V Ljubljani, dne 20. decembra 1928, Cena posamezni številki 1*50 Din. X. leto. NAŠ GLAS Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v ljubljani „NAŠ GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . Din 40'— Polletna naročnina ... „ 20*— Četrtletna naročnina . . „ 10s— Za inozemstvo je dodati poitnino. Oglasi po ceniku. Uredništvo s Ljubljana, Bohoričeva ulica št. 12. — Upravništvot Ljubljana, Vodnikov trg št. 5/1. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 11.467. DR. FRAN OGRIN: O Božiču. Zopet goro lučke ■ob jaslicah, božično drevo blesti, starši, z otroci, prišedši od da« k.č, so sc zbrali, da se pogovore in povesele v domačem krogu. Običajno božično obda« rovanje... Nad zemljo se spenja sinje nebo, zvezde blešče: jasneje in vabljiveje, verniki hite po škripajočem snegu prdko po« Ija, preko gozda v božje hrame. V njih mig« Ija An plapoJa stotera luč. »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!« doni vse» povsod in širom sveta. Svet ovladuje mistika in veJičanstvenost božičnega večera, božičnega dne. Ljudje se zgolj radujejo, odmikajo, se svetu. Pa je povsod, je vsem tako? Ne! No! Koliko ljudi nima toplo sobe, nima božičnih potic, nima božičnega kosila, pogrešajoč najpotrebnejše za človeško življenja In mi Jugoslaveni, mi nameščenci? Ali vlada pri nas božični mir, božična spokoj« nost in zamaknjenost? D» in ne. Mnogi se pac vesele, uživajoč in zabavajoč sc, drugi pa sklanjajo bedni, užaljeni, zapostavljeni svoje zamišljene' glave, vdajajoč se mračnim mislim, težkim občutkom. Potrt, razrušen je bratslki mir in Boži« čejk ga še ni vrnil bratom ene slovanske ma« tere, ki jim polje ista Ikri, ki jim zveni ista beseda. Kdaj? Kako? Naj bi že bilo, da se zjasni lice majke Jugoslavije, da se radujejo ob bogatem njenem ognjišču vsi številni otroci, da se prične in da nikdar več ne pre« stane delo vseh za procvit in razvoj naroda in domovine! In kaj naj rečemo mi, javni nameščeno! in zlasti upokojenci? Današnje politično stanje nas skrbi, svojo bedno, nezasluženo usodo pa sploh težko prenašamo. Mi delamo in se trudimo,. Naše organi« zacije store kolikor mogočo za dzboljašnjc našega položaja. Zamani Že deseti Božič obhajamo v svobodni domovini. Toda kako! Brez potrebnega zanosa ‘in zadovoljstva, strti po skrbeh za obstanek in dnevnih te« žavah. Vse to nam zmanjšuje, nam jemlje božični užitek, božični polet. In ali nismo tudi sami krivi svojega sta« nja? In še kako! Ali smo miar enotno orga« nizirani? Ali delamo vsi, za isti cilj? Nilka« Ikor! Tem ni treba (jug), drugim nekaterim tudi ne,, tretji se opirajo na tuje nam orga« nizacije, pričakujoč spasa od tam. Kaj pa potem še ostane za bojevanje, za dosezanje uspehov? Malo, malol In pri nas jbo ostalo še dolgo, dolgo ta» ko, in nam bo, še dolgo, dolgo slabo, ker bolno so razmere do kraja in te bi potrebo« vale dolgoletnega lečonja, težkih operacij — pravih zdravnikov pa še ni... Pa pustimo vse te marnje! Poveselimo se, vdani božični mistiki in spominom. Mor« da pozabimo vsaj na božični večer na ta ni« čevi, goljufivi in krivični svet DRAGINJA NARAŠČA, kdo se bori zoper njo in ščiti konzumenta, drž. name« ščenca? »Naš Glas«! Uredba o penzijskem fondu za vdove in deco umrlih drž. uslužbencev. Kakor znano, pooblašča čl. 345. finanč« nega zafkona za leto 1928./29. ministra za fi« nance, da stvori omenjeni penzijslki fond. Načrt uredbo je izdelani ter je bil izročen fi« nančnemu odboru, da ga prouči. Spremem« bo so sicer še možne ... toda, Ikdo si, ki dvo« miš, da ne bo uredbia sprejeta v tej obliki, v kateri je bila predložena? Uredba stopi v veljavo 1. januarju, 1929 in ima 24 členov. Navesti hočemo samo najvažnejša določala: Čl. 1. in 2. pravita, da se ustanavlja ta fond za vdove in deco umrlih državnih, ci« vilnih, železniških, vojaških ter mornariških uslužbencev. Fond se ne sme porabljati, za kakšne drugačne namene. Čl. 3. Prihodi za fond so: 1. 