QlS^om j/fi /^AND r'Vnotice NO. 27 Domovi m a. /5/?o' V,° SLOVENIAN F0R€iGN li> UJ}/n ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N6WSP.APCR %/. ................ ..... ' ...................... " “ ' ---O-*---, *----. 7 -----°---* ---— — Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 8, 1972 Novi prošesini pohodi na Severnem irskem h odniki boja za državljanske pravice katoličanov so napovedali za jutri “dan trganja” rednega dela na vsem Severnem Irskem. Belfast, s. ir. — uspeh po- °da v Newry zadnjo nedeljo, j1 se ga je udeležilo okoli 20,000 Judi, in ki se je končal v miru, Novi grobovi bre !z prelivanja krvi, je opogumi vodnike boja za državljan-^ ° enakopravnost katoličanov. ako so za jutri napovedali u-v avkev rednega delovanja dr-ave in drugih javnih uprav. Sa Severna Irska naj bi obsta-.a Pokazala pokrajinski vladi 111 vladi v Londonu, da boj ni rav nič popustil, prav tako tudi e število njegovih pristašev. Jntri bo minilo pol leta, odkar ^ v ko objavljeno, da bodo pri-ase Irske republikanske orga-^iZacije, ki se bori za združitev Sega. otoka v Irski republiki, ^rtjeli in jjh zaprli brez sodne szprave. Doslej je zaprtih okoli takih osumljencev. ^ Vodniki boja za enakoprav-2aS katoličanov so napovedali prihodnjo nedeljo tudi nov velik javni pohod, tokrat v En- enu, kakih 10 milj od me- ttiskiiL ^ republike v Fermanagh In^a''U' -^Ucli ta pohod naj bi bil ni pa vendar močna demon v c Proti sedanjemu stanju v Severni Irski. Senat Izgbsovaš za (»pi 2.3 bilijone hat/ASHlNGTON’ D-C- — Se‘ Je izglasoval za pomoč tuji- W OfZ 0 j a š k o in gospodarsko, ^•399,000,00°, nad 400 milijo- qjJIqv1^311^ ^°t jih je v ta namen Brv^1 -V P0°blastilnem zakonu. Pooblastilni zakon je jjedvideval 2.9 bilijonoV; pa ]e tekjV Se^atu odklonjen v pre-hadp^1 0K^0Dru na splošno izne-^ nJe samega Senata. 80o pom°o je za preko ceprqy Bohov manjša od lanske, ttenmu^ ^ ^enat v zadnjem Pomoči ^0dal 115 milijonov za Pskiri i udanskbn, judovskim in ■WlijoS„“*mZv beSuncem. MO v t^- d ^vezo za napredek Jonovi Ameriki in 75 mili' Senat begunce v Bengaliji. ^5:23 'L ^ pred^°g izglasoval s bep ,Jr' ga Poslal konferenci o-tha p0r^°V 2a dosego sporazu-reč o redstavniški dom je narn-Preip ° za Pomoč tujini že nekaj nad 3 bilijone. j 9astniki na severu znega Vietnama H v , *-XACAlII ki jih nudi slovenski skupnosti. Hranilnica in Posojilnica slovenskih župnij je še vedno najboljša “banka”, kamoDje varno nalagati prihranke in težko je bje dobiti boljše obrestovanje. enar na čekovnem računu o-restuje po 4% in daje članom nb koncu meseca pismene obra-cune in vrača čeke. Obresti na Posebnem računu so po 7%; na-ožbe na delnicah so pa živ-Jonjsko z a v a r o vane. Katera ^ka nudi podobne ugodnosti? V mesecu januarju je poslo-vanje HPSž pregledal poseben Preglednik (Examiner) iz mini-“Irstva finančnih in trgovskih zadev. Cel teden se je mudil v P avnem uradu. O svojem delu ■*e Poslal upravnemu odboru pi-srneno poročilo. Iz poročila je razvidno, da je bil z delom Hra-ralnice in Posojilnice zelo zado-^°ljen. Vse knjige je našel v aJ lepšem redu. O delu uprav-^ega odbora pravi dobesedno: pravni odbor se redno shaja ,a seje in vestno opravlja svo-Je dolžnosti.” Pohvalno besedo PHznanja ima tudi za upravni-a' Poročilo vladne kontrole je ^«jboljše