dišča o pojmu Slovanov, Avarov, etnosa itd. Korektno pa avtorica opozori, da se ta oblika uhanov preneha pojavljati na področju Dnepra, potem ko Hazari tam na začetku 8. st. zavzamejo gradišče Pastirskoe in naselje Semenki, pač pa se istočasno pojavijo v Tiszafiiredu brez krajevnih predhodni- kov. V grobu 935 pa je bila polovica zaponke "tipa" Pastir- skoe, ki naj bi jo lastnica prinesla s seboj. Vsaj del imeno- vanih uhanov bi tako lahko pripisali tudi prihodu nove sku- pine ljudi. Vsekakor gre za zanimivo dodatno iztočnico ra- ziskavi o dotoku novega vala naseljencev v Panonijo iz Ukrajine okrog začetka 8. st. Misliti je pri tem še na nožičke z zavoj- koma (v gr. 369, 793, 880), lonce, ki imajo jamice v robu ustja (teh v Tiszafiiredu ni), in še na kaj. Kaj bi vse to pome- nilo za nekakšno slovanizacijo Avarov, je še dodatno vpra- šanje. - Zanimivo vprašanje postavljajo tudi uhani s stožča- sto zavitim koncem, pri katerih avtorica dopušča možnost slovanskega izvora, časovno pa jih postavlja v 9. st., češ, da jih ni spodnjeavstrijskih najdiščih, ki naj bi propadla v času Karlovih vojn. Taka historična datacija je seveda močno tvegana in ne bo trdna, dokler ne dobi nedvomne arheološke potr- ditve. Sledi zelo groba obdelava steklenih ogrlic, kjer klasifika- cija zajema samo ogrlice kot celoto. Železne in bronaste ovrat- nice so na najdišču tujek, ki naj bi prišel s področja Vzhod- nih Slovanov. Zanimivo je, da sta bili v grobovih le dve za- pestnici, preko sto pa je bilo raznih krožnih, predrtih ploš- čic. Bolj kratka je obravnava drugih drobnih predmetov, orodja, orožja, konjske opreme. Glinastega posodja v grobovih skorajda ni bilo, pač pa kar nekaj lesenih vedric. Posebej so obravna- vani predmeti germanskega, slovanskega in bizantinskega izvora. Pri vsaki skupini predmetov je najprej opravljena razvrsti- tev znotraj grobišča, nato pa umestitev v širše gradivo Pano- nije, ki naj bi dala tudi absolutno časovno opredelitev. Avtorica je videla v gradivu 6 časovnih stopenj. Prva pri- pada priseljencem, ki naj bi osnovali grobišče sredi 7. st. Fe- nomen, da se je to zgodilo šele po skoraj stoletni navzočno- sti Avarov v Panoniji, razlaga s tem, da je prej šlo za nomad- sko prebivalstvo, ki se je ustalilo šele v 7. st. Ob koncu 7. st. opaža prihod novega prebivalstva, kar je mogoče povezova- ti z nastankom drugega avarskega kaganata. V prvih deset- letjih sledi ponovni prihod novega prebivalstva, ki prinesejo s seboj tehniko vlivanja. Nekaj časa so tako v uporabi stari predmeti iz pločevino, skupaj z novimi vlitimi. To je v tretji in četrti stopnji grobišča. Peta pripada koncu 8. in začetku 9. st., zadnja pa naj bi bila iz 9. st., iz časa po propadu avar- ske države. Ti ljudje naj bi dočakali naselitev prvih Madža- rov in se z njimi zlili v novo ljudstvo. - Taka historična po- doba je zelo sprejemljiva z madžarskega stališča, problem pa je v tem, da vsi drugi raziskovalci postavljajo kronološke meje drugače kot Madžari. Na splošno bolj zgodaj. Dvom o pravilnosti določitve zadnjih dveh skupin povečuje prepro- sto dejstvo, da predzadnjo skupino sestavljajo večinoma moški grobovi, zadnjo pa predvsem ženski in gre prej za delitev po Spolu kot po času. Posebni moški in ženski deli pokopališča pa so obstajali tudi v starejših stopnjah, kronologija grobiš- ča je zgrajena predvsem na kombinacijski tabeli moškega pašnega okovja. Grobišče kaže nepretrgano rast v obliki ne- kakšnih polkrogov, kar pomeni, da nam kartiranje predme- tov vedno potrdi kakršnokoli delitev skupin, vsekakor pa lahko kaže, kaj je starejše in kaj mlajše. Za nadaljnje delo pa je tudi to dovolj. Če vzamemo, da izdelava ene same karte razprostranje- nosti pri