsaj na jeziku, toda ne napravi se nič.
Petnajst let je minulo, odkar se je ustanovil odbor za postavitev spomenika Velikemu kralju Petru I. Osvoboditelju — Maribor pa je kljub tej dolgi dobi brez spomenika. Če bi se takoj po Marseillski tragediji pričelo z zbiranjem prispevkov, bi se bila gotovo že nabrala za naše razmere prav znatna vsota. Danes pa je dvomljivo, če bode to mogooe. Je pač tako, da ljudstvo sicer rado in veliko da, če se pride ob pravem času, če pa se zamudi, se navadno zamudi vse.
Ali mislijo odborniki, da je delo končano, kadar si razdelijo naslove v odboru? S častjo je zvezana tudi dolžnost dela! če kdo ne misli delati, potem naj v odbor ne sili. Boljši je manjši delavni odbor, kakor pa velik, v katerem so odborniki eden drugemu na poti, delo pa se ne izvrši.
Če ima odbor že kake večje zneske nabrane, se mora to objaviti, kakor je povsod običajno. Spomenik je stvar javnosti, ne pa poedincev brez vsake agilnosti. Če odbor ne bo pričel z resnim delom, pač ne bo drugega preostalo, kakor da se zedinijo vse nacionalne organizacije in same postavijo spomenik, čeprav še tako skromnega. Zagreb že ima tak skromen spomenik in bi bila sramota za Maribor, če bi vsaj takega ne dobil.
Se nekaj misli o spomeniku. — Spomenik mora stati na takem mestu, kjer je velik promet, da ga vsakdo vidi vsak čas, ne pa, da bi ga moral šele iskati. poštev pridejo tedaj le Trg svobode, Grajski trg, novi Glavni trg in Kralja Petra trg. Nikakor pa ne park, ali kako drugo mesto, ki leži oddaljeno od glavnih prometnih žil.
Maribor je obmejno mesto, ki 16 let po osvobojenju še nima vidnega znaka osvo-bojenja in svoje pripadnosti k naši državi. Dobiti mora zato tak viden zr.ak pred vsem iz hvaležnosti in spoštovanja do naših osvoboditeljev in zediniteljev, v drugi vrsti pa tudi zato, da bodo naši notranji in zunanji neprijatelji videli našo
Ijeni braniti to. kar smo si priborili, zadnje kaplje krci!
r-n.
StaroksioMka cerkev v Nas-mom
ie imela v nedeljo, dne 6. t. m. občni zbor,
vernikom slovanske narodnosti, vrhovna rimsko-katoliška oblast ni naklonjena in da izziva povsod nepotrebne spore. Zato se ni čuditi, da se med narodno-zavedni-mi Slovani vedno bolj uveljavlja geslo: Proč od Rima!
Vera ne sme poznati razlik med svojimi verniki. Vsakemu-mora priznati enake pravice.
Priznamo, da ravno v staro-katoliški cerkvi, ki je v ozkih stikih s pravoslavno, ni razlike med verniki in zato se isti od dne do dne množijo. Starokatoliška cerkev stoji absolutno na narodnem stališču in to tudi vedno javno priznava.
ki ie pokazal, da prestopajo v staroka-	so simpatije narodno-zavednih Ju-
toliško cerkev zadnja leta posebno de- &°slovanov na njer.i strani.
lavci. Članstvo pa narašča tudi iz krogov inteligence. Temu pojavu se ni čuditi, če pomislimo, da marsikak zaveden Jugoslovan opaža vsak dan, da rimskokatoliška cerkev, katere poglavar sedi v Rimu, deluje roko v roki s fašizmom in mu pomaga zatirati naš narod. Tudi pri nas je v marsikaterem slučaju pokazala, da ne stoji trdno za jugoslovanskimi težnjami. Kri pač ni voda, in marsikdo je upravičeno ogorčen nad takim postopanjem onih, ki bi jim moralo biti geslo j »Ljub: svojega bližnjega kakor samega sebe« prvo.