priporočilo za to našo enarno ustanovo. Hranilnica in Posojilnica slo-Tq^^b župnij je tudi v letu podelila kulturno nagrado vsoti $300. To je bila že peta ruturna nagrada. Prva je bila I97i6^ena °b 10-letnici. Za leto vj le upravni odbor — ko so ani na občnem zboru volili po-kot en kulturni fond — določil llakna§rajenca dr- Tineta Debe-sk a’ ZnaneSa pesnika sloven- ter ern^racPe> jezikoslovca, li-kulf17116^3 kr3tika, prev ajalca, UčiVurne^a z§0bovinar!ja in vse-Profesorja. Dr. Tine nos ^ Z1Vi in deluje v Hue-grad lresu, Argentina. Za na-kj o ° . Pravi, da je bila edina, Prejel V sv°iem življe-]jj p se J® izredno lepo zahva-ka ravk da Je HPSŽ prva ta-čuti ! anova v zdomstvu, ki ob-lavc eZa^ P0f°zaj kulturnih de-za in se razdajajo Sohbv0 Ugled Hranilnice in Po-oez ni06 raste iz feta v leto tudi deie i?6 Kanade in sega v vse cj ’ Jer žive svobodni Sloven- P. M., predsednik Slovenski glas ^ Madagaskarja la £vr06am Vam- da sem preje- cek za fcann ■ v . ... skim ri' u1 VSem dragim misij on-se va umikom- °stale sestre lile ^bodo še posebej zahva-Uied t Sr,n Dariji sem poslala že Vedn° ie kd°iz lahko držarla tUka;i’ pa l0 prav bote ir, T1 ZVeZ0- 0d Petka, so- odSrpem v Tangiiino- in sestri aia sem sestri Marjeti sestro r'' erez^jf Pavlic. Midve Danijelo pa skupaj ker je stala stara cerkvica — narejena iz bambusovih palic, stoji sedaj lična zidana cerkvi-i ca, ki je ob nedeljah polna kristjanov, ki prepevajo kot slavčki in vsi pristopajo k sv. obhajilu. Nekaj metrov od nje je lepa šola: enoletna gospodinjska šola in trirazredna osnovna šola. Tako drži, da je iz gorčičnega zrnja zraslo mogočno drevo. Pleme Zafisoro je iz hvaležnosti do obeh sester na izredno lep način proslavilo ta dan. Ob devetih je bila sv. maša, ki jo je daroval škof z asistenco prvega dunovnika in današnjega župnika. Sv. maše so se udeležili vsi kristjani tega plemena, vsi zastopniki tega ljudstva; stari plemenski kralji in današnii državni uslužbenci. Po sv. maši smo imeli skupno kosilo vsi tisti, ki so in ki delajo za pleme Zafisuru. Tako je prišla na to proslavo tudi S. Marija iz Vangaindra-na, ki so jo sprejeli z velikim “Hura”, saj so jo zares imeli zelo radi. Njen temperament je bil namreč tak, kot da bi bil ustvarjen ravno za nje. Popoldne so stari, mladi in otroci, vsak po svoje doprinesli s svojim plesom in petjem in darovi delež k slav-nostemu dnevu. Ob petih je bilo končano in tujci smo se razkropili na svoje domove. Bilo je pred dvajsetimi leti, ko so ravno ti ljudje, ko je bila splošna vstaja proti tujcem, hoteli ubiti ti dve sestri, ker so jih smatrali; kot tujke, ko sta z vstopom v družbo usmiljenih sester sprejeli pač način življenja, ki je bil običajen v naši družbi — torej evropski. Dva moža-kristja-na sta ju pravočasno obvestila in odvedla skrivaj k reki in po njej proti Farafangan, kjer je bila posadka proti upornikom močnejša. Ko se je vstaja pomirila, so se sestre vrnile na prošnjo ljudstva, ki ju je prosilo odpuščanja z navedbo, da so bili v zmoti in naščuvani od drugih. Mnogo izmed njih je še živih. Nič se ni govorilo o tem, vendar se je čutilo, da so hoteli da- ti še poseben naglas hvaležnosti se je nabralo prostovoljnih pri-zaradi njune plemenitosti. To je, spevkov, odnosno se jih še bo, bil pač lep zgled prvim kristja-J