KAPUCINSKI TOTI IN TOTI STARI PISKER FAKSIMILIRANA IZDAJA OB ŠTIRIDESETLETNICI VSTAJE IN IZIDA ILEGALNIH LISTOV CELJSKIH POLITIČNIH ZAPORNIKOV CELJE 1981 8793 Muzej revolucije Celje izdaja ob štiridesetletnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti faksimiiirano izdajo Kapucinskega totega in Totega Starega piskra, humorističnih listov, ki sta maja in junija 1941 na skrivaj izhajala v Celju med političnimi interniranci — bodočimi izgnanci v Srbijo in na Hrvatsko. Izdaja ima dva imena. Kolikor vemo, so primerki, ki jih hranimo v naši instituciji, med redkimi ohranjenimi, morda sploh edini ohranjeni izvodi obeh ilegalnih listov. Zato se nam je zdelo nujno, da jih z objavo rešimo za prihodnost, še zlasti, ker je pokojni tov. Stane Terčak, ki se je z obema listoma doslej edini ukvarjal, objavil le izbor besedil, celota pa je bila širši javnosti neznana. Menili smo tudi, da moramo bogato ustno pričevalnost, ki jo je Terčak zbral in objavil, še enkrat preveriti pri važnejših pričah in jo kritično soočiti z drugimi viri, pač zato, da dopolnimo in popravimo pred leti zapisano podobo o obeh listih. Pri delu so nam v prvi vrsti priskočili na pomoč dr. Ervin Mejak, Juro Toplak, prof. in dipl. pravnik Miloš Rybaf ter soavtor proi. Vlado Novak. Brez njihove pomoči bi bili tukaj objavljeni rezultati znatno revnejši. Z različnimi podatki so pomagali tudi: skupščina občine Laško, župnijski uradi v Celju, Dobrni in Šempetru v Savinjski dolini, pa številni posamezniki, med katerimi naj navedemo Draga Rebernika, proi. Janka Orožna, Zoro Osetovo, Kristjana Mejav-škovo in Viktorja Berka. Celje, maja 1981 Urednik KAPUCINSKI TOTI IN TOTI STARI PISKER: NEKAJ PROBLEMOV O izseljevanju slovenskega življa iz Spodnje Štajerske med nemško okupacijo je bilo že veliko napisanega (Ferenc), Stane Terčak pa je v obeh delih, kjer je obravnaval ilegalna lista celjskih političnih zapornikov iz 1941, natančneje orisal razmere v zaporih v kapucinskem samostanu in Starem piskru. Za razumevanje okoliščin, v katerih sta izhajala Kapucinski toti in Toti Stari pisker, zadostuje če povemo, da so začeli Nemci v drugi polovici aprila 1941, v skladu z navodilom državnega vodje SS Heinricha Himmlerja, zapirati zavedne Slovence, predvsem izobražence in tiste ljudi, ki so se na Štajerskem naselili po 1914 (zlasti primorski emigranti). Aretiranci iz celjskega področja so skozi manjše zapore v posameznih središčih regije dospeli v Celje, kjer so jih zaprli v mestno kasarno in kasneje v kapucinski samostan in Stari pisker. V Starem piskru so bile razmere za zaprte znatno težje kot v kapucinskem samostanu. Tukaj je maja in junija 1941 izhajal Kapucinski toti, v piskru pa prve dni junija 1941 Toti Stari pisker (naprej: KT in TSP). Zanju se je uveljavil termin »ilegalna« lista, kar pa moramo pravilno razumeti. Sama po sebi se namreč vsiljuje primerjava s skrivnim tiskom OF, KP in partizanskih enot, kjer je bila ilegalnost neločljivo povezana s potrebo po konspira-tivnosti, pač zato da se sodelavci ne bi kompromitirali pri okupatorju in da s svojim pisanjem ne bi škodovali tistim ljudem, nad katerimi bi se okupator lahko znesel. Sodelavci tovrstnega tiska so se zato večinoma oglašali anonimno, s partizanskimi skrivnimi imeni in le izjemoma — pa še to kasneje z osvobojenega ozemlja — s pravim imenom. KT in TSP so zaporniki dejansko izdajali skrivaj, vendar pa lista sploh nista bila konspirativna: urednik zadnje številke KT se je vanjo podpisal s polnim imenom, v obeh listih so navedene številke celic, kjer sta delovali uredništvi, večina pesmi je sicer nepodpisanih, a imajo vsaj nekatere oznake po katerih zelo enostavno prepoznamo avtorja. Ohranjen je celo arhiv redakcije KT za številke 1—4, kjer je mogoče po pisavi identificirati avtorje, junaki besedil nastopajo s pravimi imeni itd. Dokumentarna vrednost obeh listov je brez dvoma precejšnja, še posebej ker drugih virov za kapucinski samostan in Stari pisker iz tega obdobja pravzaprav ni. Dajeta nam dober vpogled v način življenja jetnikov, pa tudi nekatere konkretne zgodovinske podatke: številčno stanje zapornikov, datum uvedbe prisilne telovadbe, še posebej pa so zanimivi podatki, po katerih lahko slutimo, da je bila politična diferenciranost vsaj med zaprtimi v kapucinskem samostanu precejšnja, saj je uredništvo posamezne tekste zaradi njihove nesprejemljivosti celo cenzuriralo (gl. objavo in rkp. pesmi Kapucinski četniki, v št. 4 KT). KAPUCINSKI TOTI Problem geneze KT lahko po Terčaku zastavimo približno takole: Priče so izjavile, da je bil glavni organizator, urednik in razmnoževalen lista Franjo Vilhar iz Laškega. Stvaren dokaz za to vidimo v dejstvu, da je prav on ohranil arhiv za prve štiri številke. O pobudi za začetek izdajanja lista imamo dve verziji. Duhovnik Alojz Pavlič je izjavil, da je njegov stanovski tovariš »Jakob Sem... predlagal, da bi izdajali humoristični list« (CSP, 45). Večina prič, ki jih je Terčak zaslišal, pa je potrdila, da so dali pobudo Laščani, in sicer ljudje iz kroga dr. Franca Roša in Franja Vilharja. Prve štiri številke je uredil Vilhar s pomočjo svojih someščanov. V prvi številki — večinoma jo je napisal dr. Jože Gračner, ki je bil blizu laškemu krogu — Sem in drugi duhovniki 5 sploh niso sodelovali. Po tematiki moremo večino tekstov KT razdeliti v dve skupini. V »laških« besedilih so prebivalci Laškega glavni junaki, avtorji besedil, ali pa se da dokazati, da so jih napisali njihovemu krogu bližnji ljudje (praktično vsa št. 1; št. 2 — Pod kapucinskim zvonom, Na kapucinskih stopnicah, Gramatika, Samaritanka, Bolniki, rkp. verzija Zakaj ni pošte, 2 zbadljivki iz serije Na grobovih; št. 3 — Situacija pri kapucinih, Hehehe — hehehe . . . ., Cirkus Herlah; št. 4 — Romanca). »Duhovniška« besedila — tista, ki se norčujejo iz zaprtega klera, za nekatere od njih pa moremo dokazati, da so jih napisali duhovniki — se pojavijo šele v drugi številki (Nune — kapucinke sončecu, del cikla Na grobovih), nadaljujejo v 3. (Ksaverček in njegov kanarček) in znatno močneje v 4. številki (Po-lamani birič, Kapucinski četniki, Samostanska odbojka, In kdo to?). Peto številko so izdali in napisali duhovniki sami, zlasti Bohanec in Sem, ki jo je tudi uredil. TOTI STARI PISKER Pri TSP naletimo na nekaj trših problemov, ki zadevajo okoliščine njegovega nastanka in časovno obdobje v katerem je izhajal. Stane Terčak je o tem zbral dragocena, vendar med seboj pogosto nasprotujoča si pričevanja. Potrebno jih je bilo konfrontirati med seboj, s pisanimi viri, preverjenimi in včasih celo na dnevniške zapiske oprtimi spomini, ter seveda z danes znanima številkama lista. Pobuda za izdajanje TSP je v pisker prišla iz kapucinskega samostana, o tem pa sta bili zabeleženi dve različici. Peter Hrastelj iz Laškega je zatrjeval, da so bili po likvidaciji kulturbundovca Kovača iz Vojnika v kapucinskem samostanu odbrani trije talci —- med njimi Hrastelj sam -—-, ki so jih Nemci odpeljali v Stari pisker. Oeprav so se že po treh dneh vrnili v klošter, naj bi vendarle v Starem piskru pustili izvod KT (gl. CSP, 61). Ivana Kovača-Žanija je v noči z velikega četrtka na veliki petek (torej od 10. na 11. april 1941), tik pred nemškim prodorom v Celje, pri Vojniku ustrelila patrulja jugoslovanske vojske, saj je bil vojake napadel z nožem in jih poprej tudi izzival. Nemci prve dni po zasedbi niso utegnili preiskovati dogodka, 24. aprila pa so za uboj osumili dve skupini iz Vojnika in okolice in obe zaprli (Jože Lepše, Kronika Vojnika, AMRC, f. 40, str. 2; Milan Kožuh, prav tam, f. 4, str. 8). Trojice talcev iz kapucinskega samostana pa Nemci niso mogli prepeljati v pisker meseca aprila in tudi v prvem tednu maja ne, saj je prva številka KT izšla šele 8. maja. Hrastelj bi bil v pisker lahko odnesel le prvo ali drugo številko (izšla 12. 