ANTON JOBST 80-LETNIK
Anton Jobst
Sredi Ziljske doline na slovenskem Koroškem
leži kraj Smohor (Hermagor),
slabe tri kilometre vstran pa vas Brdo.
V tej vasici je bil leta 1894 rojen slavljenec.
Očetu kmetu in podeželskemu
orglarju ter materi iz rodbine poznanih
Grafenauerjev so se rodili
trije otroci, sami pob je. Srednjemu so
dali ime Anton. Gotovo je imel že kot
otrok smisel za glasbo, oče pa pravilno
vzgojo, da je pomagal fantovemu
nagnjenju. Sam mu je bil prvi učitelj
glasbe. Kot šestnajstleten je prišel v Ljubljano
na orglarsko šolo, kjer je bil ravnatelj
profesor in skladatelj Stanko Premrl.
To šolo je v dveh letih dovršil z odliko.
Tudi po končani šoli mu je bil profesor
Premrl glasbeni mentor in svetovalec. Seznanjal
ga jo z novejšimi glasbenimi prijemi,
zato je skušal hoditi po poti nove
smeri. Poglabljal se je še naprej v teorijo
glasbe, študiral orgle in klavir. Oktobra
leta 1912 je prišel v 2iri pogledat prvo
službeno mesto. Med potjo po Poljanski
dolini je že omahoval in se v duhu skoraj
odpovedal službi v Zireh. Tu pa je našel
zbor pevcev, ki so ga takoj priklenili nase.
Po dvainštiridosetih letih dela na glasbenem
področju pa žal številčno ne moremu
ugotoviti, koliko zborom je bil učitelj
in vodja in na koliko prireditvah in
koncertih je sodeloval. Vemo le, da so bili
pod njegovo roko vodeni vsi zbori v teh
letih, od otroških do mešanih, od moških
do ženskih, in tudi to vemo. da je bilo šte-
\'ilo glasov v zboioi vedno premajhno. Poučeval
je klavir na gimnaziji in na osnovni
šoli, bil nekaj časa tudi kapelnik mladi
godbi na pihala. Plodovito pa je Jobstovo
sldadateljsko delo. Poznamo nad
tristo njegovih skladb. Nekaj pa se jih je
med vojno izgubilo. Ena tretjina je posvetih,
dve tretjini pa cerkvenih, kar
je razumljivo, saj je v izvajanju neprekosljiv
mojster kraljice instrumentov. Veliko
skladb je natisnjenih po ix;vijah in
raznih pesmaricah. Strokovnjaki ocenjujejo
skladateljeve skladbe takoile: so privlačne
in osvajajoče, ker uporablja bogastvo
iz sveta harmonijskih barv ter ustvar-
285
ja močne, pisane akorde in čudovito harmonijo.
V oblikovanju je trden in posebno
živahen v modulaciji. Jo izviren in samorasel.
Pesmi so sicer težke, a razumljive.
Oceni strokovnjaka bi mogli pritegniti ne
samo listi, ki so kdajkoli pod Jobstovim
vo^dstvom sodelovali, temveč tudi tisti, ki
so ga slišali igrati ali slišali izvajanje njegovih
skladb. Pojem glasbe je v Zireh
povezan z Jobstovim imenom prav tako,
kot je Alpina povezana z Zirmi. Ni domačina,
ki bi ga ne poznal, in pozabljamo,
da bi bil kje drugje njegov rojstni kraj.
Sam pove dostikrat, da ga ljudje sprašujejo
in Se čudijo, kako da je prišel iz
Avstrije v Jugoslavijo. Pozabljamo namreč,
da je bila pred prvo svetovno vojno
ta dežela naša, davno nazaj prvo domovanje
naših prednamcev. Tam je slovenska
mati rodila našega jubilanta skladatelja,
ki mu želimo, da bi bil med nami
Zlrovci še vrsto let čil in zdrav.
Alfonz Zajec
286