pojdejo vsi v dobro omenjenih nom, kako je treba odpuščati, dveh torontskih slovenskih žup-pozabljati in delati samo dobro nij. Hvala Bogu za te dobre in lepe! ------o------- zglede naših prvih kristjanov. | 6*li@0§8,! k3ilk@S Še enkrat vsem prisrčen Bog; povrni ter prisrčen pozdrav j TORONTO, Ont. — Lovski Vam in vsem poznanim! Vaša hvaležno vdana Justina Rojc, usmilj. Sestanek kanadskih slovenskih duhovnikov v Torontu banket Slovenske telovadne zveze se je vršil v soboto, 15. januarja, ob nabito polni dvorani. Listki so bili razprodani že 10 dni poprej in STZ se je potrudila in je banket zares lepo organizirala. Losa, ki smo ga pojedli, je tu- finančni uspeh za društvo. Za udeležbo in trdo delo, ki so ga postorili nekateri člani, prav lepa hvala. PINK-PONK TURNIR. — Vsi prijatelji namiznega tenisa so vabljeni v Slovenski dom ob sredah zvečer na trening, kateremu bo verjetno kmalu sledil STZ turnir. STZ pripravlja tudi telovadno akademijo, ki bo letos v soboto zvečer, 25. marca, v 'Slovenskem domu. Kdor hoče sodelovati, je prav prisrčno vabljen, treningi so vsako sredo zvečer. STZ Toronto V sredo, 5. jan. tl., se je zbralo v župnišču torontske slovenske je^os ustrelil Frank Grmek in župnije Brezmadežne 13 sloven- nej smo preje poročali, skih duhovnikov, ki sta jim pre-i Frank je skupno z Ivanom davala p. dr. Jože Plevnik, DJ, Celarjem in Avgustom Konje o Jezusovem vstajenju po naj- lovil iz SlTZ koče v Elk Laku. novejših razlagah Sv. pisma no- y mkj severno od koče je prišel ve zaveze, in teološki profesor na sveže sledi in po enournem dr. Lojze Ambrožič o evangeli- zasledovanju zagledal musa, bi-stu Marku. Kakor je razvidno iz ka, na gQ m j;n ga takoj streljal, poročil o tem sestanku v febru- gjk se (j.e obrnil in izgubil v le-arski številki ‘Božje besede’, je SUj Frank pa seveda že za njim bila debata o obeh predavanjih in ko je zagledal 200 m višje v živahna. Po sestanku je zbrane hribu bežečega musa, je postre-sobrate povabil na skupno kosi- jp za njim vso m uničijo. V tem lo župnik-gostitelj. je zahropelo za njim in Frank je zagledal musa v neposredni bližmi za svojim hrbtom. Šele sedaj je videl, da sta dva. Mus je bil pa že težko ranjen in se TORONTO, Ont. — Dr. An- je v naskoku pred njim zrušil, ton P. Kacinik, diplomant Aka-j V tem je padel tudi mus na hri-demije za gledališče, radio, film bu, ki je bil tudi dobro zadet. Prešernov veeer v Torontu in televizijo v Ljubljani, je priredil v soboto, 5. tm., ob 8. zvečer v dvorani slovenske župnije Marije Pomagaj v Torontu, Oba sta bila šestnajsterca. Seveda je vzelo še veliko dela po snegu in ledu, predno je ga. Minka Hacetova dala musa Ont., v počastitev 123. obletnice; v lonec in so ga mladi natakarji smrti prvega in največjega pes-'znosili na mize. nika-klasika v našem slovstvu “Samostojen večer umetniške besede — poezije dr. Franceta Prešerna”. Glasbene vložke za ta večer je izbrala in izvajala gdč. Silvija Ovčjak, študentka Glasbene fakultete v Torontu. Prireditev bo ponovljena v nedeljo, 13. tm., ob štirih popoldne v dvorani slovenske župnije Brezmadežne, 739 Brown’s, Toronto, Ont. Vstopnine ni bilo Igral je orkester “Veseli lovci”, za zabavo je pa poskrbel tudi kosmati medved, ki se je nenadoma pojavil med plesalci. Lovske trofeje je razdelil Peter