5.), ker iz tretje številke (izšla 22. 5., Cirkus Herlah) izvemo, da je bil Hrastelj pred njenim izidom odpeljan v Rajhenburg. Četudi bi sprejemali Hrasteljevo trditev, lahko vendarle rečemo, da dejanje, ki ga je opisal, ni imelo bistvenega vpliva na začetek izhajanja TSP. Urednika TSP namreč potrjujeta drugo verzijo, da sta bila »v juniju. . . premeščena iz kapucinskega samostana k nam Franjo Urleb in Anton Flere. S seboj sta prinesla tudi izvod Kapucinskega totega« (ustna izjava Jura Toplaka v CSP, 61). Seveda nas spomin najhitreje pušča na cedilu pri datumih. To nikakor ni moglo biti v juniju, kajti prvo številko so, kakor bomo videli, izdali že za binkošti, ki so 1941. padle na 1. junij. Iz kronike župnije Dobrna (po dopisu 2U Dobrna z dne 4. 4. 1981) povzemamo, da je bilo 21. 4. 1941 aretiranih 28 prebivalcev Dobrne in okolice ter prepeljanih v celjski kapucinski samostan, 28. maja pa so bili župnik Franjo Urleb, kaplan Drago Lesjak, posestnik Jože Rošer in trgovec Anton Flere premeščeni v Stari pisker. V tem zaporu so, to vemo prav iz TSP (št. 1, Razdelitev v skupine), 28. maja razdelili jetnike v skupine po njihovi stanovski pripadnosti. Med jetnike celice št. 33 (glej seznam v opombah!), kamor so prišli sami izobraženci, je bil uvrščen tudi župnik Urleb, ki je imel pri sebi nerazrezano polo z dvema primerkoma KT (Juro Toplak jo je ohranil in 26. 3. 1981 izročil AMRC). Tako so se s KT seznanili Urlebovi sojetniki, se navdušili za tovrstno delo in sestavili uredništvo. Uredniški odbor je nastal med 28. majem in 1. junijem 1941 in sicer izključno iz jetnikov, ki so bili zaprti v celici št. 33. V dnevih do binkošti je morala nastati tudi rokopisna predloga za prvo številko. Omenja jo Juro Toplak (CSP, 61), zapisal in ohranil pa jo je Drago Rozman. Ohranjena tipkana prva številka je izšla za binkošti 1. 6. 1941, ko so šli nemški pazniki Starega piskra na izlet v Logarsko dolino, slovenski uslužbenci zaporov, ki so tedaj še bili v piskru — v tej zvezi se omenjajo upravnik Zavec ter paznika Boštner in Hauptman — pa so dovolili Mejaku in Toplaku vzeti pisalni stroj, papir in indigo. V celici št. 33 (Terčak, CSP 61: št. 32) so razmnožili prvo številko TSP. Za nadaljnje razglabljanje o TSP so pomembna štiri vprašanja: do kdaj je list izhajal, koliko številk so izdali, koliko od teh je bilo razmnoženih s pisalnim strojem in v kakšni nakladi. Terčak je v svojih delih (Vodič, str. 4, Večer 16. 6. 1972, str. 5, CSP, str. 62) napačno označil 13. julij 1941 za konec izhajanja TSP, ne da bi imel v obstoječem gradivu dokaze za takšno trditev. Navedeni datum je sestavni del navedka, ki naj bi mu ga ustno podal Toplak. Zato je mogoče reči, da gre pri Terčakovi trditvi pravzaprav za tiskovno pomoto, ki pa se je trdovratno obdržala in so ji žal sledili tudi drugi (npr. Bajec, n. d., str. 187). Toplak je lahko izjavil le, da je list prenehal izhajati 13. junija 1941 (AMRC, Toplakovi spomini, str. 7). Tega dne je bila namreč večja skupina jetnikov — med njimi tudi Juro Toplak — iz Starega piskra odpeljana v mariborsko meljsko vojašnico. Drugo verzijo o nenadnem koncu TSP je zapisal glavni urednik lista dr. Ervin Mejak, namreč da je »z mojim odhodom v Rajhenburg list prenehal izhajati« (Mejak, str. 666). Pri tem je skoraj v isti sapi nadaljeval, da je bil v Rajhenburg prestavljen konec maja 1941 (ib-, str. 667), kar seveda moramo imeti za pomoto. Pri preverjanju datumov sva z dr. Mejakom ugotovila, da je bil iz piskra prepeljan v Rajhenburg tedaj kot sojetnik Drago Predan in da sta bila tudi tam skupaj zaprta (u. v. 27. 3. 1981; prim. Mejak, str. 667). Iz Predanove prijavnice za članstvo v Zvezi borcev -— izpolnjena je bila v prvih letih po vojni — in njegovih spominov (AMRC, f. 7, m. 5; f. 40, m. 13) je razvidno, da so ga v Rajhenburg odvedli 5. junija 1941. Tedaj so Nemci odpeljali tudi dr. Ervina Mejaka, pač v okviru priprav na začetek prvega vala deportacij, ki se je začel 7. junija. TSP bi tako moral do 13. junija izhajati brez Mejaka, Predana in še koga, v zaostrenih razmerah, ko so Nemci mrzlično opravljali zadnje priprave na začetek deportacij. Mejak tudi izrecno trdi (CSP, 62), da so zadnjo številko izdali »preden so nas odpeljali v taborišče Rajhenburg«, in sicer le v petih izvodih. S precejšnjo gotovostjo lahko zato zapišemo, da je TSP izhajal v nepolnem tednu dni med 1. in 5. junijem 1941. Dr. Mejak je izpričal, da so izdali vsega štiri številke, Toplak pozna tri, o treh številkah pa lahko posredno sklepamo tudi iz izjave Draga Rebernika. Vsekakor velika prizadevnost jetnikov — v petih dneh naj bi izšle kar štiri, prav gotovo pa tri številke! Danes poznamo prvo in drugo. Druga številka je ohranjena samo v rokopisu, ki je bil najbrž predloga za raz-množitev s pisalnim strojem, čeprav ne vemo zatrdno, če je bila sploh lahko razmnožena. Da je to druga številka, sklepamo posredno, po rešitvi rebusa iz prve številke. Iz vsebine je moč dokazati le, da je bila številka napisana pred 6. junijem 1941 (Naznanilo, str. 1); pri tem moramo reči, da argument, na katerega se je oprl Terčak pri trditvi, da »je najverjetneje, da je druga številka izšla 7. junija ali kak dan pozneje« (CSP 64), govori prav o nasprotnem, namreč da je številka izšla pred 7. 6. (oz., kakor smo zgoraj zapisali, pred 6. 6.). Najbrž si ni moč drugače razlagati šaljivega poziva: »Kdor od sotrpinov si želi domov, se naj zglasi najkasneje v soboto 7. junija t. 1. v uredništvu« (št. 2, str. 2). Številka je torej izšla po 1. 6. in pred 5. 6. 1941. Če vemo, da sta za njo izšli do 5. junija morda kar dve, gotovo pa še ena številka, bi rekli, da je morala iziti blizu začetka navedene časovne omejitve. Na pisalni stroj so morda razmnožili le prvo številko, saj so le tedaj mogli do pisalnega-stroja (u. v. Juro Toplak 26. 3. 1981; prim. njegove spomine), dr. Mejak pa je izjavil, da so na tak način izdelali eno ali dve številki (u. v. 27. 3. 1981). Postavlja se nam tudi vprašanje o višini naklade posameznih številk. Mejak pravi (str. 666), da je dobila vsaka celica svoj izvod TSP in da so list pošiljali v treh primerkih tudi na ženski oddelek. V piskru so bili štirje moški in en ženski oddelek, vsak s po štirimi skupnimi celicami in devetimi samicami (CSP, 35). Tako bi morali izdajati čez 60 izvodov vsake številke, za kar pa niso imeli tehničnih možnosti, še zlasti ne pri rokopisni(h) številki(-ah). Uresničljivo bi bilo to le pri prvi številki, ki je bila razmnožena na pisalni stroj, seveda če je bilo na voljo dovolj papirja. Verjetneje je bila naklada prirejena za tisti moški oddelek, v katerega je spadala celica št. 33, kjer je delovalo uredništvo, nekaj izvodov pa so pošiljali na druge oddelke. Tako bi prišli do naklade nekaj nad 13 izvodov. Vemo, da je KT v tehnično znatno ugodnejših pogojih izhajal v 15—20 primerkih, zato bo to najbrž realna številka. . j r Janez Sumrada * * * Ob zbiranju zgodovinskih dokumentov o nemški okupaciji in narodnoosvobodilnem boju na celjskem pokrajinskem območju (1941—1945) je Stane Terčak 7 pridobil za zbirke Muzeja revolucije v Celju tudi primerke obeh rokopisnih, oz. tipkanih ali opalografiranih glasil, ki so ju v prvih tednih nemške okupacije leta 1941 v začasnih in stalnih nemških zaporih v Celju izdajali tam zaprti slovenski izobraženci ter