Nam je vsaka vera enako vredna. Nočemo delati nikomur krivice, vendar pa moramo priznati, da. -sedanje postopanje voditeljev' rimsko-katoliške vere ni tako, da bi pri Slovanih uživalo poseben ugled. Doživljamo že leta in leta, da lastnim
Iz poteka občnega zbora posnamemo, da je gospod Ferdo Lavrinc prvi staro-katoliški župnik v dravski banovini. Pred kratkim pa je bil posvečen svečenikom priljubljeni narodni borec gospod Fran Šegula. Občni zbor Jc sklenil, da se ustanovi v Mariboru klub starokatoliških ver nikov, ki bo skrbel za čim tesnejše stike med starokatoličani in širil prosvetno delo. Pri volitvah, ki so bile samo dopolnilne, je bil izvoljen za predsednika mariborske starokatoliške cerkvene občine gospod Tone Hren, šolski upravitelj v Studencih pri Mariboru.
S&omemk Parmi
Na časopisne vesti, da se namerava postaviti slovenskemu skladatelju V'. Parmi v Mariboru spomenik, smo prejeli sle-
deči dopis:
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!!l!!lllillllHII!llllllllllltlllllll!lllllllllllllllllllll!illllllHlillllllilllilllllllllllillllll!ilil!l!!lllll)f;ii«IIHIIIIIII!llllll!lll!lllliiill
Enodstotni izredni prispevek delavstvo m p'acai
Piše se, da se naj postavi V. Parni spomenik na Slomškovem trgu. Vse lepo, Parma je zaslužen mož, dober rodoljub in njegove skladbe so lep donesek k slovenski glasbeni kulturi. Toda pred vsem pač zaslužijo spomenike duševni ustanovitelji kulturnega Maribora, kakor: Miklošič, Vraz, Aškerc, Slomšek ter politični osvoboditelji Maribora: Maister in star slovenski borec v Mariboru dr. Rozina. Ti so iz Maribora napravili duševno in politično to, kar je danes. Parma pa za Maribor ni napravil kakih posebnih zaslug. Naj se torej premisli, predno se kaj ukrene. Pred vsem merodajne pa so želje narodno-zavednega občinstva.
(Pridružujemo se gornjim željam dopisnika z dostavkom, da mora Maribor najprej gledati., da postavi dostojen spomenik pok. kralju Aleksandru I. Zedini-telju in generalu Maistru, potem naj se šele začno gotovi krogi zanimati za postavitev spomenikov drugim, katerim se sicer ne odreka zaslug. Dokler pa ni storjeno glavno, naj se ne prične z drugimi stvarmi. Op. uredništva.)
Razsodba upravnega sodišča v Celju, ki je potrjena z odlokom od 17. decembra 1934, je potrjena od državnega sveta. S tem je vprašanje enoodstotnega izrednega prispevka končnoveljavno rešeno.
Za delavstvo važna je v razsodbi upravnega sodišča ugotovitev, da se mora pojem »delavci in dninarji« tolmačiti iz splošnega narodno-gospodarskega stališča, torej: vsi delavci so oproščeni enoodstotnega rednega prispevka.
Za delavca se pa smatra v smislu razsodbe vsaka oseba brez razlike spola, ki daje na razpolago svoje ročno delovno moč stalno in začasno tretjim osebam, bodisi za. nagrado, bodisi radi lastnega priučenja.
V tem smislu je delavec lahko:
a)	kvalificiran, ki se je svoje obrti izučil po predpisih obrtnega zakona in. ki je dovršil obrtno šolo;
b)	p o 1 k v a 1 i-f i c i r a n, ki opravlja obrtne posle, ne da bi se izuči! obrti;
c)	nekvalificiran, ki opravlja navadna fizična (ročna) dela.
Tudi stalni nameščenec, ki opravlja pretežno fizična dela in le poleg tega nad zoruje druge, pri enakem delu zaposlene delavce (n. pr. preddelavec), ali če samo beleži enakovrstna ponavljajoča se dela
drugih, rte da bi mogel z delovno silo teh oseb razpolagati, je smatrati kot fizične (ročne) delavce.
Ne more pa biti vpoštevan kot delavec največ se govori o nekih »lahtemah
Prejeli.smo dopis:
Preiskava je končana. Tako je poročalo ravnateljstvo MP glede avtobusnega po a je tja, kjer so bili trije nameščenci na podlagi preiskave odpuščeni.