Golobič,"dobili so jih: Janez Lovšin — prvo mesto v .22 kalibru; Jože Hrup prvo mesto v težkem kalibru in Frank Grmek v lovu na točke, kjer je potegnil 113 točk, napram Petru Klopčiču in Jožetu Šilcu, ki sta nobene ne pri prvi, kakor je ne imela 45 in 40 točk. bo tudi pri drugi prireditvi. Kar j Banket je bil velik moralni in Mrifca prafekil teden v ospredju pozornosti sveta Sestanek Zveze siov. mož in fantov v Torontu TORONTO, Ont. —' Slovenski ljudje se v mesecu januarju vsakega leta še prav posebno radi spominjajo svojega velikega rojaka misijonarja škofa dr. Friderika Baraga. Zadnja nedelja v tem mesecu pa je navadno še prav posebno posvečena Baragovemu spominu, ko še prav po- tih so na primer vrednost proizvodnje zvečali za 32 odstotkov. Pri izvozu so v tem času napredovali od treh na skoraj pet milijonov dolarjev. Podo-benl porast predvidevajo tudi v prihodnjih letih. Zgradili so nov tovarniški objekt. S svoji-nil nad vse druge, mi petimi nadstropji se je dvig- Gorenjska cesta še daleč Za gorenjski krak slovenskega cestnega križa od Podkorena do Ljubljane je načrt gotov. Trenutno ga študirajo. Bodoča šti-ripasnovnica bo šla mimo brniškega letališča in med Šmarno goro in Rašico proti Klečam oziroma proti Ljubljani. Naj večja težava pri gradnji bo, kje dobiti potrebni denar. Precejšen delež “bencinskega denarja” gre še vedno v republiški poračun, tako da letos in drugo leto še ni mogoče misliti na to gradnjo. Vse je odvisno, koliko bodo po letu 1974 prepuščali “bencinskega denarja” cestam. Trenutno je v republiki sebno prosimo Boga, naj bi ta j za vzdrževanje in popravilo 4673 naš svetniški kandidat čimprej \ km “republiških” cest in še za tudi uradno dosegel čast oltarja, i gradnjo novih cest letno pribli-Možje in fantje slovenske| žno 500 milijonov. Ob tej vsoti župnije Brezmadežne v Toron-: si ni mogoče misliti hitre moder- tu, Ont., so se sestali v velikem številu na sestanek v nedeljo, 6. tm., ko jim je postulator v Baragovi zadevi misijonar g. Tone Zrnec govoril o pričah Baragove svetosti, zatem pa jim pokazal še vrsto slik iz Baragove dežele, katere je bil sam posnel. PRETEKLI TEDEN je zasedal v Adis Abebi v Etiopiji Varnostni svet Združenih narodov in razpravljal o Rodeziji, portugalskih kolonijah in rasizmu v Južni Afriki. Britanija je vetirala resolucijo o Rodeziji (na zemljevidu Južna Rodezija, Severna Rodezija je zdaj republika Zambija). — V Indijskem oceanu je otok Madagaskar, od koder imamo danes na tej strani poročilo slovenske misijonarke s. Justine Rojc. Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju v Calgaryju CALGARY, Alta. — Tu bo v dneh od 7. do 12. marca letos svetovno prvenstvo v umetnem drsanju. Kdor bi se želel tega tekmovanja udeležiti, se mora takoj pozanimati za vstopnice. Velika večina je že razprodanih, na razpolago je menda le še nekaj cenejših na obeh koncih arene zgoraj. Posebne vstopnice za nedeljo, 12. marca, popoldne so razprodane, možno pa je dobiti še vstopnice po $15, ki dovoljujejo vstop k vsem nastopom in tudi k vajam. Za vse podrobnosti se obrnite na naslov: World Figure Skating Championships 1972 Box 1255, Calgary, Alta., Canada ■---------o------ Vesti iz Slovenije Nove gradnje v Kopru Med predstavniki koprskega pristanišča “Centropronom” iz Beograda ter