si na ta način s svojevrstno vedrostjo lajšali tegobe v dneh pred izgnanstvom. To so morda edini ohranjeni primerki obeh glasil: KAPUCINSKI TOTI in TOTI STARI PISKER, kajti izdajatelji so ju morali skrivati pred nemško vojaško in policijsko oblastjo. Po teh originalnih primerkih narejene fotografske kopije hranita tudi Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani ter Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju. Kopija v KEK Celje kompletna, v kopiji, ki jo hrani NUK, pa manjkajo: 5. številka lista Kapucinski toti ter obe v Celju ohranjeni številki lista Toti Stari pisker. Po opisu Staneta Terčaka v članku (podlistku) Kapucinski toti in Toti Stari pisker (Večer XXVIII/1972) in po fotografskih kopijah navaja osnovne podatke Jože Bajc v svojem bibliografskem pregledu Slovenski časniki in časopisi 1937— 1945 pod zaoorednima številkama 422 (n. d., str. 180) in 450 (n. d., str. 187). V spremnih besedah k faksimilirani izdaji pa je treba dati tudi nekoliko podrobnejši bibliografski opis obeh originalnih primerkov. Kapucinski toti Izšlo je 5 številk. Številke od 1 do 4 je uredil Franjo Vilhar. To vemo predvsem po pričevanju tedanjih zapornikov. Na koncu prve številke je samo mimogrede v tekstu zaključnega epigramčka omenjen kot redaktor Herlah. Iz tega edinega navedka ni mogoče sklepati, da je bil on urednik. Morda je pomagal pri tehničnem urejanju, to je pri pisanju in razmnoževanju. Bolj zanesljivo oporo daje pričevanje tedanjih zapornikov, ki trdijo, da so pobudo za izdajanje lista dali zaporniki iz Laškega ter da je bil glavni organizator, ki je konspirativno zbiral sodelavce in prispevke, torej tudi dejanski urednik, Franjo Vilhar. Pričevalci pravijo celo, da je list sam tiskal na opalografu. Na koncu 2. in 3. številke je samo splošna navedba: Uprava in redakcija II. nadstrop., soba 6. Tisk tiskarne »Kapucin« v Celju. V 3. številki je dodano: Odgovorni solidarno vsi arestanti brez ugovora. V 4. številki je zapisano na koncu: Redakcija in uprava Totega sta se preselili v sobo štev. OSEM. Pomemben je tudi naslednji dodani podatek: Radi izrednega obsega današnje izdaje stane posamezni izvod Rm 0,25 = Din 5,— 5. številko je uredil Jakob Sem. To je razvidno iz kolofona: Uredništvo in administracija sta se preselila v pravi klošter. Tiskarna je ostala stara, glavno uredništvo je pa prevzel Jaka Sem, pribežnik, ki pred stražo odgovarja. Prve tri številke, od katerih je št. 1 datirana 8. maja, št. 2 12. maja, št. 3 pa 22. maja 1941, obsegajo samo po 2 strani na 1 listu v formatu 340X205 mm. — 4. številka pa je izšla za binkošti 1941 na 4 straneh, to je na 1 pisarniški poli z 2 listoma v enakem formatu. Enak obseg in format ima tudi 5. številka, ki je izšla šele 20. junija 1941. List so razmnoževali na opalografu, ki je bil prej last kapucinskega dijaškega konvikta in na katerem so pred vojno gojenci kapucinskega konvikta razmnoževali svoj dijaški list Konviktar. Po zatrjevanju tedanjih zapornikov sta list razmnoževala kar urednika: št. 1—4 Franjo Vilhar, št. 5 pa Jakob Sem ob pomoči Franca Bohanca. Originalni primerki številk 1—4 imajo v hrbtu prilepljen karton, ker so bili vloženi v album formata 250X200 mm in so sorazmerno dobro ohranjeni. Primerek 5. številke je slabše ohranjen (zlasti 1. stran je zamazana, nekoliko zmečkana in natrgana, ker je bila preganjena). Primerek te številke je bil priložen albumu pozneje, zato v hrbtu nima prilepljenega kartona. Iz navedbe na koncu 4. številke je razvidno, da so list razmnoževali v tolikšnem številu primerkov, da so ga celo prodajali. Vse kaže, da zaprtim slovenskim izobražencem ni bilo žal žrtvovati tistih nekaj novcev, samo da so se ob branju te »hišne humoristične literature« lahko nekoliko sprostili in pozabili na jetni-ške tegobe. Podatek o številu razmnoženih primerkov ni naveden na nobeni številki. To je seveda razumljivo. Najbrž tudi ni bil pri vsaki številki enak. Po pričevanju sodelavcev je bila naklada od 15 do 20 primerkov. Za 5. številko trdi prof. Lojze Pavlič, da so jo razmnožili v 100 primerkih, vendar se zdi ta številka za tedanje razmere prevelika (verjetno gre za memoarsko euforijo). Album, v katerem je Franjo Vilhar ohranil številke 1—4, rokopise prispevkov in originalne risbe, je vezan v rjavo platno, v hrbtu ima 4 luknjice za pritrditev listov. (Podatki o formatu so navedeni zgoraj). Na zunanji strani platnic je nalepljena slika kapucinskega samostana (pogled z vrtne strani), izrezana iz razglednice (enake, kakršna je nerazrezana ohranjena na drugem listu). V mapi S je na prvem listu fotografija prvih (= naslovnih) strani številk od 1—4 (montaža), ki so bile prvotno v albumu. Na drugem listu je nalepljena cela razglednica s sliko kapucinskega samostana (pogled z vrtne strani). iMa dnu sprednje strani (averz) je dodan napis: Kapucinski samostan v Celju — koncentracijsko taborišče 1941. Na zadnji strani (re-verz) pa je nad tiskanim napisom Kapucinski samostan v Celju s črnilom pripisano: 18.—19. april —• 25. junij 1941. Spodaj pa so na prazni razglednici lastnoročni podpisi 22 zapornikov, poznejših izgnancev. Za tem listom so bile prvotno v albumu vložene številke 1—4 s prilepljenim kartonom v hrbtu (gl. zgoraj). Nato pa je v albumu še 23 listov rumenega kartona, na katerih je nalepljenih 36 lističev z originalnimi (verjetno avtorskimi) rokopisi prispevkov za list. To je torej arhiv redakcije. V to kategorijo sodi tudi naslednjih 10 listov zelenega kartona z nalepljenimi originalnimi risbami. 7 risb je narisal Albert Sirk, o čemer priča njegov podpis v spodnjem desnem vogalu, 8. pa je na istem mestu signirana z začetnicama: FU. Ohranjeni so originalni rokopisi naslednjih pesmi: Na listu 3 in 4: Uvodna (2 karirana lističa iz žepne beležnice, 190X120 mm). Na lističu na 1. 4 je datum 8. 5. 41. in podpis Dr. Gr. Na listu 5: Peterčkove poslednje sanje (1 kariran listič iz žepne beležnice, 145X100 mm; datiran 8. 5. 41. in podpisan Dr Gr.), Nagrobni napisi 1—5 (enak listič). Na listu 6: Iz celice št. 6: Nune kapucinke = Nune-kapucinke sončecu (1 bel listič 125X205 mm; na levi spodaj datum: KI. dne 8/5. 41. Ob tekstu risba, ki je služila za predlogo ilustracije objavljene pesmi v št. 2 (str. 1). Na reverzu risba kapucinskega samostana). Na listu 7: Tam pod šmiklavškim hribom . . . = Pod kapucinskim zvonom (3 karirani lističi iz žepne beležnice, 2 cela v formatu 115X80 mm in polovica tretjega v formatu 60X80 mm). Na listu 8: Na kapucinskih stopnicah 19./4. 41 ob 21h, Bolniki, Samaritanka, Zakaj ne dobimo pošte = Zakaj ni pošte (1 kariran listič iz žepne beležnice, 155X105 mm, na desni numeracija: 4, 5, 6, 7), Zaprt je eden zavolj cina — Delikti (1 bel listič, 95X80 mm), Nekaj gramatike. Stopnjevanje = Gramatika (1 bel listič, 65X110 mm, num.: 8). Na listu 9: Was kann es in Cilli. . ., Das Leben ist schon . . ., Die Paters sind freundlich. . . = prve tri kitice iz pesmi Schwarmerei — ostali dve kitici sta zapisani na reverzu — obj. v št. 2 (kariran listič iz žepne beležnice, 140X100 mm, v zgornjem desnem kotu prečrtana numeracija: 8 in zapisana nova: 3), Iz ženskega kotička = Iz nunskih celic, obj. v št. 2 (enak listič iz žepne beležnice). Na listu 10: Na grobovih (I): Tukaj leže ... (1 bel listič, 170X210 mm, s 4 vrsticami teksta in risbo groba Petra Hrastelja). Na listu 11: Na grobovih (II): Tukaj sladko Lojze..., (III): Tukaj leži.