Mnenja smo, da je treba preiskavo temeljito izvesti in če je kdo zakrivil nepravilnosti; tega ostro kaznovati, ne pa pustiti vse na pol poti in dopustiti s tem.
( da se po mestu govori o velikanskih nepravilnostih in malverzacijah in nikdo ne more teh govoric pobijati, ker ničesar ne ve.
Če ni bilo nikakih nepravilnosti, zakaj potem odpustiti iz službe tri ljudi. Šušlja se, da neki nameščenec, ki ima sicer v delavnici avtobusnega podjetja precej važno besedo, v celi preiskavi niti ni bil zaslišan, medtem ko bi ravno ta nameščenec znal veliko povedati, kako so se delale \ delavnici za privatnike razne stvari;
tak nameščenec, ki nadzoruje delo drugih delavcev in nameščencev, da se isto vrši tehnično in gospodarsko pravilno in le postransko opravlja fizična, dela (n. pr. delovodje itd.). Za te nameščence je torej enoodstotni prispevek predpisan.
Vprašanje povračila nezakonito plačanega davka.
Kaj bo sedaj s tistim izrednim prispevkom, ki ga je delavstvo že plačalo, dasi po zakonu k temu niso bili zavezani? Najenostavnejše bi pač bilo, da finančna oblast izda svojim organom nalog, da te vsote povrnejo, ali jih vpoštevajo pri bodočih plačilih uslužbenskega davka.
Kdo pa bode povrnil sedaj škodo posameznim delavcem, ki so svojčas izjavili, da si tega prispevka ne puste odtegniti, ker ni zakonit, pa so bili radi tega odpuščeni iz službe. Takrat so bili odpuščeni iz razloga upora proti zahtevi službo-1 davcev, ki so ta prispevek odtegovali, sedaj pa se ie izkazalo, da so imeli vsi oni delavci, ki so se uprli tem odtegljajem, prav. Ali bode sedaj krivica popravljena?
»zatušanje«, rado-ni namenoma kaj
Ketgpe ta gospod precej vpliven pri " ’ občinstvo, ki je v Mariboru preneslo že marsikatero vedno, če se tudi tu potlačilo.
Govori se tudi o nekem drugem gospodu. da si je pustil dobavljati potom avtobusnega podjetja pneumatike in gumije za svoj privatni avto, ker jih je tam ceneje dobil. Do sedaj pa še nismo slišali, da >e mestno avtobusno podjetje, obenem -ucii' trgovina avtomobilskih potrebščin
Občani so radovedni in bi bilo zelo dobio njihovi radovednosti ustreči že radi ugleda mestnega avtobusnega podjetja in pa radi oseb. ki so sedaj tam uslužbe-
n e .	-	s takim govo-
ričenjem osumljene dejanj, katerih ni^ zagrešile.«
l7	Občan.
iza stvar se bomo zanimali. Op. ur.)
Kakor navadno, tudi sedaj gotovi gospodje v Mariboru še vedno računajo na kakšen politični uspeh. O nekaterih teh gospodov se širi glas. da. bi radi postali
Jugroslcrvanslca alccifa
Jugoslovanska akoijja je pokret, ki je | bi! ustanovljen maja 193i2 v Zagrebu. Na I ustanovnem sestanku se je takrat zbralo nad 400 delegatov, najpomembnejših nacionalnih in javnih delavcev iz vse države. Sestanek se je takrat pretvoril v velik manifestni shod, na katerem so bila soglasno sprejeta načela in pravila Jugoslovanske akcije. Jugoslovanska akcija je neodvisen socialno nacionalen političen pokret, ki ima smoter, rešiti na temeljih jugoslovanskega narodnega in dr-žavneg a edinstva krizo političnih ustanov. ekonomskega sistema in socialne ureditve v naši državi. Ves čas od ustanovitve pa do danes je Jugoslovanska akcija z vsemi močmi in vehemenco na delu in pokret se širi z neverjetno naglico po vsej državi. Njeno seme je padlo tudi pri nas v Slovenijji na rodovitna tla. Mi smo že od vsega početka budno zasledovali vso njeno delovanje. Pod praporom Jugoslovaške akcije se zbira ročni in duševni proletarijat naše države, zbirajo se kmetje, zbira se delovni narod vse države, zbira se vse, kar prenaša so-