EPCNAP iz Peruja že nekaj čaasa tečejo pogovori o poslovnem sodelovanju. Skupno naj bi zgradili teiminal za ribjo moko in druge sipke tovore z letno zmogljivostjo do 500.000 ton. Pristanišče naj bi investiralo izgradnjo potrebnih objektov in skladišča, poslovna partnerja pa naj bi financirala preto-vorne in skladiščne naprave. “Tomos” v Kopru raste Preteklo, še bolj pa to leto bo zgodovinsko razpotje za veliko “Tomosovo” družino. V okviru “Tomosa” obratujejo tovarna dvokoles “Partizan” v Subotici, obrat v Senožečah in Buzetu. Letos naj bi kupci z montažnih trakov odpeljali 14.000 avtomobilov, kar bo za 40 odstotkov več kot lani. žičnica na Krvavec Po dolgih mesecih negotovosti je naposled začela obratovati žičnica na Krvavcu. Pri tem še daleč ni rešeno vprašanje Krvavca kot enega najbolj obiskanih gorenjskih smučarskih centrov. Nad povprečji Kranjska “Iskra” presega s svojimi indeski prav gotovo vsa povprečja. V devetih mese- nizacije cest. Predor pod Karavankami Cestni sklad pripravlja študijo za predor pod Karavankami, ki bo končana ta mesec. Avstrijci so predor že uradno sprejeli v seznam bodočih cestnih povezav med Jugoslavijo in A-vstrijo. Jugoslovanska in avstrijska stran morata nato študijo sprejeti, kar se utegne močno zavleči, saj gre za res veliko gradnjo. Danes odgovorni ne morejo še niti približno povedati, kdaj bodo z gradnjo začeli, pa tudi ne, kdo bo predor gradil. Predvidoma bo zvrtan nekje blizu Kranjske gore in bo trikrat ali štirikrat dalši kot ljubeljski. Gradili ga bodo pet do šest let, če ne bo posebnih težav. ------o------ Dvakrat večji Tihi ocean ali Pacifik je površini dvakrat večji od lantskega oceana. po At- CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščem izučeno šiviljo. Plačam po dogovoru. Pismene ponudbe na: CAROLINA’S DRESSMAKING 129 E. Alvarado Fallbrook, Calif. 92028 (29) MALI OGLASI Hiša naprodaj Dobra 2-družinska, 5-5, prava cena za hitro prodajo, na E. 74 St. Kličite po 4. uri 845-1912 in vprašajte za Mary. (29) Lastnik prodaja vso prenovljeno hišo blizu Marije Vnebovzete v Collinwoodu. 2 in pol spalnice, preproge, rekr. soba, 2 in pol garaže. Cena prava. Kličite 289-6182 po 5. uri. -(29) Naprodaj za dohodek Naprodaj je posestvo, stanovanje za 4 družine in trgovine, dobra investicija. UPSON REALITY RE 1-1070 499 E. 260 St. (28) Lastnik prodaja odlično 2-družinsko zidano hišo, 4-4, garaže, poploščena klet, več drugega, v okolici Arcade-Wa-terloo Rd. V nižjih 30-tih. Nič posrednikov. Kličite 261-3371. (30) j Okolica Neff Rd. I Hiša naprodaj, 1 spalnica spodaj, ! 2 zgoraj, jedilnica, bakrene cevi, ■ dvojna garaža, 75 čv. pročelja. GEORGE KNAUSE Real Estate 819 E. 185 St, IV 1-9300 ! (30) SLEXANDRE DUMAS» Grof Monte Cristo iž^srJlS “Verujem vam vse, grof, ne da bi poznal smisel vaših besed. Dokaz temu je, ko ste mi rekli: ‘Živi!’ in ko ste mi rekli: ‘Upaj!’, da sem ubogal. Upam se vas torej, kakor da ste bili že enkrat mrtvi, vprašati, če je to zelo neprijetno.” Monte Cristo se ozre v Mor-rela z izrazom nepopisljive nežnosti. “Da,” pravi, “da; smrt je zelo bolestna, če kruto razrušite človeško telo, ki tako silno hrepeni po življenju. Če zastoka vaša koža pod ostrino neizprosnega bodala, če se vam zarije v možgane kroglja, o v tem slučaju bo vaša smrt mučna, in v trpljenju