-., (IV): Prežalostno naznanjamo... (1 bel listič, 165X90 mm). Na listu 12: Situacija pri kapucinih (8 kitic na obeh straneh belega lističa, 170X100 mm; naslova pesmi v orig. rkp. še ni). Na listu 13: Hehehe = He-he-he — He-he-he ... (1 bel listič, 90X105 mm, rokopis), Ksaverček in njegov kanarček (1 bel listič, 95X90 mm, tipkopis), Dva Šlofkamerada (1 bel listič, 50X80 mm, tipkopis). Vse tri pesmi so obj. v št. 3. pesmi so obj. v št. 3. Na listu 14: Cirkus Herlah (1., 3- in 4. kitica na belem lističu, 125X90 mm, 2. in 5. kitica na belem lističu, 80X90 mm, 6. in 7. kitica na belem lističu, 105X115 mm. Rkp. še nima naslova). Na listu 15: V kloštru bivam zdaj... = V kloštru (1 bel listič, 90X105 mm; na reverzu besedilo Gadu in gadovki v svarilo ... /Uganke/), Naš doktor (1 črtan listič, 140X150 mm, v spodnjem desnem vogalu podpis: Mali M.). Na listu 16: Uganke 1—3 (1 kariran listič iz žepne beležnice, 145X105 mm). Spodaj je iz nemškega časnika izrezana risba Liebe, ki je služila za predlogo risbi, obj. v št. 3. Na listi 17: Romanca (3 karirani lističi iz žepne beležnice, dva cela v formatu 115X80 mm, tretji odtrgan v formatu 75X80 mm)- Na listu 18: Polamani birič 28. 5. 1941 (170X105 mm); Kapucinski četniki, na razgrnjenem dvojnem formatu istega lističa (170X210 mm), Speisesaal (1 bel listič, 165X105 mm; v zgornjem desnem vogalu datum: 1. 6. 41.). Na listu 20: Ptice selivke (1 kariran list, 105X105 mm; datum 30. 5. 41.), Toaleta 9 (1 kariran list, 125X105 mm, datum: 1. 6. 41.). Na listu 21: Dve nagrobnici = Nagrobnici (1 bel listič, 175X125 mm). Na listu 22: Slišala sem ptičko pet... = Enkrat-ljubavna, Samostanska odbojka (1 bel list, 170X105 mm; na reverzu rkp. Kdo? Kje? S kom? Kaj dela? ter dve uganki z naslovom Kdo je to?, od tega ena neobj.)-, Le nekaj kapljic baldria-na . . . (1 bel listič, 40X 105 mm). Na listu 23: Kdo je to? = In kdo to? (1 bel listič, 80X105 mm; v zgornjem desnem vogalu datum: 1. 6. 41.). Slede risbe. Na listu 24: Portret moža z očali, obj. v št. 3 na str. 1, med pesmima Hehehe . •. in Dva »šlofkamerada«. Najbrž predstavlja Jožeta Pirtoška, upokojenca iz Laškega. (1 list, 75X45 mm; v desnem spodnjem kotu podpis: FU. Ta risba torej ni Sirkova). Vse naslednje risbe imajo v spodnjem desnem kotu avtorjev podpis: Sirk. Na listu 25 in 26: Ilustraciji k pesmi Romanca, obj. v št. 4 na str. 1 in 2 (2 lista v formatu 150X115 mm). Na listu 27 in 28: Portreta dveh mož z očali (obj. ob pesmi Speisesaal v št. 4 na str. 3; dandanes bo najbrž težko ugotoviti, katera dva od petih mož, ki so v pesmi takole označeni: » ... dva advokata, ki sta pisarn zaprla vrata, tožilec in pa dva sodnika, . ..« je Sirk portretiral; 2 lista, 100X55 mm, 100X60 mm). Na listu 29: Ilustracija k pesmi Enkrat ljubavna, obj. v št. 4 na str. 3 (1 list, 165X 125 mm). Na listu 30 in 31: Lojze Pavlič (ilustraciji k epigramu In kdo to?, obj. v št. 4 na str. 4; 2 lista, 165X120 mm, 100X65 mm). Toti Stari pisker Konec maja 1941 so zaporniki, ki so jih začasno premestili iz kapucinskega samostana v sodne zapore v Starem piskru, prinesli s seboj tudi dvojni primerek 2. številke Kapucinskega totega. To je vzpodbudilo tudi zapornike v Starem piskru, da so sestavili nekak skrivni uredniški odbor. List so pripravljali in urejali: gornjegrajski odvetnik dr. Ervin Mejak, braslovški učitelj Juro Toplak in še neki novinar, čigar imena se druga dva urednika in drugi sodelavci ne spominjajo več. Pomagali pa so jima še: visokošolec Drago Rozman iz Šmartnega ob Paki in učitelja Drago Rebernik iz Vojnika ter Drago Predan iz Mozirja. Po pričevanju še živih urednikov so morda izšle kar 4 številke. Ohranili sta se samo prvi dve, in sicer v zapuščini Draga Rozmana, ki ju je sam napisal s svinčnikom. Iz njegove zapuščine je tudi na pisalni stroj razmnoženi primerek prve številke. 1. številka z naslovom Toti stari pisker. Glasilo pol./itičnih/ internirancev v celjski jetnišnici. Letnik I, štev- 1. V lepi pomladi 1941, je ohranjena v dveh primerkih. Prvega je napisal s svinčnikom Drago Rozman na bel papir v formatu 302X210 mm. Obsega samo 1 list = 2 strani. Drugi primerek z enakim besedilom in enakim obsegom (2 strani) pa je natipkan na bel papir enakega formata. Na obeh primerkih je v zgornjem levem kotu poleg naslova narisano jetniško stranišče v celici (»kibla«); seveda je risba na tipkanem primerku boljša. 2. številka je ohranjena samo v rokopisu Draga Rozmana (s svinčnikom) na belem papirju enakega formata. Na vrhu lista je prazen prostor. Naslova in datuma ni, vendar je iz besedila mogoče sklepati, da je to 2. številka. Možno pa je seveda, da predstavlja ohranjeni primerek le pisano predlogo za tipkano ali lepo na čisto prepisano izdajo, ki se ni ohranila ali pa celo sploh ni mogla iziti. Na drugi strani je teksta komaj za četrtino (7 vrstic), na praznih treh četrtinah strani pa so sekundarne »intendantske« beležke o vinu, sendvičih krožnikih in kozarcih. Te beležke, ki nimajo zveze z vsebino lista, bi bile lahko na list napisane že poprej, list pa v pomanjkanju papirja šele potem uporabljen za koncept ali prvi zapis 2. številke. Urednika se spominjata, da so bile nekatere številke napisane samo z roko. Tudi obseg je bil seveda skromnejši kot pri Kapucinskem totem (samo 1 list) in zunanja podoba prav tako. Ilustracij (risb) je zelo malo (v 1. štev. samo zgoraj omenjena »kibla« ter stopnice in vešala v rebusu; v 2- štev. pa sploh nobene). Karikatur, ki da sta jih risala neki novinar iz Maribora in Drago Rebernik, vsaj v ohranjenih primerkih prvih dveh številk ni. Ohranjeni primerki so bili dvakrat preganjeni (na velikost četrtine strani oz. lista); na pregibih je papir obrabljen in natrgan. To so sledovi skrivanja po žepih. Vse skupaj pa opozarja, da so bile razmere za izdajanje lista v Starem piskru mnogo težje (strožji jetniški režim) kot v kapucinskem samostanu. Komplet vseh štirih številk — toliko naj bi jih izdali po zatrjevanju dr. Mejaka —■ je Mejak uspel pretihotapiti iz celjskega Starega piskra do rajhenburškega samostana, in ga izročil svoji ženi, ki ga je skrila doma na podstrešju. Ko pa so pozneje zaprli tudi njo, so skriti primerki zaporniškega oz. interniranskega lista propadli. Tudi nikomur drugemu od zapornikov se ni posrečilo pretihotapiti kak primerek v varno skrivališče, kjer bi se lahko ohranil do osvoboditve oz. do današnjih dni. * * * Teksti, objavljeni v obeh skrivnih listih internirancev iz leta 1941, niso bili napisani z literarnoumetniškimi ambicijami, saj med avtorji pesmi, anekdot in šal, objavljenih v obeh listih, ni bilo rutiniranih literatov. Le sonet Mete Rainerjeve, učiteljice iz Braslovč, objavljen pod naslovom Stari pisker na uvodnem mestu v 2. številki Totega Starega piskra, je napisan v pravilni obliki in v gladko tekočih verzih, tako da se prijetno loči od ravni drugih podobnih tekstov, ki so le bolj ali manj spretno verzificiranje, dostikrat tudi nespretno in ne vselej dovolj duhovito. Slednje velja tudi za prozne tekste v obeh listih (proze je v Totem Starem piskru več kot v Kapucinskem Totem, kjer pesmi močno prevladujejo). V razmerah, v katerih so bili ti teksti napisani (na skrivaj in na hitro), niso mogle nastati ne globoko pretresljive ne oblikovno izbrušene literarne umetnine. Vse to pisanje je želelo s sproščenim humorjem predvsem lajšati stisko ter na ta način dvigati moralo internirancev. Najbolje je to izrazila prav Meta Rainerjeva v zadnjih kiticah omenjenega soneta: Ne mislite, da to je tragedija!? Humor ohranili so še ta stari, Mladina tudi svoje šale zbija, Zaenkrat ni nič hudega na stvari. Med vsemi strankami je harmonija. Marš ven iz »piskra«, kdor nam igro kvari! Sicer pa zgovorno priča o tem že sama izbira imen za oba