cialne krivice, zbirajo se vsi, ki trpe preganjanje, zatiranje in zapostavljanje na lastni zemlji. Program in smernice Jugoslovanske akcije, pa najlepše označuje njen proglas, ki ga je svoječasno naslovila na svoje članstvo:
Jugoslovanska Akcija je izdelala v vseh pravcih svoj program in postavila glavna načela svojega naziranja v svet. Danes, ko je vse to izvršeno, pre bajamo v aktivni boj na vseh črtah. To je drugo delo našega pokreta, označeno pod geslom: »pot k zmagi«. Jugoslovansko Akcijo čakajo sedaj najtežje naloge. Njeno članstvo mora biti pripravljeno na vse žrtve, ki so potrebne, da se ustvari naš veliki smoter. Ne sme biti več oklevanja! v tem odločilnem trenutku se mora vsakdo opredeliti: »ali z nami, ali proti nam !«
Radi tega naj vse organizacije Jugoslovanske Akcije izvršijo reorganizacijo svojega članstva, da se prepričamo koliko nas je in kakšni smo. To je prva naloga In za tem bodo sle-
dila nadaljnja navodila.
Od danes naprej morajo vse organizacije z vsemi razpoložljivimi močmi I in sredstvi podpirati delo vodstva in j točno izvrševati vsa njegova navodila, j Samo na ta način jje uspeh našemu pokretu zagotovljen.
Jugoslovanska Akcija prihaja med široke plasti naroda, da jim pokaže žarek novega časa, ki prihaja, da jih vzdrami i/, dosedanjega mrtvila in da jih povede na nova pota lepše in srečnejše bodočnosti. Življenje naglo beži in radi tega ne moremo še dalje čakati. Nič dalje ne smemo odlagati! Nadaljevati hočemo delo in borbo prevojne nacionalne omladine .
Utegnilo bi se zgoditi, da bi bilo jutri že prepozno.,.
Zato pozivamo na vkup ves Jugoslovanski narod, da nas podpre in nam pomaga, da čimpreje spravimo v delo svoje življenjsko poslanstvo. Z nami so danes tisoči in jutri bodo že stotisoči Jugoslovanov! Neodvisni od kogarkoli smo si točno začrtali svojo pot — mimo vseh in proti vsem — za velikost in moč jugoslovanskega kraljestva, za
edinstvo in moč vseh Južnih Slovanov.
NeOziraje se na žrtve bomo branili ijacionalno svobodo jugoslovanskega naroda. Z enako silo in smelostjo se bomo borili za njegovo socialno osvoboditev. Izhajajoči iz vrst delovnega ljudstva, katerega usoda je bila vedno kruta in neusmiljena, občutimo v svojik dušah vse boli in vse trpljenje našega malega človeka in ta globoki občutek nam bo dal moč, da bomo vstrajali v boju, dokler vsem Jugoslovanom ne zagotovimo človeku dostojnega življenja.
Pripravite se torej na odločilne dni. ki se bližajo! Delajmo in žrtvujmo se! Odslej ne sme biti nikogar med nami. ki bi poznal besedo; nazaj!
Naprej torej! Naprej k zmagi, ki mora biti samo naša! Naprej k oni veliki in pravični Jugoslaviji, kakršno zahtevajo in po kateri hrepenijo milijloni Jugoslovanov!
V tem znamenju pošiljamo bratske pozdrave vsem organizacijam Jugoslovanske Akcije in jih pozivamo na ob-novljeiM) delo in brezkompromisen boj v vseh pravcih!
Stran 4
Su- _ . -2L-
»BORBA«
greesB8gr^,v,
V Mariboru,
|2U’Y:'-:
bani, o drugih zopet, da bi bili zadovoljni s senatorstvom. Čudno pa je pri tem to, da se to čuje le o gospodih, ki še niso za narod napravili ni&esar, če pa so že kaj napravili, je bilo to gotovo narodu v škodo. Ce bi ti gospodje vsaj enkrat prišli k pameti in bi se lepo umaknili. Bo zanje boljše, kajti kadar bo narod lahko spregovoril, bodo blamirani. Zato bi se že bilo bolje umakniti pravočasno.