50% prvomesečne osnovne in položaj« ne plače pri vstopu v državno« službo. 2. Prvomesečna povišica osnovne in po« ložajne plače (višja osnovna, položajna ter prevedba iz nižje v višjo kategorijo). 3. Redni mesečni prispevek, ki so odbija vsakomur od osnovne in položajne plače; višina procenta se bo določila posebej s Ikra» Ijevskim ukazom po predlogu finančnega ministra ter po izjavi državne hipotekarne banke. 4. Izredni prispevki uslužbencev, ki sto« pijo v 'državna) službo po 28. letu svoje sta« rosti. Le=ti morajo plačati za ves čas preko te starosti še 6% letne1 obresti od določene« ga procenta (točka 3.) in ne glede na to, če so že bili kdaj v državni službi ter so iz» stopili iz nje zaradi česarkoli že. 5. Obresti nabranega kapitala, Iki mo« roja biti .za en odstotek manjši od redne odstotne mere dolžnikov. 6. Prihodi iz disciplinskih, administra» tivnih in denarnih kazni, ki so bile: izrečene nad državnimi nameščenci. Čl. 4. Za penzijski fond morajo prispe« vati oženjeni in samci, vsi, ki imajo pravico do penzije. Iste pravice in dolžnosti imajo tudi tisti, ki so na razpoloženju ali v pen» ziji, pa tudi za čas, ko uživajo izdrževanje pot čl. 125. zak. o civ.,uslužbencih, po čl. 109. in 309. zakona o saobrač. os., odn. zakona o ustrojstvu vojske itd. Po čl. 5. tvori osnovo za vse odtegljaje, tudi za upokojence poslednja osnovna in položajna plača. Čl. 6. Pravico do rodbinske penzije pri» dobi vsak v fond plačujoči po petih letih. Za temelj tej penziji služi osebna penzija, ki bi jo imel na dan smrti v sorazmerju ,z leti plačevanja in poslednji plači v aktivitetl. Za obračun penzije začeta polovica leta pla» čevanja se smatra za celo leto. Osebna pen» ziija, ki jo merilo za družinsko penzijo, se odneja po procentu v zmislu členov 140., 125. ali 126. veljavnih zakonov za vse državne uslužbenec, saobrač. osobje itd. Po členu 7. izgube vsi, ki so izstopili pred petimi leti iz državne službe, pravico do nadaljnjega vlaganja v ta fond in do po» vračila vlog. Kdor pa izstopi po petih letih iz državne službe — izvzete so obsodbo po ! Naše trpljenje v Sremu. O, kakšne temne moralne in upravne razmere vladajo med računsko« blagajn iški mi uradniki v Sremu! Le preberite še ta za» nimiv primer od tolikih, doslej še neza» beleženih: Revizor neke okrožne finančne uprave, Srbijance, je obiskal letos vse kraje, kjer obstojajo davčni uradi (sedaj sreske finančne uprave) zaradi izrednega pregleda kas. Ta mož je, čeprav je že pre« jel akontacijo, dvignil predujem še pri vsaki upravi posebej. Ko so dospele te pobotnice v centralo, v kraj, kjer službuje ta »revi« zor«, je nastalo pojasnjevanje in vračanje pobotnic. Ko jih blagajniki sreskih finanč« nih uprav niso hoteli priznati — bili so to nepravilni in protizakoniti dokumenti — je prišla zadeva v rešitev tudi pred generalno direkcijo državnega računovodstva v Boo» gradu. Odtod se je hladnokrvno naročilo vsem tem blagajnikom, da takoj iz last» nih sredstev popolnijo državno kaso z go» tovino za vsoto, ki se je akontirala gospo» du »revizorju«, v protivnem primeru pa se bo —. Ta čin se je komentiral dalje uradno jz Beograda na pritožbe posameznikov s splošno odredbo celo tako»le: —. — — ker so prejemki »revizorja« že tako obreme» njeni z državnimi in privatnimi