skrivna, ilegalna lista, naslonjena na tradicijo popularnega Totega lista, ki ga je od 1938 do 1941 (tako rekoč do zadnjih dni stare Jugoslavije) izdajal v Mariboru Božo Podkrajšek (gl. podatke Jožeta Bajca, n. d., pod zaporedno številko 327). Zanimivo je, da je podobna ustaljena priljubljenost (popularnost) beograjskega humorističnega lista Ošišani jež (izhajal je od 1935 in se po osvoboditvi 1945 nadaljeval kot Jež) vzpodbudila srbske internirance v nemškem koncentracijskem taborišču Osnabriick, da so spomladi 1944 izdali 6 številk lista Logorski jež, od katerih je ohranjenih prvih pet, zadnja (šesta) pa je izgubljena (gl. foto-tipski ponatis, ki ga je izdala Narodna biblioteka Srbije leta 1979). Dejstva, da so si interniranci v prvih dneh okupacije poiskali sprostitveni ventil za kompenzacijo ponižanja, ki so ga doživljali, in za olajšanje gorja, ki jih je zadelo, ni mogoče ocenjevati kot površnost in lahkomišljenost, kakor da niso pomislili na to, kar jih je še čakalo, ampak prej kot radoživost, ki je iskala vrzeli za izigravanje okupatorskih oblasti. V prvih tednih je bilo to lažje, zlasti v kapucinskem samostanu je bil režim, kot je videti, kljub vsemu še nekoliko ohlapen, v zaporih Starega piskra pa precej ostrejši. V poznejših letih se je ta slovenska trdovratna radoživost družbeno poglobila in pod idejnim vodstvom Komunistične partije dozorela do premišljenega uporništva celo v taboriščih, še bolj pa seveda na okupiranem slovenskem ozemlju z organiziranjem Osvobodilne fronte in s partizanskim bojevanjem. Zato smemo videti v obeh listih, ki so ju na skrivaj pisali in razširjali slovenski jetniki v celjskih zaporih leta 1941 (v kapucinskem samostanu in v tako imenovanem Starem piskru), preden so jih odpeljali v izgnanstvo v Srbijo in na Hrvatsko, več kot le dokument z opisom nekaterih dogodkov v prvih tednih nemške okupacije v Celju. Tudi v teh orumenelih in natrganih papirjih so radožive kali uporništva, ki se je pozneje v koncentracijskih taboriščih in v partizanih manifestiralo v številnih pisanih, ciklostiranih in tiskanih glasilih odborov OF, narodnoosvobodilnih odborov, partizanskih enot itn. Vlado Novak KAPUCINSKI TOTI (številke 1-4) o o 13 /o. ^ n ^iri oo. kbpugnifi v (jJ^U S.tjcga19k1. <*-'■''/ / /1 feojovtiiisnAKc jitd xs-}-ii>fv&> \~A*S%S\s\jry\/ĆIXs, 'Tr^AjGcpo ^-2, Z^ 13^ & -m^fro /StAVHsC, ^oliCey r &C^frux&;/A/5^' 'HŽiUćt, ‘f&A'Vrdis '$deX^\AA^ir<^VlJ~' _ __ »5^ /taJziifL&> /»saujt^e, /hG^&z&i£L&> /*x**%0 /**v ^vOi^S^ch/ /GČ^tec^tjcJist^ 1jtt£j rfečvts /oit3^ ^SCCt/tOpO ^£s _ f&aJčrAAt*} £ckaAAS y4sK?L k te ć^JiLScP<~~'$/ a&— p jt> ^KkPzP. t ...-•-:-A y/- ' ;— / ' /•# ^ ^- Ci' Uj 'feSis ćjoife c-- jz- ^ ... y /'Z-CK,’ -JisO t? 4 ■> /n-iZićc , '* n- ^cv ^5 A& .... p /fU»o(' />£ ^£ /i/t*\AA^O /iA\90 ^(>&X++iA/ /bjtA^AKK,t Ae+obM^ci, & /uiMt^u>f <*zfao &!i>t&£v /jz,flfdaAo', jfetA\>e*oCeAAs ^o'fđo^oii- S p *'f'cL stri*. jftACdc. $cme, / '^/&4Got£ efAAčzz, /^er /uakhUajo t ji &y ^C&uz, JČfa^Asćf f^i n-nc> /j****)**, j>++^tčo ofjCLČje, • **yfc *— tr feniksf S&oiA-ts St. ZloUajosA \ ZauCotti w pec fu»JoU>f(i 1to 'rt-ai“l) K2*ft\t<,it44Ki 'f#&/ f ^*4«/ dfjkurijćiŽ efa&nuo fjrttib * &C &/&rt*sC*AjKh£c> 'fftof&tiz, Za, cš^OAte t vU, Za,fvUZ> /etoLcteove -posfednje Scmje, , i^CUK-iriž ft ^ttitjcu/. ji ze, i/ 'Uxxs£a,f 'tnu. 'riza^iito ja ji juucui<**<£. 0C td&i, &ti, &ttlihQjA, jčuCtai et*hx, ^ ft, fčUtAs St, SaC &- ja, StAvUc. *^~fZuaU, /A£ixjct, eU&Uča, /UAtnfta, idouZa, /t+e&i ptouH 'tvottt, ; StStCa, jf-tf' jt. ,«44««, /Zapčcča. W6ot/rt-oJtu/ - XX. tf&tditiC/hA\,, ^rtUjV S*t-$S^ C, ^Upr1&rnXAS /A+oZetC: h St ja^tje, SOt, j<& /+44, KZCvvt. -$G,j\,&dru//LiAdjUdi, ~fa4Cej iti 0*^0^ *Sivci,/ ■ićv j* Mrtaj Aj /totoj f tCajcttAje. 'f juHa,, ji A*axI rtCo&A' ffitMl/ f iSt/jcj j&cU* j&tt idec ‘itH j&cx^ a***£m^J* iA0&** a^j \pS1L p ^dbo^itK J&XtcLfc/ lfe#0U*n/*,» +H~ fu**Z*t CELICA Jt.6 Sfurui -(tapucin (zt sanctcu. ■ v Jbijaj, sijaj sar cece, /' Sonce skravštano 1 ^Ičiter CiviC; * Ma-do bom sja/o soncef V". , V 5cot čislo Ztuesarto : v ». Cc sijem samo starim, ^-e sijem pa ta mCadim, • / ^ SC TnCadim prav rte i-c/l, 'f3^ đfers As jitzi . Jod kapucmskim zvonom Jarr\ poet ŠmittlceVsUrm (ftibrn McirvZ., duAenrvs^fc. 'cLomee *n kto štet stoji, »y«w» feTAuma. ^ rvcLti^ LtACMM/ e j'C(v v tBostve &*•*', Sčov-eAM-oc tu,je, »4/e*«.«.e., ^ 'v+j-n-na. tHeoLe y ■Jo***', ^aJCAj ‘fi tuMbj ? "vpvota, iftc\»v *+*■ *Jfi. T>tAM- ! 'jšojoi +*otjoi>&c />V -m**. ** . iT • jO ru. troUjtrfrerC •JrtoMv, jutjuole. e4e*Jk*jt, i * A<;VS«X/ MaActive ~ux. eCOirCUCJt, w ■m. t *y Vm«.' jttr^pA^A, 'M. C*LC+£0 •j*KrK*>%A*0, Ajvuiftc jit- /*■ feajBjv jttA,. 'kio joduU pAA j\X>loU**.l 'Sat we neu, cie+ćLUTa. t ttaJoie, žtt+o Jftl&AjtKjo *y ptkA . JiejbjCVl-ć cLhaH, fu? Ct**AjaJL, xa. •*yV»*v Jaj*y , tŠvoiC, t.*. , -rrtab. JeutOic', tJXt *r£t, Jfo’moc' P tič'. Jojt-očeUee "Za. ptajteje *ćć>$fcf /CCj'rU* ftiuo+tjcvi, po +nOsA*rl aosti. zf iv 3 ajVva Je eCeOettv Teut&voUt- *f~ ICtcfLht, m+C, *,z. HCt/mie-JcL cfot^cdecc OjčcJia, St- MCenHJt,. Jtom ia. Pz Smrtno pestm 7daj poje nočni tic ? dčecio cUm*. l> f>etj**fof ičcLo n/ p-cnK-rvi, Stmjm-L ni c. f. Je Uvitdee A\ca , trtodje , ir prostost %četk nat dto-r. Spet At m pjeeotL * nj+nt JJot&j, očetje, dobri, ■na Čeču. fČAfuAjei**'; taft-Dača me te Aten od nasiti osek /MCupi*/ J “Crrr-.- - _ h\Wd ■''&&& '/ v ^ JVa kapucinid Stopnica/i_ w 'ig.lFigtsf 0b 21 ^ k’ Jo brila. ddCir Jvosa tjlcich »n SfoćttL mil tk&O fOollVGLclt ’ ISojorn dohtar! irta \)cCtt ' •zdaj v večnost Se Seti ... rama h£a Najpvcj Oosa. srnoćbo&ičit Staprtjcedert ZClVotj rineta 'njenvu. ^oser* ji. sted.itj je Škornje u^ndetdri^đeć^. Zidaj foa čakamo zvedavi S seboj ptivedet svojega Srna kdo , am raseZesUn HliL d* *. Msanjem^tntt&mjt Samari ta n^a S'&bacficrjeucL Cjospct Jf-na bita nam je dobra, mamci, Da. pa. tud. doma •potrosita Odsta. nam v petek je izktestra. 'Bg&rjgi Jiciac nas nanovo Šepa fter iotitja tena peta ; JJirToška nna. skterera ce Za kosifni potna doza. /rej kupovat je. pri tactmji, dani pa žre tako kot drugi. • o C o • 'aj m poste /fara, trara, die fostistda JtS^egtnsek orsif taposef* a ctanestuaHenjez nami, tezi tx» kapucinski s temp CE3 /Schu) arrovrsLi ~ttXxs batin es in Cffli n očk Schonevet tjebert ctls boi den jtapuzinern im M/oster %il lehen. Cfernitse ^ihts cfenxtgl abernieftt furdie Ha-ftj da leibt man ja nur v o m Kummelsczft. Dos jCeben ist st/ion, d er Gartenist qro&f besonders erke-ittrud ist der Him mefsto /3» JVe Ja ter s sind kumSUch Smd imtnerbereit, besonders nock dann, ■Mienn dec JtrmmetftoB eoeif. JDock einmat u>ird šescklcssen, dann tjeJtin xdir naefi Haas ’ -urid rekmaisse-n dies ganzeJeid cttis dem Herzen hinaias. SJz. nunsf&iti ccfrć D C v rta Si Sohi mata dtAMt,, prijazna tjuba nosa Sitoct. /o post'tji skače m se pači fto !fi~fajQ ustužno sta.cC. //g grobovi (j. tla Hpcsxk * nastavi ce te fioces, Smeji Se ona in kvokoce da vciaSik Sam Se skoraj jote.s Jotz Sifvapaćpriznati note ko roka te skefi’ m poce, Ct, tud’esckisa.se mplaka, a Sitva Samanic noreče.. tiču tttmrp*scktemtCKokotpd} yliikajlezi Dtcgc&sjak. tfgroje izgubit, ! r' . *1 Ju*eaj siaaKc uojzac ^TCtluSO. počiva, fterje vide Č „ škisa " jn « zadetgaje jztah. ^ ^ithcthi raj uživa. ^ Črežatostno n a-cnctnjctmc novico vam fc-to • cLa- UtbrbartoV %ancisek pet nms je vret sCovo. Med ne&tske Se krilate c je ICsavetdek podat tter medel je novico, ^cLa opat jc postat. p Uprava w redafcaja. i.nadihf. sotać. Ti tk Titk^fnc. „ Ka.|>aan'-o Cctju. 22.majaig^1 m " upi.mo - 2 ort nje.. sc vcd.no pri oo.