Novo postajališče na Teznem. V nedeljo je bilo otvorjeno postajališče na Teznem. S tem je zelo ustreženo meščanom, ki stanujejo na desnem bregu Drave in Studenčanom. Otvoritev se je izvršila brez posebnih slovesnosti ob navzočnosti sreskega načelnika g. Makarja, župana g. dr. Lipolda, župana g. Volka iz Pobrežja in studenškega župana. Postajališče je blagoslovil mariborski škof
g. dr. Tomažič.	—---------------------
f..... M	M ' Beograd ali Zagreb nezacarinjeno in na-
Licdacija Mestno poglavarstvo v Ma-:	doka2no dobre kupčije. Ako se pri-
nboru razglasa, da se vrsi dne 16. t. ,VI	-	-	■	•
Kolike zasluži naša tekstilna
industrija ?
Prinašamo brez komentarja članek, ki je izšel 4. januarja t. 1. v zagreškem Morgenblatt-u« in iz katerega moremo videti, s kakimi dobički dela naša_ tekstilna industrija, ki pa po večini nanaša, ampak v rokah tujcev, ki našega delavca izžema do skrajnosti.
Članek glasi:
»Tekstilna trgovina in industrija.«
»Inozemske cene tekstilnega blaga niso nižje od cen jugoslovanskih tekstilnih tovarn samo za malenkost, temveč za celih 30 do 40 odstotkov in sicer:
lavske mezde v Jugoslaviji nižje, kakor v Češkoslovaški. Kar se trdi o tiskovini, velja tudi za oxforde in bombaževino.
Volneno blago: Pred približno enim letom je neki Italijan kupil jugoslovansko tovarno volnenega blaga (blago za moške obleke) in takoj znižal cene za 30 odst., tako da so bili tudi drugHu-kajšnji tovarnarji primorani cene znižati. Kljub temu je to blago še vedno 30 odst.
(protiaeroplanski topovi, umetna megla, reflektorji itd.) Ta obramba bo tako urejena, da čim bodo neprijateljski aeroplani prekoračili mejo. bodo vsi njeni organi stavljeni v dejstvo odlično izpeljane protiobrambe.
Hrastnik
Občni zbor NSZ. V nedeljo, dne 13. januarja se vrši II. redni občni zbor podružnice NSZ v Hrastniku ob pol 9. uri dopoldne v dvorani Sokolskega doma. Po leg funkcijonarjev, ki bodo poročali o celoletnem delovanju podružnice, o borbah, ki so se vodile za pravice posameznikov
ob 11. uri v štabu komande inženjerske podoficirske šole »Kralja Petra Velikega Osvoboditelja« druga ponudbena licitacija za oddajo kantine v zakup. — V kasarni navedene šole so tudi na vpogled vsi tozadevni pogoji.
Štednja na vseh koncih in krajih. Na sodišču so odredili od 8. t. m. dalje uradne ure od 8. do 12. ure dopoldne* in od 13. do 16. ure popoldne. Ta nepraktična ureditev dela se je izvršila samo radi štednje, ker baje sodišče nima sredstev za razsvetljave
dražje kakor v Češkoslovaški, kjer sta- ^ kakor cei0te ter prireditvah, bode podal , ne meter takega blaga 60 Din. V Jugo-; ob§;rno p0r.0čilo o splošnem delovanju lih 30 do 40 odstotkov m sicer:	| slaviji stane 80 Din. Dodati se mora, da NSZ predsednik centrale. Položaj delav-
S vila: Poseben primer nam nudi ne- je konkurenčni boj uredil cene volnenega -tya y revirji[1 jpd Pa bo orisal naš toki grški tovarnar svile, ki nudi v Jugo- bjaga. Tu gre za bombaževino (karirano	-	_ .	--
slaviji čisto svilo za 22 Din meter franko j damsko blago), ki je stalo pretečeno le-
"	’ " ^------’ ........t0 ge is do Ig Din, v prejšnjih letih celo
22 do 24 Din in se danes prodaja po 8.80 Din. Pa tudi pri tej ceni tovarnar mora zaslužiti. Kako velik je bil torej zaslužek v prejšnjih letih!