prepoved» mi, da nikakor ni mogoče, da bi se od njega kaj izterjalo... Blagajnik pa naj po» polni kaso, ker pride v nasprotnem pni» meru odposlanec na njegov strošek itd. Zagrebški »Naš glas« št. 23 z dne 1. dec. 1928, po katerem posnemamo td novico, sc je ob te> priložnosti k sklepu obregnil v državno administracijo z izrazi, ki jih nočemo ponoviti. disciplinskih predpisih in po točlbi 7. čl. 133. zak. o čin. —, lahko še naprej plačuje: v fond, da zagotovi svoji družini penzijo. Iz» javiti se morajo drž. hipotekarni banki; če pa le«ti ne plačajo prispevkov več kakor 6 mesecev, izgube pravico do vlaganja sploh, družine pa penzijo. Kdor se povrne v drž. službo (po čl. 4. te uredbe), so mu vračuna prejšnje prispevanja v fond. Rodbinam umrlih, pred potekom petih let plačevanja, se vrne plačani prispevek z obrestmi vred. Od 5—10 let plačujočim se odmeri rodbini penzija, kakor če bi rajnki imeil 10 let službe. Poudariti je treba, da gre vedno za »efektivno« trajanje službe. Kdor pa hoče, da se mu za odmero rodbinske penzije vštejejo tudi naknadno pridobljena (vojna, samoupravna itd.) leta, mora doplačati za vsa ta Leta še posebej prispevek' s 6% obrest» mi vred. Državna hipotekarna banka odredi rok, do katerega morajo biti prispevki (na» knadni) poravnani. — Tudn. ministri, pod« sekretarji, aktivni in upokojeni morajo pla» čevati te prispevke^ — Čl. 13. govori o kon» traktualnih nameščencih. Prispevki se mesečno odtegujejo. Raču« nopolagači, ki v 20. dneh ne odvedo prispev» kov hipotekarni banki, plačajo 12% od po» brane vsote v korist fonda in pa kaznujejo se za ncbrižljivost s penalom od 100—500 Din. Po čl. 17. nadzoruje banko finančno ministrstvo, a račune pregleduje glavna kontrola. Čl. 21. — Predhodna določila: Vsi usluž« benci, kii so bili na dan uveljavljenja te UTicdbtci že v državni službi, v kateri so Imeli pravico do rodbinslko penzije ali pa so bili pred tem dnem v taki službi, so smatrajo kot da so že plačevali prispevke za ves čas svojega službovanja, ki se jim računa za osebno penzijo. Vsi, ki imajo že všteta vo= jaška, samoupravna itd. leta, pa morajo do* plačati prispevke za ta Leta s 6% obrestmi. Od 1. januarja 1929 so bodo regulirale vse penzije v zmislu te odredbe. Projekt novega šolskega zakona. Na sestanku širšega sosveta poverjeni« štva UJU v Zidanem mostu dne 8. decem« bra 1928 je bila sklenjena ta«lei važna na« čelna izjava vsega slov. učiteljstva, Iki jo prinašamo po »Učiteljskem Tovarišu«: Naše načelno stališče in naš odgovor na napade. Slovensko učiteljstvo, organizirano v UJU, je izza stanovskega pokreta hodilo svojo ravno' pot v izvajanju načela, da' se mora v svojih zahtevah m svojem programu vedno opirati na ljudstvo in iskati moralno hrbtenico v svoji stanovski borbi v soskladu svojih interesov z občim narodnim intenc« som, ki mu mora biti vselej in v vsakem slučaju suprema lex. Dosledno smo zavra« čali vse tesne vidike v zasledovanju svojih zahtev in koristi in tudi' pri presojanju pro« jelktov šolskega zakona smo se predvsem vprašali, ali odgovarjajo potrebam našega ljudstva in slovenskega šolstva. Dasi so nam razni projekti šolskega za« kona obetali marsikatere dragocene gmotne in pravne dobrine, >za katere se je učitelj« stvo od nekdaj iborilo, smo dosedanje pro« jekte načelno zavračali kot preveč centrali« stične v svoji osnovi in premalo demokra« tične. Izrekli smo sc proti unifikaciji šolstva in zahtevali okviren zakon, ki bi dopuščal specialne določbe in uredbe za posamezne pokrajine. Bili smo v zastopanju interesov slovenskega šolstva in njegovih posebnih zahtev in potreb vi