žCamicimfi SztuoLorjoi pri kapuci nift - OSerstpo cu*est' spanci ra ^ no jz, ctoČje, res ima, Ovčja, &oz& njejcLdicJ, TZi czjio SC mzc poda. SfimšeJc f*Q$nc • „ Ma dona J fkadUzt? v tccŠi Šunfce, m/ Ce pa,, maCcLv*ŠuLn^o jriz.c, 'Jamr, Tisz&ćami ćrfzrfafi dr cm je. M)ezetafk mu, btssed. j ‘piit ^anj& l^ fnar, pismo piit m Si shne Srišc ... Podprtdurd i& ftoi muscGundita, Sekundira, in ki ko študira: A Cist tnc vte ne vari pivo CašGo ? q-Jifi otc r*e čcce voda tam tvrmaCna. ? At’ usahnit vir jt ? » $0 ti popiti epi ISavarci žejni ? ' Ja&o f?os misfi, lAffiar pismo piše tja v Zašito, Samo pivovarsko ; ,^'VoVarc česifi, poStji nama pivo, pivo zbito in c um tnc in zaboj še ZCatotocja, da si žejo ugasiva, fiisusi nam grCct zaprašena.------ - tfitaga ne Kova sama, dafa bova ga vsem Sotrpecim, ki zdihujejo V ^tostru kapuc inskem, ker scSicna miliva mSVa * Set ponos e, pismo hrš vJbašOj, vre. ix Sodov voda qreniiN. Točijo jo v steklenice zCatogča^e, zčatogtave in vSteGro ovite. 7) x ..ra* , . Znj *iserfa vrtnega uhnt, 'Vcsetcre jih v *&<>jc pc športi zvon potegne,. 1 n vdpetjejojik v Gfje nemško. Sfteđa se prikaze crna t * StoCtimgst stzpnic sedviga vhtoŠter^ #Uajprinašat, motnakpotni? * Sfotrinaj/stfauT mor rastoče, ga pobara skozi lino, Tekajo kosti m v vramak, t£yo čutita gospoda nota ko HCadifni oC prinaša. m gasili nterumojo S pivom deputatnim “Ćuharja ir* ttictjo w /Ax>sa . , Sido nar oci ( pi uoJC hiajc no, *2* Xclo v ćušbojnsaCpismaJC prccjTesnO . Cdcjo va rja Kos mutu&pretka ne: ,Vt set?jar Stms vendar nisem mislil Tesno, pa tjudje So t-HrtCLt tam postati dr tuji) šale več ne amejo -nobene^ ^ trt postati namet Xo pijačo^ Pi St piti sme fe v svobodi.. • »^as 9*^ ^t'zakCice stra&r. f Mazaj se pivo posije tu meno Ijj / in 41 lojeno ■ Skoz'oknacjCcdct iJif&ctrV mesto, V mesto hefo in r.etcrio, ko topoče s pivom voz pr c k moi~a/ aleda in si Solze brise, t uzdi fine : m kad vise, ntkadvisc.-' ‘/udi Oset si utrne solzo, trebuh se mu ziba smeha pritajen ja, ic" njim sc soba vsa. faro hoče ■ Solarnam Liri C 2S. S.igcu yVg£oc je tn i sij o n a ril, Se bal ja. je budi c, a zdaj po kČostru hodi polarncmi birič . Je včasih kazal pot tja k. a.r>jedcem v ne.bc&af zdaj sam po ■zemlji vlači Jr- /VCS kruta je usoda ... Kdo paČ to naj ~6i bil i (Jsi dobre c?cx p )zrjalc -fIo -Demšarje C ril- JČ a o ? S"'- * C r o n 3ra disci -Kje > u Qi>nTUxziji j— Y u JnChc / re (oq pod 'Jožetom ! - Jiapucmski četniki k c trije Se ravbeirji skupaj vzetit l/o mi n šek, Demšar Ciril in Save J L Sq za Če Ci napadat* 'mirne ljudi, da čCovek ŠC v kfcštru. varen več ni. kov S sacct teja Se uri m dve ~ prejet če obleko — hal je pare. Je dalje se sefi 10 ?. if> ^ 7J > !ac rnbce Se ne vc . ■včrvezni skup'sedijo in rtikr^cio afciVe • • • (Je končno ta fdnt je se žensk e jo. Spota, je zaključiti treba, det * drzj se ja. Smolo. - • JVacjrohnnci Obrst se povrne, vse spet oživi, Soho »'■so obme kje hi ciki bk • j)robnc ptičice p0J° f Spet v domačem kraj, da tobaka več nebo V čepe k nam nazćrj. JJlapor mu, Q se. spočije, trdne Spanje 'V kfostru spi. Upanje mu tepe Sije: da bo zdaj te brez skrbi ■ Črnet straža, jo. ne drami, ttaj doma. je, to je t UttrsT, da se le dobi se V , jami ' ^ /faf zdra v i ta n jccjc n J)u cit. tn£rctt - ’l ibav na .. . 3h sala sem ptičko pet’, cipe let je ta So: f Kdo bi ricSi sel po Svat, zet} ?*&&/ 'ažlvJ, operni *mm m**t*^n. Vtm&^fc Ježić;.-je moppjepm&ren- JP&&V *** vete**r da, li - ii£££vjn<&tafiš;p;-.m&-£o -šsi&o ks^s-k ?.<$*> ^ GšeLVcnjktu p&Šb&tv^ :V^rav g^ nm* m mnd^St ticfcm V <žol*?p$t,jaM strt****?*, kar^J ^-rmevrn Jejte,, ji tnež* trm, h* ® t/lCU dan m p* pdc :mx Smt So nm đ &U(&i VjU odk.<*x*tJo T?*?«. dip4' ’Vf ^>^5« j&pet p Ji k&^npfc ' ddm p< <*>*■ ^ (^ditkrip- eitd&z jt ip p^Ktzmiz®- kttpcUp iztegni ' % ■ . d ~*s* m &&*£?/ •?*' f *^K£l -prtom-Mif?- ■■. - d p- _ Jtpjfht yh&K& ••• '. ^* ■ * ■” •.. ■.' ■jp'' > AHV . S, f-Jšl .R%gjvZ. Jere »se »/>*** , k*rk<>K nuiprijcpodrote. ; 'Jvfotoj f , /jvc^tcsltth spctt'f kor&n^ j^oj^ctotse. JjoJcjco^kt In $ikks Im jffierjsSn Im, j$č&lya ^ Pii sopestctli na met J p2?w alu.se nje^avc^ojer^sne., Za/uy 2 oehjfo mctTu,7*C t.ct^)iaSČc/. SdL Vt njsJcoje. 'C^c/ja m 'M&re lcrtc zacyt& /emena ta rsjca voattt* it vtjujk, (Prn /ct/ur se nue/enc, Je roj vrattci Jata r si ole st, aeisti Jjtesti zeultranjsJc J* ffiejn in (firArl ictaj sluzi, _$oj?ne maratto studltvt, m jjatiJetrejsic Jore nc.^ Učile r u e sine »tu. U a n., Je, nc,vo ?h a so za Jr iz li( > Jpe/ctj Jot Jablan, cn Jlaplu/e jr c /Pii rjet, »a pod+rucjrt JjrŠJe sledujte jjrj/esorjJi stan si izvoli, Ja^lanstroJjuslivsi, A/Jctdez odjetja jJrJnc9-Jae vfsio Ire&ritt s Jo, Jie/arsJo, romanja' ceri ve, Razstave razsvrjd jned ^udftvotn. slot-e*t sit* /VicrsJa ^cifotec. ya eteta-, nato ja- /e (Pe Ife Sjsreje/c^ dojler ja narod /te ozl^eeJi, JsoUcie jee> vjamo areno, tS'voiod/to in J rez nasi^d, Jrez Jjusi in Jr e z Jajc rte tor ioct/e ri, Jrositc/z č- ce~-t /t-oo /fa^f^zdni , ^i/^z roden- injsa neroden ; z e/o s tu JsodoJnv Je sedi.J diJtrodje vetJral ne rede n neroda-^3 a narcc/noo reasij, Vendar Ju/scA nesreč neroda Ja ni nam /jrines/a-, /7&dt-iy,o zem^foje naJu m re?jo^izd razmetaval, ja Jot Ja, m c Jo, Jromjjlr d druje deželne JjridelJe-, da Ji /zrldojel Srce Se on du.se aizsove.Jt>/ovence v / tv / do Aro vedoe ZutJjrejovpr :JrtcJezen, doc jne s Jo z ze/odfc,, ljudstvo JJsa jozajijirc f Jo jridejo drujic Vo/itveo, 'da ta , jlascrv t Zu/jr/Je-je jajdne do Ji J, •meSi-o matu /usJeiJošta n sivo je svoje-'f Js rji sor j)Ot ostalJo im ehu, zo^et zastavil je hluj nct du. in cj? usti? s Ji' /edini ^ Jo ja- zasad tpie-i)lcZ ~/J tu P tajne v nesvojodno jed. J/ $/ja doniujz- zdj sjetj Za res/a-nlt- zdaj zJineo joJirst, J ode o J roj voj to a m- vZno/e-it- nam./rjsa življenji, Jpane- ja jed Svoj v? nn/y<* /nust.-.e Svi*yi,(&- (a ne-, # n/eoa oeuva na Y/~ ■£■ ( /rod- zjVJoj, a nam- .it/ .v* d c- z a s/ne'. C bo m / * A/UU l / / guru 1. ?>tdi c-v c* ■ cAa- •"" s ft « • Meket J\fekac ?re bom goveda l ^j/uj . &o nt&do /d nali reti' y/usoP Zet svey ttrutneSet l. 3^. fv ne Zet jbe/i, »let/ . ze brej »ete/uj ZU 1*t Zi >mji^ /u A ret/f /o-Jtret £. 3lA tnet^ne e* ruoz coActA^ Si 'roA'JjAfe c in S /irctfAimi. -Hcjattn i f bostiZveH In A A>e A'uAor A’eiAc zeA-AufA^ /e bitAAc utrta/ At in>e/Jr, det /a>rt t»'t/ A>1 • rt L rt /j?'/s/cis'je res - te vs*Aa da sa.-. 3o A/cet f Jtr/za vse , ne v/dz* ^ daše tti tie-z/e-a, a ja a. do d - Zrta n i/a . Jtt nuenArai hrve/jtr :^ ć»rt * dt>a , 7? j.i 1 ' ’ '11, *U.d~ ,...11, /ZOpt e it yčte lso/ de /adoe neto/o CA/J, . . ^ /a A'oj /e sa d v- (7, Aedn nteo are na Aos/Ao. 3rez s me A te A/te hrait/ct /ja J nt -no /<* ■ zadosce rte) , SsCJ d Obo/dnc rtigrn/noAc. , /, S, < , ‘trti Tj d 77 7 7 ' y A džo AAosursAa hravo/oc lalea. -dri rt a 4a Aan Are2 sudnje- ja Aa,. Z~~aa _ / ' " - - da SftoAor/ se rsaAa sja A a-. ddj AaAsnot- ja usoda ca A a ^ 3/*AruAo Ja/el aa rfn/ort ; 2 . * Si , / JA.107O ’ 3os/ra rt fA'a re t je . 'a vroč ena > tremama je /e distjd/rta/ , i, 3cA/ v-iJa n is/e ta ... 'fenAjrcnn. 3t&»CLCO a duše i> drđ >• /0/0 v C trt Jase/f Seda/ bajt Joscl Ara/e Ztt. »’/t-w : itvo j'cpet /^tevzd ~SClka •Sem, pr: veznik, ki pred strdke cngevilrja o- *“ Hiprmba • .DrevenŠekmtpognal x it^bc i.a.lo ne ootgovagam <4.bi tla kaj na . KAPUCINSKI TOTI (rokopisi) - t >- »■ • . ji.. -! ... : ,................. • - f • — • — . ... Ut^l^Z JJŽf -2>VU4M!*t*~Cjit* . T>c -€č -e ^ -^-* c^t ^>—5,* ^ &<3 l^?A M*Uyp**C*+ ~ ■<^e •£+ J** /j c. t^t**t>e>C4 t-»-* —i/''— . , ' ^T-'t-^t—' "r’ -f j ’:"^l-' 'e đ^N- pfa*tAi£&9 ^ ' < c2^ -i% "~ : ~^c~-'t> -y.'