Inkasso: Vsak inozemski tovarnar prizna danes 6mesečni plačilni rok, dočim tukajšnji tovarnarji že po 60 dneh z vsemi sredstvi zahtevajo plačilo. »Cisto domačim« tovarnarjem manjka kapital. Bilo je j ‘	An ij0(i0 pri.
€ir

vpo-
CclJsJt'1 mestni svet tudi letos ni .\il bednega položaja, v katerem se nahajajo delavci in nameščenci ter je sklenil pob'rati tudi v tekočem letu ku-j luk. Kakor smo pa informirani, ostane' e davščine oproščeni na teritoriju okoliške občine blvamči delavci in nameščen-! ci, ker se okoliški cbčnrki odbor dobro i zaveda, kako globoko reče v meso pre-j komerna obdavčba delojemalcev. Zato nam je šole sedaj razumljiv strah, ki ga je iznesel neki mestni referent pred nekaj dnevi v tuk"'šrrem listu glede priključitve cele ckobške občine k mestni, ko namigava, da bi potem zavladali na magistratu okokčani, kateri se bodo borili proti vsaki socijalni krivici.
računi carina 38 Din na meter, stane to blago 60 Din, dočim prodajajo tako blago jugoslovanski tovarnarji po 70 Din meter. Da pa bi grški tovarnar pri tej ceni delal brez dobička, je težko verjetno.
Tiskovina (Blaudruck) stane v Jugoslaviji ca. 7 Din meter, dočim stane v če-hoslovaški 2.20 Kč do 2.50 Kč. Carina na to blago znaša 3.50 Din pri metru, tako, da uvoženo češko blago tudi ne stane več 7 Din meter. Ali torej jugoslovanska carinska postavka ne pomeni za našega tekstilnega industrijalca dobiček? Vsak jugoslovanski tekstilni tovarnar nastavi cene svojemu blagu na podlagi inozemskih cen plus carina. Ta carinska postavka pa ne bi smela biti vkalkulirana v ceno. Zakaj so cene v Jugoslaviji za 30 do 40 odst. višje kakor v Češkoslovaški, ki mora surovine ravno tako uvažati, kakor Jugoslavija? Poleg tega pa so de-
štva v revirjih TPD pa bo orisal naš tovariš Jaka Štruc iz Trbovelj. Tovariši, v nedeljo polnoštevilno na občni zbor! — Na svidenje!
Marksisti in klerikalci glasujejo za redukcije! Po Hrastniški dolini se je raznesla vest, da je odbor občine Hrastnik-Dol, ki ga po večini tvorijo marksisti in klerikalci, na svoji zadnji seji minulega leta odpustil občinskega služitelja Ferdinanda Štuklja radi nekega malenkostnega prestopka.
toliko in toliko tovarn postavljenih brez potrebnega kapitala in ker je domač trgovec v gotovem oziru navezan na domače tovarne, je primoran vgrizniti v marsikatero grenkobo. Cene jugoslovanskih agrarnih produktov so se morale pri lagodit: mednarodnim tržnim cenam. Rav r.otako bi se moralo ravnati po teh tržnih položajih tudi tekstilno blago. Šele kadar bodo jugoslovanski agrarni produk ti dosegli primerno prodajno ceno, bodo upravičene do sedaj še vedno previsoke cene tekstilne industrije.«
Zanimive miitleit!« © Sodeči
ve ini
znali, kdo je pokazal res pravi socijalni čut do onega, ki so ga vrgli v vrste brezposelnih?
Edino zastopnik nacijonalnega delavstva se je zavzel za prizadetega, da ga reši pred obsodbo ljudi, ki imajo vedno na jeziku svojo ljubezen do malega človeka. Seveda tega priznanja ne moremo pričakovati od ljudi, ki nosijo ljubezen do delovnega človeka samo na jeziku. Priporočamo jim, da bi obiskovali tečaj, na katerem bi se podučili o socijalni pravičnosti.
Dobrodelno prireditev v Hrastniku so
podprli poleg imenovanih še sledeči darovalci: kr. banska uprava za dravsko banovino 500 Din in v blagu g. Ivan Kraner, trgovec pri Rošu. Iskrena hvala!