mejah, ki nam jih dopu« šča skupna organizacija, doslednejši kot po« Utičnici stranke, ki imajo avtonomijo Slove» nije v svojem programu in to kljub žalost« nim izkušnjam v preteklosti in sramotnemu dejstvu, da jie slovenski gospodar rezal uči« tel j st vu vedno najslabši kruh. Slovensko učiteljstvo se naroda ne boji, računa na» sprotno, da najde v njem oporo in mu bo ta vračal zvestobo za zvestobo. V času, ko nimamo Slovenci nobenega skupnega kulturno in narodnopolitičnega programa, obveznega za vse stranke, ko po» litične stranke niti ne čutijo sramotnostl tega za narod usodnega dejstva, vršimo na» ravnost historično nalogo, ko združujemo v svoji organizaciji slovensko učiteljstvo vseh političnih smeri in naziranj in se skupno borimo za koristi našega šolstva in soodlo« čcvanjc naroda v šolskih zadevah. Naša borbenost ima svoje meje samo v ozirih na različno politično pripadnost članstva in v pravilnem ocenjevanju politične moči sta« novske organizacije. Zavedamo se, da niti a eno svojo zahtevo ne diramo v interese in neoporečne pravice ljudstva in da ni» mamo v svojem programu nič, česar ne bi lahko zagovarjali pred njim. Politični javnosti je dobro znano, da slovensko učiteljstvo v nobenem vprašanju ni tako edino, kot v zadevi veronauka in da si vse prej želi kot kulturnega boja. Takih namenov pa se tudi ne smo očitati ornemu delu srbskega učiteljstva, ki želi. veronauk obdržati v svojih rokah, saj si tudi strogo katoliško učiteljstvo v državah, kjer mu je poverjen verski pouk, ne bo pustilo tega vzleti brez protesta —• baš zato, ker ga srna« tra kot središnji vzgojni predmet. Nihče nam tudi ne sme očitati, da si želimo ureditve stanovanjslkega vprašanja, ker ne iščemo pri tem kakih gmotnih koristi na rovaš ljudstva, ampak ureditev nekega socialnega zla, ki tudi v vzgojnem in mo» ralncm \pogledu povzroča mnogo škode. Enako nam nihče ne more odrekati pravice, da se z vso odločnostjo' borimo iza dksi« stenčna pogoje stanu, ker je to končno na» loga vsake stanovske organizacije in ker je to pogoj za naše uspešno vzgojno delo. Zato z ogorčenjem zavračamo napade na! UJU, ki imajo očiten namen vreči senco na slovensko učiteljstvo, ga delati pred ljudstvom soodgovornega za vladni projekt šolskega zakona, izrabiti tal projekt, da se v ljudstvu zbudi mržnja do šole in učiteljstva in s prosto špekulacijo na nepoučenost čita« tel jev in pristašev naprtiti nam, za kar no« si j o pred celim svetom odgovornost vlada in v njej zastopane stranke. Obžalujemo, da se tako važna zadeva kot je šolski zakon, obravnava od nekaterih odgovornih činiteljev s takega moralno majhnega stališča. FR. ROJEC: Več luči med narod! Kadar se podnevi razgrnejo nad zemljo megle in oblaki, se razlijejo dobrodejni solnčni žarki čez širno zemeljsko površino in vsak' človek, bogatin in siromak, je de» ležen dobrot oživljajoče ;sollnčne Svetlobe in gorko te. Vemo, da solnce vzbuja- in vzdr» žuje vse življenje na zemlji; če bi solnce ugasnilo nad nami, bi kmalu tudi naša zem» Ija postala gola in mrtva kamenita krogla, kakršna je zdaj njena spremljevalka luna. Solnce je pravično in nepristransko, ker ena» ko dobrodejno zastonj obseva vse zemelj« ske prebivalce. Ljudje, Iki so si v svoji se» bičnosti in tu in tam v krivičnosti prilastili premoženje in moč nad reveži, pa hočejo imeti zase tudi več solnčni h žarkov. Ker teh ne morejo zadržati, da bi ne sijalo na ljudi brez imetja, so dali skopati zanje glo« boko pod svojimi hišami temne in vlažne stapovalske prostore in tam morajo bedni stanovalci trpeti tudi na pomanjkanju soln« čnc svetlobe in gorkotc ter