zapustite življenje, katero se vam bo zdelo v vašem obupnem smrtnem boju vendar boljše nego mir, kupljen za tako visoko ceno.” “Da, razumen,” pravi Morrel, “smrt ima kakor življenje svoje skrivnosti, bolest in slasti; samo poznati jih je treba.” “To je res, Maksimilijan, in izrekli ste veliko besedo. Smrt je ali naša prijateljica ter nas vodi ljubeznivo in nežno kakor dobra dojilja, ali pa je sovražnik ki na surov način iztrga dušo telesu. Morda bo: po dolgem, dolgem času, ko obstane človek gospod vseh rušečih močij in si jih zasužnji, ko človek potem spozna tudi skrivnosti smrti, o, tedaj bo smrt tako sladka kakor spanje v naročju naše ljubice.” “In če bi vi hoteli umreti, grof, ali bi znali umreti na ta način?” “Da.” Morrel mu poda roko. “Zdaj razumem,” pravi “zakaj ste hoteli, da se snideva na tem samotnem otoku sredi prostranega morja, v podzemeljski palači, ki bi bila diven grob za Faraona. Zato, ker me ljubite, ali ni res, grof? Zato, ker me ljubite dovolj, da mi naklonite smrt brez smrtnega boja, smrt, pri kateri lahko šepečem Valen-tinino ime in stiskam vašo roko.” “Da, prav ste uganili, Morrel,” pravi grof. “Hvala; misel, da jutri ne bom več živel, osvežuje moje srce.” “Ali ničesar ne obžalujete?” vpraša Monte Cristo. “Ne,” odvrne Morrel. “Ali tudi mene ne pomilujete?” vpraša grof, globoko ganjen. več moja.” “Čujte, Morrel,” pravi Monte Cristo, “jaz nimam nobenega sorodnika na svetu; to veste. Navadil sem se, smatrati vas za svojega sina. Da bi torej rešil svojega sina, bi tvegal svoje življenje, koliko bolj šele svoje premoženje.” “Kaj hočete s tem reči?” “Reči hočem, Morrel, da se nameravate odreči življenju, ker ne poznate vseh slasti, katere nudi veliko bogastvo. Morrel, jaz imam skoro sto milijonov, in dam vam jih; z. njimi lahko dosežete vse. Če ste častihlepni, so vam odprta vsa pota. Preobrnite svet, udajte se nerazumnim naklepom, zagrešite celo zločin, če se to mora zgoditi, toda živite!” “Vašo besedo imam, grof,” pravi Morrel hladno; “in pol dvanajstih je,” pravi, pogledav-ši na svojo uro. “Na kaj mislite, Morrel? V moji hiši in pred mojimi očmi?” “O, pustite me vendar umreti,” pravi Morrel temno, “sicer si bom moral misliti, da me ne ljubite zaradi mene, ampak zaradi samega sebe.” In mladi mož vstane. “Prav,” pravi Monte Cristo, katerega obličje se pri teh besedah razjasni; “vi hočete, Morrel, V blag spomin OB 28. OBLETNICI SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA J os. Kraji c, Jr. ki je umrl 8. februarja 1944, leta. Rojen je bil 2. maja 1925. Prešlo je v večnost mnogo let, odkar si Ti zapustil nas in svet, ali nismo na Te pozabili: spomine svetle v nas .budiš, v ljubečih srcih nam živiš! Žalujoči: JOSEPH in VERA KRAJIC, starši VERA KRAJIC in ELEANOR TAYLOR, sestri Cleveland, O. 8. februarja 1972. Morrel dvigne pogled, oko se mu pooblači, nato zažari z nenavadnim svitom, in debela solza mu zdrsne po licu kakor srebrna nit. “Kako?” pravi grof. “Še nekaj vas veže na svet, in vendar hočete umreti?” “O, rotim vas,” vsklikne Morrel s prosečim glasom, “nobene besede več, grof! Ne podaljšujte mojega trpljenja!” Grofu se zazdi, da se Morrela polašča slabotnost. Ta misel v njem vnovič zbudi strašni dvom, ki ga je že enkrat potrl na gradu Ifu. “Prizadevam si,” si misli, “vrniti