/ ft-
MIR! Kakšna zabloda! Ta mir je'uspeh napadalca čim hitrejši in tem-samo neka faza zatišja, ki traja od bolj strašnejši, bo v akcijo poslal na ene do druge dobe. V dobi tega za- stotine aeroplanov, ki bodo s svojimi tišia se narodi pripravljajo na vojno:! Torilrimi in strupenimi bombami Jn premaganci radi revanže, zmagovalci n'ini blokirali in uničevali mesta, že-radi ohranitve svojih etičnih in terito-beznice, mostove, tovarne in druge, rij •] :h pridebtev, seveda v koliker za vojno in živicu je važne_ objekte, prvi kot drugi nimajo še kakih drugih Kar ne bodo uničili aeroplani, to bodo smotrov.	jdckanča'i tanki in mehanizirani deli
Sedanji mir nam dale malo nade za neprijateljske vojske. Napadalec se bo uresničenje pacifističnih idej, svečano nrav tako branil s sličnimi sredstvi, razglašenih v Društvu narodov ob v začetku bo vojna vihra ob meji
koncu zadnieo’a svetovnega klanja, curka oni v notranjosti. Nastal 0©! i^az,cu usiu. ......................—- r , r
Neuspeh razorožitvene 'konference, splošen nožar in nesreča. Država, ka-	lavstva,	ki hira	v	brfzp?5!™S	3ekfSo
mrzlično oboroževanje držav, izpo- tera ne bo razpolagala z istimi in do-	precej	veliko^stevilojntelektuaJcev^k^so
polnjeno z vsemi tehničnim iznajdba- voljnimi obrainommi sredstvi, toiej mi, vzgoja današnje mladine že iz katera Jehnicno ne bo na visku, o o v mladih nog v vojnem duhu, sklepanje, najkrajšem času onesposobljena za različnih paktov in zvez, procvitanje nadaljnje bojevanje. Vsaki pi omet bo industrije — posebno oborožitvene — izključen: železniške postaje bodo ru-! itd., to so najvidnejši znaki bedoče ševine v dimu. obrati za proizvajanja
energije in telegrafske postaje bodo samo gomila žic in železa. Vsaka
Tovarna -Sešir. ie koncem lanska leta posnla na neplačan dopust vse delavstvo. Ker je neki časopis prinesel vest da je bilo delavstvo omenjene tovarne od puščeno, je sedaj ta objavila svoj popravek, v katerem pravi, da ni res. da bi bilo delavstvo odpuščeno, temveč da je b;lo poslano le na brezplačen dopust radi inventure in čiščenja kotla.
Tak popravek bi lahko izostal, ker je volne, tvrdka s tem pokazala, da ji ni ravno ve-1 Človeštvo je torej n red novim boj-liko do delavstva, katero gotovo ne plača nim metežem. Kdaj bo vojna izbruh-tako izborno, da bi imelo vedno za 1 te- nila. je težko prerokovati! Gotovo PU deti naprej vse preskrbljeno, pa ga pošlje je, da bo začetek tedaj, ko bo ena iz-na dopust, kadar se inventira in snaži ko- med močnejših držav brez ozira na
Brezposelnost m bediš
na Madžarskem
Po uradni statistiki je na Madžarskem v letih 1920—1930 narastlo število oseb, zmožnih za delo na 700.000. Od tega se jih je lahko zaposlilo samo 240.300, medtem ko je ostalo število brezposelnih. V splošnem je na Madžarskem število prebivalstva, zmožnega za delo, narastlo trikratno v primeri z možnostjo zaposlitve. Razen ogromnega števila fizičnega de-
tel. Nam se to ne zdi prav.
Svop U. -s v o “-mm
Pravi nacijoua ist ne sme gledati samo na to, da kupi blago domačega proizvoda, kar v velikih slučajih tudi ni mogoče. Zanj velja g’avno načelo: Kupujem samo pri narodno zavednem trgovcu, podpiram narodno-zavednega obrtnika, obiskujem samo narodno-zavedne gostilne in kavarne. Izogibam se vseh lokalov, kjer prevladuje tuj element, kjer ne dobim našega časopisja.