hoditi ponje v prirodo. V tem oziru so podobni, ti siromaki žabam in ribam, ki večkrat pomole glave iz vode;, da se navžijejo svežega solnčnega zralka. Seveda taka podzemeljska stanova« nja za revne ljudi so le v mestih, zlasti jih je mnogo v naši beli slovenski Ljubljani. Okrog po deželi so tudi posestniki velikih hiš bolj socialno čuteči in ne zidajo bivališč pod zemljo niti za živali! Kakor pravično božje solnce dobrodc'!5 no obseva vse ljudi na zdmlji, talko bi sc morali nepristransko razlivati tudi žarki či« ste resnice in pravice z vseh inaših merodaj« nih vodilnih mest na vse stanove naroda, posebno pa še na naše preprosto kmetsko in delavsko ljudstvo, Iker to nima dovolj pri« like, da bi si moglo luči resnice tudi samo poiskati kakor drugi višji bolj izobraženi stanovi. Resnica prihaja med ljudstvo po tiskani in živi besedi. Toda pri nas navadno ta beseda resnico, le pači in zavija, a o čisti resnici molči, da na ta način odvrača ljud« stvo od spoznanja. Ako bi bilo ljudstvo poučeno o vsem potrebnem s čisto n ep o tvor j c no 'resnico, bi že davno pognalo svoje zavajevalce, in za ti« ralce tja, kamor spadajo in bi na njih mesta postavilo prave ljudi, ki bi na svojih viso« kih in dobro plačanih mestih deli ali za čast s počitkom vred je trajalo stvarjenje sveta, torej pomeni število 7 popolnost. To je dokazano s 7 prednostmi, katere ima in splošno korist vsega naroda in države, a ne samo za svoje in strankarske dobičke! Zato' naj bi zahajali državni nameščenci ob vsaki priliki' z živo in tiskano beseda med preprosto ljudstvo in ga poučevalo v vseh potrebnih stvareh. V parlamentu bi morali naši po prosti ljudski izberi izvoljieini poslanca, resno in od» ločno delati za ozdravljenje glave naše dr» žave z odpravo vsake korupcijo in strankar« ske krivičnosti. Poleg tega pa bi so morale odpraviti za bodočnost tudi neupravičeno pokojnino ministrov in vsi dispozicijski fondi, ki jih gotova ministrstva v ogromnih vsotah razmetavajo med svoje pristaše. Le na ta način bo mogoče ozdraviti glavo drža« ve in ko bo ta zdrava, bo zdrava vsa država. Potem pa bo dobro tudi v tej državi pri« padnikom vseh stanov, torej tudi poljedel« cem, delavcem in nam državnim nameščen« cem! Ako pa noče nobena naša stranka prc« vzeti v svoj program teh naših zahtev po ozdravljenju države in hoče vsaka tudi za naprej molče dajati potuho strankarskim korupcijam na državnem imetju, bo treba res ustanoviti nekako novo stranko, ki bo prevzela v svoj program in za svoje glavno delo neizprosen boj korupcijam! Kot dobri državljani smo dolžni na« pram državi, narodu in sdbi, da gremo takoj na reševalno delo s potrebnim poukom med izkoriščano ljudstvo, ter mu posvetimo na pot do samozavednosti, lastne moči in zrna« ge nad zatiralci, ki so tudi naš državni voz zavlekli globoko v pogubonosno politično močvirje. Z našim večinskim preprostim ljudstvom rešimo tudi državo popolnega propada. Pri tem delu pa nam lahko služi kot izdaten reševalni pripomoček tudi slov» stvo v obliki zabavnih in poučnih povesti itd. Zato sc za naprej tudi tega lepega in pomembnega pripomočka poslužujmo v vdč« ji meri kakor dozdaj in uspeh ne izostane! Vsem p. n. naročnikom in prijateljem lista želimo vesele in srečne božične praznike! Uredništvo, uprava. Iz organizacij finančne stroke. V eni prejšnjih številk smo objavili spomenico vseh šestih organizacij finančne stroke, s katerimi so bili 'zaprošeni, odnos« no pozvani vsi merodajni činitelji, naj po« boljšajo gmotni položaj finančnih uslužben« ocv. Kakor smo doznali iz časopisov, se je ta spomenica obravnavala tudi pri