-y -2^ &******>& ..—.........''"" ■' »• -v. ...... •: .*. * i •• -r/ ž* ~sMZ>\ f :W£ŽA ■ ; ■■•j .....................l. . ~'■i'1 i-.. ^.4'.^ - L o^y isf cJ2 ^ t****^2? C* . ^- Ti ' >' /..................!.' -7^;? ;; 0^ s al . • ■* • 11. • • • • • .• *•• •*■“■••*••• \ , v,..*.:_ ' v.; -i—2. | ..........T..r___.^T. f. 'srZ*^t-vr ■ “•" ^ •j^’—-'—r ••"•;•• —h •■--~——:|r—■■•’' -p ; r-— ->- —»v« •*? •• ■« •• —~ - “ “ * * ••• • * • ..■; _ —r—1~' |' —-j—^“T” —^— —....... ~.... ;...- -'. r - rti?&y. i ^^^t***^*', fr. rzi - - ^2**t*c*t*&*&S J. w - 'Z^^Z !-- , L'.:..: •• -5 J..J-L_UL •r :.A*.: *. . -'T '-7si&<*^au4 "TLa «•■ 7 —'S^**^A^o ' GC*m*ĆL'c>\ /O;#* TooU^o^^T7.-a 3-*U*-t-** i^- -jfe-« ^ ?&&***-€ [f;7 “f*'**'*'*’.'-*' ' -".''. .u*' ■: '~*Z***\-^—■ • 4 r~ .. V "• ** U ‘ ' : : • at X _ w •— • fia....' "'Ti ‘'......- , ^ Pm ' **9~r ■^....... J. cr&K. r^ '2a-C^^- L^CjZ ' ‘ ■fcC; 1. • rrjj* ^ ; /l*&3 pui c-4t -V iT*'f L** C . k - : TJ-' ;^';f ••■••: ■'■^"r-r 'T Jv...i. *•'./. . '. ^1! ■ < / \ f; * : • ^ ; L ? —5/ ' ^ ✓ Z^Cm^' ^ C /Z— U \ • t‘''tžt-*^.?^Jr irr>*. '•l *■ - "■* jm®. ‘ . ■ ■ : • .v ‘. ! • i " ■ " . ■: .1 ; : i ; ::t. - ”72-rst c-tp>. ~oiA-t^s c-tP>. <‘-,^/ 4**i' c-ce..- &~t* Lj& • /'!••' / / 4 . • S' !•- :•;••;•• !•■••■•!• ; : v • 7" •:• -; ' > . : • . i- : j . .j ■$'.; *. . • ■, :. , : : ' ; :.• •«. *fa4*$4*v4 'ga f \ : mT£,tr1&~* s Tžpj'# g •. j *~*~7 i^^4-U4 .: ••:;■ T’ j - -" '■; ! ! !^tw.-:' ; ••• • •• ; ! •. -: ■*!•; • : I' r •■' "■" ■•••• - ■ : . '*-+* ' “^**t*s*' •'j -'•.-• :'•; : •/!«*| .: 9 .; '• ---. -1- ■■ ■ d). r J ’ 1- ^ ^ ^2et4t>^7 ■ : 1 ( ' »•-' < : . s -tjC- ^ ; -U \Lt*<-tr:'&~& ar , f ,V : . .. * r *•>.•,,? «■: v3. / ' > ! —r,,---- f ... : . ; . ‘-r 7,? j ; yt>aštrL*. -'T--*-«-«-* Jć—iTZ-^' "t-*- pst*.; : 'TSXstL*7t< - « /WWt-^ "i-^s-sK. . - i. '•' - •• ‘ : - ' • | ! * ta**lj~* Ve^^^L'4^u2. Ji **4ts«* ^ U**^ , K jedil (j- iftii « 'd*ds>' i)ct ^'G/Jof nJar; / / dč- (cmo j/cjr//?i, 5^ #)/c?c//w /jrcfC 71 C' it ere / ■ if j/ /er -r”iczč//'iti ^c? d/j t,r > & //c /£<£* '■ f h st* yyđ~V^- &s-ry-^ A. Ve^^Kt^ ^SW V'-vy e-*~t. •» €, ^ Z>,\/s*- ■‘*-^1a:^tr‘ -^-%-toC t^t' ' ^ - h /«^»-^ -»-V a- ■ C^-c. fc 'fr a-aLjd-\>*9^t— f 'jV^PvCe. ! ^ /)>eK^-c^^'/ aC*J *^-1 ^/W- v-t e v o^t,\rf^ **<^s*-s . -C'zC^ £, ‘4/ K*<-> 6, %*> ^rZot^ wve^ > i'x-tK,v?-e ^^lr>—, <^>v-o / ciC&feJZ-aZZ t '3, «--^-t- V-' -i>-OLrQ . ^i'c7,Vx> ZZlr-T- Ksur\s~&~<^%rX** ^-*-vv-«a^*n / -i^-&- ^4m~^rts 'T ■*■*-£'. 4. ^TruL^£~ox~*. •A-^Z-^.a nZi. 'z^ti-»-^. C/ G-C^K. IT*-^ . ^ A^» 't*A^I- i-T, -»A r^£x^iZ. '**' 'Zh*rv-,'l, . KzJ<£ oi!^Z 0~on^e-« , _ , o z kO^A^ 7^7 C^Joo oih 1Cri^> -G-f 'A-O^Z-f &S/ -T 'isv-t-i,. //. £~r-iZ/C^. Tt-'V'C-A-^ "^i sv-JjGn'&rrć- n—f—3 tpL^vć-t^-v-v-e, 'j-*- -f-kv ^ -t-^,j-»*-«- *^-^^->t-t-/ , /4. ~tr>r£c^ ^ *a^t-o^ Jrj de- -Ufa •ff ^ d/d£i'ut . >K ,; i-e 4 ' ^j^vaACa/ ^ =T i AMKfi '' ''*' 'AsO/tc-ti /rfirUA-**, Jfcć*, eJUŽtZ, jL »j) 16&/&+-S''), ^OAJMa aha, &*$&*&** l TZ.v. 7T— *i- /ft'T JcS j. / fH^AJCO c{n^u^ i pAsOs>Jd> j ^c- /V'V 2> Nt' . sAo ^ivvlAA-i Av ^ ' \ vi . AIa ^A'-Jki^. '- w4 Qvf h d , .0 I \ji.. Cvvv\ . ^W., ( JVV/vvO1 -V IvT'Jk/ ./VH-v^ ,->U- //hm^L^ D \ VvMkaAa^ i .ja: J Z IasaM-iAO^ kf-lic kjh rf c « X ;'-' -i.......{- v ,u^3 o ^tCh' C>U,. * I •- ^ * : \ ; j_ j 4>t>^ m {M.. 4(VU «wMAyt» tUK-.^:.;4 .:.. V. ,—i * . i ^. j ■ j (^ O i^-et Vn. *- Kv ^ 7 •vuu L- •v' ^ v ---- iM/ ••t''H:’6 S-'imr'O , 'sU&ol- 4Us&~tAJLc> rf®" /fQsi. -ft 'il j steŠA,./fc • t r p} y* c?e A^3s 0 4UJ*vC^Itto J ^ ?%% fla * wfs>. u JVtej'p trd' rtpt* ~4e, td?M4L l&peAl /ft TT&l (%LbO'P&4' ^ ^2- Jt'Tnutmc M*™* A^r ^ oiOt’' t' —JŠCpij^ __^ cCt^st<&-«~d A-****^-0-* • 1 nTr '>pSt^*/L(f't'}JU' /3pe*n /P-tčLl&AtZ / ^J& jkbn^teuvtn. '' H' '' u ^a- /If~*-K 'c '*)p07 /^7° **^*A*~&d ^A— /v-«. (us^ujrtrp ■iht tv HSiz fz % ^ Ih ^e> ^^y \y>wyryf^(^^ 'v/ h L, .IkCur&U' ^l^ti>itl, -fU fo-(%U, I j/l. Dya Šlofkamerada* Je slavček Teharski utihnil Zato pa Laški bolj žgoli Ta prvi mirno sladko spava Ta drugi pa na gla*s smrči Ksaverček in njegov kanarček. Ksaverček;vsi prijatelji Želiin6 prav iz srca Ti Naj vsaki dan; kanarčkov glas Ti dela kratek čas. 2. Domu odhajaš vsaki dan Vesel pozdravljaš hrib in Jlan Kanarčka vzemi še s sabo Da tiadi nam popeval bo* šL (jl\As{ćw3 Vt&fc pft^‘ Iifi f^O^tCd^- /bs ^hsAsO- . xw 1 v3 t'/V'CkAA^Ot' -^fcA. t^V'CkAA^oe, {gsćifi/e,^ rt^v^^vcnk? suTj$ftz*i/ ^ . Zfickoj /Uvrts ZvreH TV^hn, s %,arvLfi~j ; f ,V_ ( /? /^/*7 ]/o^’ />r>W it it io irt&v/mn v- tt-&4~ m &esf^ eppJ&esjčs* ' d&&^. /i%n[l-CslA* //o-' fCvso**^ kr- ~ • “ ć’t*- ‘^^Trtigo /iX ^u-<. *+ t te ^ /f2oVC-A^ i/lH>-J ^V-t?4^-»-^-4^' ft^»/ ^n-c 'v*AaA'K <1— / Uy^e>Ce. eC^~ fisuo/Če-rfi , j i&tc 'TU* gsr+4f&&- /,/W* ava< — jv kjb>ttMvU.j>$«M. ^ C+-C>~>y-lsć\s /l}~ £\}~a^L^-& / frb’'^ ZeUc C . 4. ^ . (J '*-* *' c-f? ^ •«..-»/ “'* ’Z-si-it'f'Z .■ty/ - v -/.• N . ,-v. -/ •■-€L. L^t^& «. ^ (rtZ-^tL/k-t 4 2. «?. ye ^ '^2. / > J —"r /"^7 ,2 ‘ v t. ^ - J-Crzžirt^* t-c '**■**-' ^o- cJ^v^zsg' z> i/2 čJLe^eć^t. l^CX^ — > i < —■'' ^'•i//5’• ■/'. v*" ^ 7*^1'*^-. ?-t_ p/A^'*-*-‘-.^ $£,'■0^.-r*n'<-* V“«<^ i>ta-t-<-^wA«)^-»^,* . -- ^ -/T 2 w Zi&lacsi-^ri'-e-e. ,, jb'~rrr*Jl4, zL+~&/y^r>'fy,’/ oLaL ~9-r i^- £w-0^ •»<*--»-«-«✓, Zcvv-it^ tf/O^ v'V < v~t^' ti &r*>*irxr'V~- &X/&&St~cr * /^)«'(f-e-*^s_e_'S^VZJZ-. -*J~ 't=*-&~y.'^r sy*~-— i> ^ ‘' ^ /^t?> <-&Cptinja. r&čar&L T-»W^7 j ' ^ć^u-x^ cr£ -a^ š^a-ie '-eX»-^*j-. ,, TtA^t '-^-T-iA^a.^-^ ^ '>-**^<3r>+-\ 0-4. _i ^ZsC*- ^Z;-/^yrr^.^ 'v^, -V^ . < . > -v^- ^-v ^jc-^^-v*-^ 'r£\^SLcis. *l 'Ki' J*^CS1 ^^yvv*^vu«^^ '^- zP&stttt&vub v(''C£^t-e^f--£c>^ --------------- j VCt^A- ; ^-»^» dL^&L- -^7 '+'^'1 v'*'* Q-<. / h , A o ^l*'«-**-**'-'-1'**-' ^ - <7^ e . /, />/? , t2> ^ ^ ^y ^ ‘ /7 -i. C>. 57 J < -&£ml*zrzr . n) k^jsa^. n&ei vm ti %je^d ^ (>V cL4e£& fc®4*c. Ut^bnri *' -v’ A-^*XLe, ^2 u^c^o »p*' nri^-4 ^ 5 "7^*6- trfo-v.^Z. U4J&ĆE# ’ __- Z^r fra. c^4 J~v jA*. ■€J2-fz*&- -

£e oA4 ju* ny$j»t>i. ^ vCAt^k, && ysi* jC A 1^2^, -d-C -Z^ s&d&i' ,J&2 t^v^OL^ r t*t*£. " J2^VS2*t/g**s'i*tt. ,t* dA J^tUd v^W :AA AAt ->^-tsay^ ~dtAA &,<. iAut -Jc^e. +€si>-*, p^ć+ćA'C*, st^K, Jh4% nrikit, ž t Al^/z _ jn? /<~vd-7 tkj /ic '(zA^e^ttd Gsutjfjz. ^ ^ž: A ^e^<2 , k*e>eU> / '■jbnj^jžnf-CL^ ooM*^crr; nrzp/c o^*« " &U<&v*t. y-jjs>< _ m ‘ : .... - • te: >ad^corfe«u i-’ ■ : t . : - — ,- •!• -,.t- . i V- ■: . . .. • , . .„ s- ... r t i L • * •L. - *.. i • ; k-' ‘ i . ;• • •; 'Ti i; . ^ sl* : * * * - - 2-«. » ' • .. •■ ■ ' i-; - j ••:v»^» ; /Q^£ije. ■ > -:; p; .;.. . r . -: -:. i : •■•,•• / •;•••• <2 CJ^a^t.© /4^ t?* ; ^ . / • ; etrtf • S3J3 v i--L4iL «. - ■ ; Qy{/'^^^"TVS-oi^r ; •. • ::..>; : > . : V •• .;• •' : i- • •-I __^ - ----^ :. \.- i0 • *fy 4/ T~T^cs-^41 ■T^t'L^V -7 ortje^jc-* '7C^C "V - l^js. -«<• Ztk2c ^aL^rz^j im jssV-7 Čj' 7 c ič &^ee 1 / : ;."t 'f• ri;r-:": : •:.^ t-; čut .trV'v-'i'L.L- S, /st ^ 'V4& ./Z-feS šr^l'iri sV-ŽV :. io ' j? v V*' / ( //j* vu^e et>»6» /rr^ • $1tsfirtxS feb /4fe-tfe u ^ J yf /fen\ ^^fe^-y&^ s'Tp-vtsu. t' -gIcl,. -#o f*Ly' £x &Ct4.. 4-e^tyc\/ '^sCt^jj'1 ^^l// ‘y 'bi'oiJea/ vi ■S >- . j } j "i 4. ■•' ■ i .',^5 ■ n/ av&fcu /pUc 7 <7, n >) \ • r U•) "'ftA ' Cti-t-tA. 3M, j? j^n<- 'PV-Zfofa- '&&Z <. V5^ 'jp^c&čo, st^frV^eL 'T't<*. //drV&£~~> 7 ft /jWQj -£r f' fyušcti ■ 'f^ 'e^ c^ , k^/le «} 'kldLii : run- .y 7 • 7^ -V-ifu^ . d - rtStrteMctJ, cc&oOlsn cv^v-*—1^_/^ —^d<=>-iA-*cr%s ^r^-j **/ C*i*^6s+. yT^fi^Tp-čcr-rJ! ^C ^ 1 > k? bi Jr c^r-a^e cjl-cLc+l^^, ~^2^ JI r$ < p * / ^ # •» l list 24 J -v; ta* J/A list 28 lisi 29 TOTI STARI PISKER (številki 1-2, rokopisi) oti p 1 s le o Glasilo pol.internirancev v celjski jetniunici. V lepi pomladi 1941. letnik I. •'' ‘ "uvodna de seda uredništva. 