V našem uredništvu so vsakemu na razpolago imena narodno zavednih trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev, če kateremu še po 16 letih osvobojenja ni
mirovne pogodbe, napadla drugo državo v veri, da sta odraža obstoj njenega naroda. Tedaj bo torej podana iskra požara, ki bo izbruhnil z vso svojo eruptivno močjo. Dobe napetosti, katero smo doživeli 1914 in katera traja v času objave vojne vihre in prvih obmejnih napadov, v splošnem ne bomo doživeli, kajti mehanizirani deli današnjih armad so v vsakem
še samo gomila žic in pomoč v pogledu prehrane in prve nomoči prebivalstva bo paralizirana in nemogoča, prenehal bo vsak stik krnskega prebivalstva z mestom; radi nemogoče intervencije zdravnikov. trupa ummaiočih in ranjenih bodo izpostavljeni zraku, ki bo po oku-žitvi razširjal smrad in bolezni. Z naslonom glada bo narodovo gorje doseglo vrhunec nesreče. Rezervni deli voNke se ne bodo mogli koncentrirati in razviti, kajti vsak promet z vozili bo izključen.
Ali na srečo, za vsako novo borbe-
momentu pripravljeni, da stopijo ta- no sredstvo se ima na razpolago ved-koj v akcijo. Mobilizacija zrakoplov- no protisredstvo. Napadalec, ki bo na-stva traja komaj nekoliko ur. Da bi nadel ra opisani način, mora računati, se izkoristil moment iznenađenja bo- da bo imel opravka z dobro organizi-
do svečani običaji iz preteklosti ckoii .objave vojne izostali. Eksplozije aero-
rano in opremljeno protiaeropMnsko obrambo, ki sestoji iz opazovalne in
planskih bomb, razdiralno uničevanje obveščuječe službe, kakor tudi iz
tankov, to bo objavilo bodočo vojno.
Aerop'ani n tanki, ki bodo prestopili mejo, bodo imeli trojno nalogo; preprečenje protivnikove koneentra-
sredstev za dejstvo proti aeroplanom
brez posla. Teh je okoli 100.000. Večina njih reflektira na državno službo, ki jo pa seveda ne morejo dobiti. Prav to ogromno število brezposelnih je glavna opora madžarskemu nacionalno-revizionistič-neinu pokretu, ki meni, da bi v okviru nekdanjih mej madžarske države bila dana možnost, vse te zaposliti.
Kolika pa je beda madžarskih kmetov, o tem ni potrebno obširneje govoriti. Temelj tej bedi je še do sedaj nerešeno agrarno vprašanje, ker Madžarski vlada še danes srednjeveški fevdalni sistem. Vso ozemlje ima v rokah 38°/o prebivalstva, ostali državljani pa so sužnji tem 38°/o veleposestnikov grofov.
V	Budimpešti, madžarski prestolnici, je beda ogromna. 150.000 ljudi se preživlja samo z beračenjem. 75.000 proletarcev živi po raznih luknjah.
V	provinci prilike niso mnogo boljše. V vsej državi je 74.000 zapuščenih otrok. 3000 občin je bnez pitne vode. prebivalstvo je navezano na vodo iz rek, radi česar se širijo razne kužne bolezni.
tudi ti
postani naročnik »Borbe«! S tem koristiš sebi, ker se »Borba« bori za vse, ki so izkoriščani in moči potrebni!
pirajte nam sovražnih tujcev in remega- raliziranje moralne in odporne moči tov!	protivniškega prebivalstva. Da bo
F.	■ tsset ■ .nmMimBiar-rjr* .sras '.. -flsru.
Priporoča so modni atelje
ELEGANCE" Vekoslav Terz«
Lastna zalojja anijleškesja blaga, izdelava po n;:? ove sili modernih kroiih — Konkurenčne cene


ynnrrrrr^-^r wggnMM| anaBKsaKZSKBJBBGtotmBgMB***' ■.•«*nBawgin»ryjuuamiiar.TT	- . tmt rvs»*w®wF..'tu*s* .sr*.'. .
Izdaja, odgovarja in ure.:, je T on e B a j t, Tiska Mariborska' tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj Stanko Detelja v Mariboru.