finanč« nem odboru. Organizacije, vsem na čelu finančni konceptni uradniki, so poslali v Beograd svojo delegate, da zravnajo teren; kajti reorganizacija finančne uprave bi mo« rala prinesti svojim uslužbencem vsaj koli« kortoliko znosljivejši položaj. Bi morala! pravimo. Organizacije so delale s polno paro, tudi Zveza je storila svojo dolžnost v polni meri. Še dan pred odločilnim glasova« njem v finančnem odboru dne 29. novembra so bile razposlane nujne brzojavke na vse klube, tudi na glavni Savez in povrh vsega še na predsednika finančnega odbora, dr. M. Stojadinoviča. Rotili smo vse, naj so zavzamejo' za naše pravične zahteve, naj nam popravijo vsaj krivice, ki so nam bile prizadeto že o prevedbi. Imeli smo v mislih znano notico »Činovnišlkega glasnika«, ki smo jo pustili ponatisniti tudi v našem gl a« silu štev. 6. z dne 29. februarja 1928 pod -naslovom: Plače sodnikov. Breša je probi« jena, zakon je počep an. Kaj je zapisalo glasilo Saveza pod tem naslovom? To«le: »Svetujemo prav vsem or« ganizacijam, naj pohite in izdelajo vsaka zase svoj osnovni zakon. Ž njim naj zahte« vajo kolikor možno gmotnih dobrin za svoje člane, dobesedno — ugrabiti jih je treba. Kdor prej pride, prej melje! Mi želimo, da se poboljša položaj vseh uslužbencev — pa na koji način se bo to izvelo...« Tudi mi smo šli in se zagnali v boj. Sedaj ali nikoli! Pa prišlo je strašno razočaranje. Brali smo v dnevnikih, da je vladni načrt prodrl, — menda z enim glasom večine. Predsed» nika finančnega odbora ni bilo pri seji... Ali 'je slutil, de bo moral dirimirati? Dr« žavni uslužbenci finančne st rokici moramo občutiti m a lastni koži popolno neupo-števa« nje, omalovaževanje ene najvažnejših gran državne administracije. Vsi denarni zavodi skrbe za svoje ljudi, le finančno ministr« stvo, ki zbira v svoji blagajni ba-š po svojih uslužbencih odmerjeni in pobrani denar — kolesje in olje vse uprave — nima' pare za svoje mravlje. Potolažili so nas z — nove« lizacijo pragmatike, potroštali na boljše čase, ki jih ne bomo nikoli dočakali. Alfa 10 Din. Veliko je razburjenje po deželi radi 10 Din, ki se jih je začelo odtegovati za Savez nab. zadrug v Beogradu. Plačevati iho treba 3 leta in bo plačal nastavljenec skupno 360 Din, delavec in penzijonist po 180 Din. Porajajo se govorice: Ne bomo plačevali mi za Beograd« za falitni Savez. No bomo plačevali za falitnc zadruge i. t. d. Preprostemu človeku, ki ne pozna raz« mer, sc mora tako. govorjenje oprostiti, žal prednjači 'tem vestem in flavzam neko dne v« no časopisje, najbolj informirano, ki pa sploh ne ve, da se ti odtegljaji ne pobirajo za nabavi jalne zadruge, temveč v svrho ustanovitve kreditnih in stavbenih zadrug. Našim članom, ki so čitali »Zadrugarja« mora biti znano, kaj smo pisali proti tej akciji že lani junija in v predzadnji številki našega glasila. BiH smo skeptiki, ne verujemo, da se bo to dobro končalo. Ne radi denarja. Tu zaupamo Savezu, ker ga poznamo. Savez je trden, ima premoženje, vkljub vsem kri« zam in polomijam v prvih letih, še vedno ca 50 milijonov dinarjev, ter ima terjatev pri Min. financ še ca 72. mili j. dinarjev. Tudi Savez zaupa nam im zadrugam. Žalostno, kdor bi pljuval v lastno skledo in sam seibS ne zaupal. Radi denarja so nismo mi bali nikdar, to je gotovo, da pride spet članom kredit« nim in stavbnih zadrug, ki že postajajo ali pa se bodo šele ustanovile, v dobro. Vsaj upamo, da dobimo najmanje toliko denarja na razpolago, kolikor smo ga vplačali. Največ smo nasprotovali proti temu, ker ne maramo sile. Silijo nas-, da smo člani bolniške blagajne, nato smo se že tako