0# ravno se bliiaajo nauo,,pocitnicewže h koncu,kakor porosSa *®ega zaupen^a vredna -AIB,smo se odločili pred nauim razhodom vendar le se **dati svoje glasilo,da tako ohranimo vsaj del spominov in pa,da nam hitre-«aiee das,obenem pa saposlimo naše godeadace. liat nosi že v reS alošinskih generacijah udoiiačen naziv po štirinadstropni Pdlačl v Celju "Za kreaijo štv.l.",de tssfco tudi mi feeob&eeenofte izbranci is AQfca 1941.prispevamo k staroslavni zgodovini"8tarega piakra"v Celju. t;a oadoknedlmo preteklih,brezplodnih 6 tednov,bo list izšel dnevno proti ve £e*u.Badl tehničnih ovir je naklada listo -vsaj začasno -majhna.K sodelo-*anju so poklicani vsi sotrpini,moški in žensk®,ki s® Čutijo sposobni za novinarje,liter®te,pesnike,risarje in -lažnivce. ^adivo se odda vsako jutro do 9.ure v oelicl štv.53,tajnost piscev je za-•ssaičena. ^retoištvo v naprej prosi vse čitatelje,da prizadeti ne zamerijo,nikogar ne bo v našem listu žalilo namenoma 9vaak naj ematra ,da nam gre le za |Jlo in zabavo.haša skupna želja pa je,- in ta naj nas vodi - ,da gremo «ici preje domovi Uredništvo. ^leiba. ^Prosto po narodni/ l kajho sem prišel, korajžen,vesel, ®Qfii pričao zagledal, jokat začel, denuncljanček Ti moj, Jtkaj se ne raduj, aaj prideš tud'Ti za menoj. Po-raadelitev činov. %» «»«»«* zvrnem e* m» «»«• rnMmrnvVmme'«« V iarek,d»«KKj« -se jo uvedlo .tudi dneva« veibanje /efcsercir/.Pri tej priliki so se zaslužnim podeljevali čini.kot prvi je dobil svoj čin aotrpl Čiče.in,postal je po odredbi rimskega inperatorja 00©« "uberarschloch".Kekomu drugemu sotrpinu so pa sotrpini sami dali povsem zasluže no jjaržo "Unterarschloch" ali tudi podrepna maha. ____ Kanonik,Čepeč na prvem sedežu nasproti vratom votopivšemsa hausarbajterju 1 alterju:"Tak, zaprite venda® vrata,saj vidi* te,kaj delam lH ?alter:"3a hudiča, saj ja ni nič hudoip,5® kdo vidi Vašo r..l" ^ž4.sfi.«s2Eiš§ai- Biad Sle krank?! Hein,Herr Kooiaaar! J*ee fant Ihnen?Freiheit unti Geli !" ^celici naši živi, ^ogo bedi, še rajši spi, J® venomer ofcol sprehaja. :°d pazduho flašo, P°d drugo mehur, j® ta dihur?! a°trpini!Iajzanesljivejše in docela točne informacije Vam daje dnevno po ^djterku ,po obedu in po večerji naša AHB-na stranišču v čakalnici.©bonom ^avlja MB,da sotrpin Bratkovič ni bil in ni član ta agencije in zato naj *}ik&o ne naseda njegovim vestem! Ti p ob e ga o. V prvih mračnih dneh p^ide sdravnils: sotrpin" Dolgin" v neko ^ifČo^n^pozfravi ohrabrujoče ;"PcHaozi Bog^ junaci," ! odgovor iz celico:"Bog pobegao!" Hazdelltev v skupine. B© postane Hiiše blfan^j sr wStareta pisfcru* še bolj 3agocetn0,ao nas v aro do JžO.iaaja raadalili ¥ Srl skupine in to v A /30/,B /16/ in C /98/./.ngloži ao prišli pod n lilnge IV3/. Kjakor pojaanuje /JiB,po&teni A Ariatokraten, B Bettler,C Comnistan* Agencija Latrina pa akusa ovreči to razlago in pojaanuje,šrpajoea svoje toltaa&anj© iz povaeta sanealjiveg? vira,da odidejo vao tri skupine v samostan v Hajheaburg,kjer bode skupina A delala liker,skupina B čokolado, skupina C pa sir,Angleži pa se b do na vse skupaj poar... Uredništvo raspisuje nagrado loo din onemu ,ki bo podal pravilno razlago* Sotrgini! Pri treh Johanih /Kaapiut,Pod£ailšak in J)oler/v eobi štv*5?«do-Srta caJEoljse metla ,šahovske d< oko,igralne karte,-pa tudi žandarske baline. Zenski koncert. *»•»»» *•*■*»•»%*«»*»«»*» «»»»*» lase sotrpinke prirejajo vsak večer .v mraku vokalni koncert.Petje je, |akor pravijo sotrpini a kosmati;! ušeai ,na precejšnji pevski višini. Želeti je ,da je sopran tišji in da se koncert konca najkasneje ob 21. uri. fozorl^ ^Br.Bolgin ordinira veo dan v vseh prostorih "Starega piakrawv cetrca5“,na hodnikih in na dv&ričču-in to po najnovejši metodi-brez zdravil. JS3S.l»i. 1/Opata pa kramp, to ni za moj vamp, m glašek dobrega vinca, to jo za moj vamp, en glašek ............ /po mm?**®* %+*mvw m d^io/* --- Angleži se vkljub ponovnim perturbacija® še vedno in vea čae trdno držijo na koti 35 v "Starem piakru". //ilB/ 'Tz Msribar^ .mam. »sm&i^QiČ2 50 je blizu 300 sotrpinov vrnilo za Binkošti na svoje domove.Imamo avtentično poročilo, da bomo d,o konca tedna / ? katerega / tudi že mi doma« OGLASI «•*»** vmefcee »* i* a«. *—** a* m* Proda se ali zamenja nezrel arestimt e primerno ares tan tinj o.Ponudbe na celico /-tv.21.pod šifro " Potreben in nujno" . Dobrega pometača išče celica štv.33.Pacudbe je poslati na sotrpina Senica loberta. Jstniška godba /rodbina PavletiČ/evira dnevno po razglasu veeelih novic ASB^eja.Priporoča a® godba tudi m boljše čase. Priporoča se cenj.sotrpinom brivnica "Na brzu ruku" Bukovac Josip,celica 3tv.43.in Hutter Maks celica otv.9. Rebus. ► iHtrnkV*1 Rešitve je poslati na našega aotruInifca sotrpina Senica Roberta celica štv.33.liajboljša rešitev bo nagrajena z enomesečnim prostim stanovanjem in brezplačno hrano v "Btarom pisk.ru"I . det/l* f' f jf ^ ^.OČ. ■Ts* }&£**i^w^»* ®===S® ^ ■ - . -? r.^_~-i j t?\ f /L^t' /f V/ Č&^St.e* # $€ 7^*f^U ^€.4* jj* 'C &*•*■&** s4**£-n A^z^e*+rt f,i*+ f ^ £/* 4t*EM^ ^♦ j*f »»črt*** .'*<-*'*■< %+~£yfiS« ~irtfs44+£;- c^i # /Vi^> ^ ^ $L*U* S A&£S£š^sd&i '~4rci~ ^A^u,tVvc 'CtČ.'c-i < ^ M*, ^t',‘,'*^«k 'Ce*£.■}, $6- */Lt; ^rv^v^cn,*^ # /v^»^*»'|t-v1rj'e^++*tr - ,k^++leL»~-4^^i Wcul4~L*sf4+l ; !f T *^C ^^jvv4t- *7 ^ H/ixX4~t^4t+ *, .Ta^C 7^1^v4l ^UaU^ i^i+-Ls\ / tyet/uz^t.+ui.&x*>«jf-t«r£'x», /\H~o^ ^ iL-*t ©tu« «fc^' vm' V^»vr L*+.oL* bj, f C e. UioU^ \rrt*U' J£tkr%'f~**~bt** f&RM++ iVi^&-vw« )w5 Uj^AC^.fuo trf>*M.,t+ /t»~ ^ v4 ^ [j aca- fl'k.cKA.'. -idv <1/ . ^ *|^,vtX|& /t+* j *s4^a /i*~*j AaJV^Lp* /iM, ^ f&*-t4%t%+v , , < U+jl£, ,f.x hU $*U ft -»f (rfa.-*A*<»y<> Še, * > prt^t^A ^ c j ^f" ^ t*X>i-€.. * A' yU5^«£ A-ft/ ■" lAr / <^«»1. /UM***, /^»V<«t.-*-<...^. ‘U1 j, pi^kjC^M "M* &~e'^% £ "i J’#'*'**-’') cww^.„«^*vv, &■»^r*' tr/-"1 ..»tl. X- 4-U>'W-H^« '#' ^ teni m^p,^ a .^•v^-t-:^- s >w*>*~*~ ^ h j* ^ ■ •4a. ic, K%*-40 *.*..*>■ S ?, „ . . f . . ,w,, . . .,, ‘ 1 *, e,? ^ *}0'* , (*.tC£Cg f ✓ ./vtc+ICf t /^1 j-t-u^lu fci^vCC l J ,,puit j«■•rs***c- t^ V^lu* /^tnu^Lj £«ue.£ ' . f /-.... - ./ • -* l,7ti' A. ^ L A t r . u>CA\ c-r L-ge-At ,'?** fA* (CmcMsf ^crv-c ^ /6>'r^ Art-Ć ej/i<-* neb'it'i/L'i, ^ C-i c(cx,^ ■vr v~>e^L fjisfrlrr^SK , AAcSuJliZ^U^Uj/L. A- .£^rw.U 4/-•- ^«r ?ct^ ' V . -/ Vg^-cH? ^ *,c( f.<^f t i •v '^. K \ c^^'~^'>/ ,r^, V^„ ).cs^' J., -^<.<*^*£40 eC&VlJt. *1 C <'*V*v»OV / * - tl/ /{- /1—^ mJ .*A.i hL-^cI; /b '\r1£&~-4 ^n^r-tr-^-fV* , X^ArL-A- <-i^O PC ■\, iKrivvrv t 1 16^* $ / v ^ vr t.-.c.i t tv 5*6v£^ J5, / AV ^ ( , ^H^jLu vl^cU**^lt (A^(-4*'H^ :/<'k4J:c): 4^1^ 4.w£-^ &U;U^ r++M~, 6*t4Cfi^ J~*li, rv-yc .4<*.£c ; Utfefe L•bjtl'O OsMJuSLCfLi^+tJ-t'’U \ AĆisUt* ^ftM-*i V /ZU&r. 4- •'>^ k (u*,**** ftfUfaKi Mcvuc/a/ fJ* k/ 'v. ^-Uča /K f^tn^o AiC hA fsJuA-il t d'kl£cc\jCkA, (p. 1‘ikf -frei/i ;^vk»w -e^/vi-t Jrtsv-r.ti *V~/i4*a&*++ -^sl£asL, ^L^Wv'*^ i<-V' Av^sO /£l-fr4 lC4r™sLcisv^U> fro "'{/č. Vtri^ns pl o^£\ A^v®t fCc. ^($hrpX£ J tx^i^v /W«^ ^ rC^t^i, &A'iOu#p*£j /vLe*. ,&X> fileti/ /v^1^*fjU ^tit /l^ tai^Olr Ha* l>-l /if CK-[\. , tcec9- pyy*: /**+***'&' Ai(t . J* ^OW ^cvtt/ent |^vvW tf-^v ICtAUtUiviAh «^ ^V /bAL* ^ Ar '/ fr &> C^f-A^j At^-b) f^Ai oUAAt /K jx$tl*\*> /V^i X^> A^Cr-V^ / yX /e , ,t Sjy\Htru’; . r.K.^ r ^ V 1.J r CLi' /C IC-t-VV^V .•<>>» / -rceviu^t,- «71 ✓ t££7Xx: * '‘bfo-i fje\ 1 -4^( DG<:iv^cv p ^ 'A a irt^*v A%«vvW /^t.elMt^tUii ^ ' ^ /& fM*L ^ f^ksiAs ^e^UM fsv sp .va»K.. ot© €^ V'WW , P?l