temu človeku srečo. To prizadevanje mi je kakor utež, katero devam na tehtnico, da odtehta ono, kar sem storil slabega. Ah, če ni tako nesrečen, da sreče ne zasluži, — če se jaz motim! Ah, kaj bi bilo z menoj, ki morem hudo pozabiti samo, če se spomnim dobrega!” “Čujte, Morrel,” pravi, “vidim, da je vaša bolest neizmerna, toda verujte v Boga in ne riskirajte blagra svoje duše!” Morrel se žalostno nasmehne. “Grof,” pravi, “znano vam je, da s hladno krvjo ne sanjarim, toda prisegam, da moja duša ni Abu Sayeed ChQwdhury j PREDSEDNIK — Ko se je vrnil Mujibur Rahman iz ječe v Zahodnem Pakistanu, je proglasil novo začasno ustavo, ki je u-stanovila Banglo Desh kot parlamentarno republiko, kjer ima glavno besedo predsednik vlade in ne predsednik republike. Mujibur je zato odstopil kot predsednik republike in prevzel predsedstvo vlade. Za predsednika republike je bil imenovan Abu Sayeed Chowdhury, ki ga vidimo na gornji sliki. in ste neomahljivi. Da, zelo ste nesrečni, in kakor ste rekli, bi vas mogel rešiti samo čudež. Torej sedite, Morrel, in čakajte.” Morrel uboga. Monte Cristo stopi k skrbno zaklenjeni omari, katere ključ je vedno nosil s seboj na zlati verižici. Iz te omare vzame majhno, izvanredno umetniško izdelano srebrno omarico, ki je bila okrašena s štirimi ženskimi postavami, simboli angeljev, ki plavajo proti nebu. To omarico postavi na mizo. Nato jo odpre in vzame iz nje majhno zlato škatljico, katere pokrov na majhen skriven pritisk odskoči. V nji je bila napol trda, napol oljnata substanca, katere barve vsled leska zlata in biserov, krasečih pokrov, ni bilo mogoče razločevati. Vse skupaj je bilo lesketanje ažurne, škrlataste in zlate barve. Grof vpre v Morrela dolg pogled ter mu poda majhno zlato žlico, katero prej napolni s to substanco. Zdaj je videti, da je substanca zelena. “Tukaj’ ” pravi, “imate to, kar ste zahtevali in kar sem vam. obljubil.” “Še živ se vam zahvaljujem iz dna svojega srca,” pravi mladi mož in vzame žlico Monte Cri-stu iz rok. Grof vzame drugo žlico in jo tudi napolni. “Kaj hočete storiti, prijatelj?” vsklikne Morrel in ga prime za roko. “Pri moji duši, Morrel,” pravi grof smehljaje, “mislim, da mi Bog odpusti. Tudi jaz sem naveličan življenja, in ker se mi nudi prilika—” “Stojte!” reče mladi mož, “o, | vi, ki ljubite, vi, ki ste ljubljeni, | vi, ki še smete upati, o, vi ne smete storiti tega, kar hočem storiti jaz! Vi bi s tem grešili! Z Bogom, moj plemeniti in velikodušni prijatelj, jaz grem k Valentini in ji povem, koliko ste storili za me!” In počasi, brez vsakega obotavljanja, požre Morrel nepoznano! substanco, katero mu je podal Monte Cristo. Nato oba molčita. Ali neslišno prinese tabak in kavo ter zopet izgine. Polagoma ugasnejo svetilke V j rokah marmornatih kipov, in! vonj kadila, polneč sobo, se zdi j Morrelu manj močan. Monte Cristo ga opazuje. V temi vidi samo njegove žareče oči. Neizmerna bolečina se polasti mladega moža. Predmeti prično izgubljati obliko in barvo; njegovim slabečim očem se zdi, kako se odpro vrata in odgrnejo zavese v zidu. “Prijatelj,” pravi, “čutim, da umiram. Hvala.” Poslednjič še poskusi podati grofu roko, toda zastonj. Brez moči omahne na stol. Nato se mu zdi, da se Monte Cristo smehlja, toda ne tako čudno in strašno kakor včasih, ampak z