tolikšnem grobišču vzame en dan časa, je avtori- ci samo kartiranje vzelo več mesecev časa. Delo, ki ga je opravila jc bilo ob tedanji opremljenosti resnično ogrom- no. Razveseljivo je njeno korektno povzemanje proble- matike, podkrepljene s številnimi novimi predlogi. Čeprav hi si želeli dober kataloški del, ki bi dal objavi trajno vrednost, se lahko veselimo, da jc gradivo tu, kakršnokoli pač že je in tudi interpretativni del še dolgo ne bo presežen. Zelo jasno pa se kaže tudi velika raznolikost izvora Avarov, kar zlago- ma ob vse številnejših objavah gradiva celo ustvarja vtis, da je vsako avarsko grobišče unikatno, da tipičnega sploh ni. Andrej PLETERSKI Franz Glaser: Fruhchrisdiche Denkmaler in Karnten. Uni- versitatsverlag Carinthia, Klagenfurt 1996. 111 str. 51 slik. Bogata poznoantična, zgodnjekrščanska zapuščina sosednje avstrijske Koroške, že dolgo priteguje številne obiskovalce. Glavna magneta sta seveda Teurnija in Sv. Hema. Obe že vrsto let vneto raziskuje Franz Glaser, ki je ob razstavi o zgodnjem krščanstvu na Koroškem, sedaj objavil še priku- pen vodnik po tamkajšnjih zgodnjekrščanskih najdiščih. V prvem delu prikaže zgodovino zgodnjega krščanstva v Vzhodnih Alpah, razvoj cerkvene organizacije, njeno dušno in posvetno dejavnost. Ne manjkajo slikoviti citati iz življ- njepisa Svetega Severina, zvemo o katolikih in arijancih, o sporu zaradi treh poglavij. Sledi prikaz cerkvenih gradenj kot odraz liturgije, kjer nas pouči o zgradbi cerkve in njenih sestavnih delih. Nazorno prikazuje obdobje vlade arijanskih Gotov, ki se kaže v istočasnem obstoju dveh cerkva v posa- meznih krajih. Po gotskem porazu, je bila arijanska cerkev opuščena, katoliška pa je trajala naprej. Sledi kratek prikaz zgodovine do prihoda Slovanov. Drugi del vodnika so opisi posameznih arheoloških najdb in najdišč, združeni po posameznih pokrajinah: Podjuna, Gos- posvetsko polje, okolica Vrbskega jezera, Feldkirchen, okolica Beljaka, Kanalska dolina, Zilja, Dravska dolina in Millstattsko jezero. Zajel je vse, kar govori o zgodnjem krščanstvu, od cerkva, do napisov in drobnih predmetov. Novost je Viru- numska cerkev, kot jo kaže zračni posnetek. Opis vsake po- krajine zaključuje navedba o tem, kje in kaj je od opisanega mogoče videti, pri zbirkah celo čas obiskov, cena vstopnic, naslov in telefonska številka. Knjižica je opremljena z načrti, rekonstrukcijami, teren- skimi fotografijami in slikami najlepših predmetov, vse sku- paj v žepni velikosti. Morda bo tudi ta knjižica nekoč izšla v slovenskem prevodu, kar bo priložnost zapisati slovenska imena krajev južne Koroške. Besedilo je pisano s pravo me- ro poljudnosti, ki pa jo je avtor dosegel v veliki meri z zelo tekočim pripovedovanjem, hkrati strokovno korektno, za- radi česar se bodo tudi tisti, ki se z obravnavano snovjo po- klicno ukvarjajo, lahko marsičesa naučili. Za hujše radovedneže knjižico zaključuje seznam literature ter slovar strokovnih izrazov in tolmač antičnih imen. Skratka videti je, da imamo pred seboj izdelek človeka, ki ve, kako širokemu občinstvu približali svojo snov Andrej PLETERSKI La siderurgie ancienne de I'Est de la France dans son contexte turopeen. Areheologie et archeometric. Actes du Colloque de Besan;on, 10-13 novembre 1993. Publies par Michel Mangin, Annales littraires de I'Universite dc Besan- Son 536, diffusion Les Belles Lettres, Paris, 1994. 48 član- kov, 424 strani, številne fotografije, risbe, table in tabele. Knijga z naslovom "Starodavno železarstvo na vzhodu Fran- cije znotraj evropskih povezav. Arheologija in arheometri- ja" je zbornik člankov predstavljenih na mednarodnem ko- lokviju O železarstvu v preteklosti, potekajočem v Besango- nu novembra 1993.