dobrohotnostjo, ki jo kaže oče svojemu otroku. Obenem prične grof v njegovih očeh rasti. Njegova maje-stetična senca se odbija od rdečega ozadja; svoje lepe, črne lase je pogladil nazaj, in v svo- jem ponosu in vzvišenosti se mu zdi enak enemu onih angeljev, s katerimi groze hudobnim za dan poslednje sodbe. | Morrel se omamljen in utru-j jen obrne na svojem stolu, in mirno spanje se polasti celega njegovega telesa. V glavi mu prično vstajati najrazličnejše misli; vse njegovo telo počiva, le sanje mu še ostanejo: zdi se mu, da se z razpetimi jadri bliža nestalnemu deliriju, ki je predhodnik onega, kar imenujemo smrt. — Še enkrat poskusi podati grofu roko, toda to pot se mu roka sploh več ne zgane. Poslednjič hoče zašepetati: “Z Bogom!”, toda jezik mu leži v ustih nepremično kakor kamen na grobu. (Dalje prihodnjič) Oglašajte v “Amer. Domovini” MIILLALLY POSREBNI ZAVOD MULLft LLY ^imeral Kome Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th St. KE 1-9411 Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. ■jžr Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani. & Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna arnbulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika. _____ FLOWER POWER—A sure-fire brigfttener for a teen-a"e room is this-bedspread of easv-eafe cotton duck printed with bold, oversealed flowedvm rfed, .white, and VESOLJSKI ČOLNIČEK — Tako so poimenovali novo vesoljsko vozilo, ki bo vzdrževalo zvezo med Zemljo in vesoljsko postajo, ki bo krožila okoli Zemlje po vsej verjetnosti že prihodnje leto. NASA je že imenovala posadke za to postajo. Vesoljski čolniček vidimo na sliki zgoraj v letu, na sliki spodaj pa, ko odlaga svoj tovor tekom svojega kroženja okoli Zemlje. Po tem opravilu se vrne na Zemljo, kjer pristane kot letalo in je uporabno za nov polet. Zgraditev pol ducata teh čolničkov bo stala z vsemi pripravami in njihovo uporabo v teku let verjetno nad 10 bilijonov dolarjev, čeprav so prvotno gomorili le o 5 bilijonih. GROMOVA PSORIIIA ZAVODA 1053 East 82 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRD!N0¥A TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 I K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA 4EDNQTA (K.S.K.J.) i,i NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke ps takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino e posmrtnine za neomejeno vsoto « za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 « za odrasle člane bolniško podporo # članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni crad TL3.K.J. t AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) j 351-353 No. Chicago St. ' Joliet, Illinois 60431 | I Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) i | v naši okolici. i j IME ..................................................- ! j NASLOV ..................-............................- j MESTO .........-.....................................— 1 DRŽAVA ................................ COD3 ---------- f I ]l ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA CD 7 St. Clair Ave. Moj stari naslov: Cleveland, Ohio 44103 Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO .i1 ZA VALENTINOVO poklonite svojim dragim AMERIŠKO DOMOVINO - ŽENIM IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628