m« vadili. Silijo nas, da hodijo naši otroci v šolo, tega ne kritikujemo več, itn zdaj nas hočejo- naučiti še, kako sc dela kreditne za« drug,e. Mislimo, da smo si mi izbrali pravo pot, ker smo ustanovili prostovoljno hranilnico, ki je tudi kreditna zadružna ustanova in kjer vlaga kolikor kdo hoče. Za to pa Ima tudi odbor hranilnice bolj prosto roko in manj navala pri izdajanju posojil. Nabrani denar se namerava dati takoj na razpolago kreditnim zadrugam državnih nameščencev, katerim je namenjen, poleg tega še oni denar, katerega bo dobil Savez od Ministrstva financ od onih 72 milijonov. Recimo, da bi masa ž,e posto ječa hra« n dpi ca dobila res ves od železničar jev v Sloveniji nabrani denar in še nekaj povrhu. Prišlo bi skupaj na enega spet samo ca 400 Din. Ker sc je- ljudi s silo privedlo v to družbo, bodo bržkone tudi po sili, brez po» trebe prosili za denar. Uboga hranilnica. Kam naj se dene od« bor, ako dobi odi Saveza 4 milijone dinarjev in ima prošenj za 40 milijonov. V toliko smo največ kritizirali to ak« cijo. Kaj sedaj storiti? Mi nimamo interesai na tem, da bi ravno mi še sedaj protestirali; če to^ delajo drugi, jim ne moremo braniti. Kot praktični ljudje j,e za nas, to j-e za našo hranilnico, bolj pametno, da začne za» htevati denar, da dobi v svojo blagajno čim več onega denarja. Kolikor se more poma« gati s tem: našim ljudem, naj si bo za mala posojila ali za večja, za gradbo hiš, je bolje kot nič. V »Našem Glasu« smo že čitali, naj sc ustanavlja stavbene zadruge, da se zamore črpati denar. Vzemimo samo, koliko sc je pomagalo z denarjem, malo vsoto, ki jo je stavilo na razpolago Min. socijalne politike, koliko že» lezničarjev si je s tem gradilo svojo hišo. Kot smo omenili v »Zadrugarju« julija, smo zaprosili Savez v Beogradu, naj so po» veri kontrolo nad tem pobiranjem naši hra» rilnici in naj se ta denar, kar sc ga nabere v naši direkciji, takoj njej pred-a. Na to ni mogel iti Savez, radi enotnosti obračuna« vanja. Hranilnica naj tedaj takoj začne zahte« vati in dregati za denar, to bo njeno prvo delo. Upamo, da bo uspeha, če bo sploh iz te akcije kaj postalo. Denar, ki se odtegne, je in ostane last onih, ki ga vplačajo. Po uredbi imajo po 10. letih pravico, da ga zahtevajo maza j, ako se ga niso posluževali potom hranilnice ali stavbene zadruge tekom teh let. Radi de« narjia tedaj ni treba razburjenja. In nazadnje, kaj je 10 Din na mesec? Za delavca je 10 Din na mesec dosti. Za družinskega očeta, ki komaj leze, je- 10 Din tudi precej. Je dobro, da so ljudje brigajo tud;! radi 10 Din. Samo dobro bi bilo, če bi se vedno tako brigali radi 10 Din, me samo kadar se gre za zadruge in njih Savez. Agitira se za razna konzumna društva, da bi železničar tja prestopil, kar pomeni zanj izgubo v letu najmanj po 400 Din, to je vse več kot po 10 Dlim na mesec, pa se nihče ne spodtakrie ob teh 400 Din. Dobro je in prav, da se ljudje zanimajo za svoj denar, in bi bilo- dobro, da bi se načela -podobna vprašanja z isto epe rži J o kot sedaj radi odtegovanja za kreditne in stavbne zadruge. »Zadrugar« št. 10. Iz strokovnih organizacij. Davčni uradniki. S 1. januarjem 1929 stopi v veljavo novi zakon o neposrednih davkih. Z zakonom se reformira, vse poslovanje pri- novih fi« nančnih upravah. Čakamo pravilnikov, ča« kamo odredb in navodil, kako- in kaj; ča» kamo tiskovin, sploh čakamo, pa ne priča« kamo ničesar. Naravnost sumljiv in strašen pa je že molk, kako- se bo- razvrstilo osebje. Znano je, da se ukinejo s 1. januarjem ti»le davčni uradi, ki se spoje z novimi davčnimi upravami (v oklepaju nova uprava): Brdo (Kamnik), Cerknica, Lož (Logatec), Kosta« njevica (Krško), Kozje (Šmarje), Metlika (Črnomelj), Mokronog (Kršiko), Ormož (Ptuj), Gornja Radgona (Ljutomer), Ribni» ca, Velike 'Lašče (Kočevje), Rogatec (Šmar» je), Šoštanj (Slovenjgradec), Št. Lenart (Ma« ribor), Višnja gora (Litija), Vrhnika (Ljub» Ijana okol.) in Žužemberk (Novo mesto). Ni neznano, da bo osebje ukinjenih uradov deloma premeščeno k novim, naj» bližjim upravam, govori se pa tudi, da je pričakovati preklica nekaterih ukinitev. Na» dalje ni neznano, da- bo cela vrsta starejših uradnikov upokojenih, šušlja se pa tudi, da so nekateri starejši napeli vse hriplje, da ostanejo v alktiviteti. Ni izključeno, da bo cela vrsta naj mlajših kratkim potom r-edu» ciranih, nekaj -pa jih bo šlo preko meje, ker so sami prosili. Razširjajo se prav tartarske vesti. Ali je res, dai se hoče tem ali onim potom odstraniti celo lustratorja g. P., ki je povsem korekten, tovariški in nepolitična osebnost? Govori se o meki premestitvi, s katero bi bila vsa družina prizadetega gmot» no- popolnoma uničena. Vse te vesti -prena» šajo politiki, poklicani in nepoklicani. Baje že vedo nekateri poslanci za vso novo raz» vrstitev, ki bo izpadla čisto drugače, kakor je bil predlog finančne delegacije itd. Negotovost ustvarja nerazpoložen je, nezadovoljnost;, vesti te sorte razburjajo duhove. Zakaj se ne -pove ljudem, kaj se z njimi namerava? Kaj res mislijo merodajni, da je treba službi podrediti vse osebne in družinske interese? da je uradna dolžnost prva in poslednja? da je vse eno, če imam danes otroka tu v šoli, jutri ga moram pa od« vleči v drug kraj, v drugo šolo? In če bom moral živeti ločeno- od družine in ne dobim stanovanja v novem kraju? Kako bomo ži» veli s toi več kot pičlo plačo na dveh krajih? Ali merodajni r-es ne razumejo, da smo lju« dio vsi, ki čutimo, mislimo in Iki nas tarejo skrbi kot strašna mora, ko vemo in ne vc* mo, da homo morali na najhujšo zimo pe= tovati, a niti ne slutimo — Ikaml? Gospodje, ki se igrate z našo usodo, vedite, da ravnate .z. nami kot sodišče z obsojencem, ki mu povedo šele poslednje jutro, da mora na Kalvarijo! Velikodušni ciniki ste, ki nam nočete slkaliti — božičnih praznikov, kaj ne! Mir ljudem na zemlji! Za nas pa so ti dnevi — veliki teden, poln jadikovanja in more« čih, črnih skrbi za prihodnjost nas in naših družin. Čudili se nam ibioste, Ikako bomo go» reče izvajali novi zakon o neposrednjih davkih! S polnim umevanjem in navduše» njem, verujte. Vsem tistim pa, ki dobite modro polo ali pa poslovilni«): Zbogom! Vestnik. Vsem cenjenim naročnikom. Berite! Čitajte! Ta številka je poslednja v tem letu. Namesto 31. decembra kot poslednja, izide list 1. januarja 1929 kot prva štet vilka prihodnjega leta, toda v izdatno povečani obliki. Za manjkajočo poslednjo številko smo se že večkrat oddolžili s prilogo in pa z — novim listom. Na* ročnina za povečani Hat ni povišana, če* tudi nam bo z izdajo reformiranega lista silno narastel strošek. Poskusiti hočemo! Da nam pa bo mogoče list izdajati v nameravani oblo ki, prosimo vse naročnike: 1. Vsak naročnik mora pridobiti najmanj enega novega naročnika. Agitirajte in priporočajte list od osebe do osebe! 2. Dopisujte! V se dopise bomo po kvaliteti honorirali. Uredništvo ni vsa gaveden stroj, ni vseznal. Kadar boš sam dopisoval, boš šele čutil, kako mogočen je Tvoj glas. Tisk je velesila, je grom, ki ga čuje vsak. Rekli smo že, da hočemo poizkusiti. Če ne dobimo dovolj naročnikov in če ne dobimo sproti dovolj dopisov, ne bo naša krivda, če se povrnemo zopet k formatu, ki ste mu dosedaj samo zabav* Ijali. Ne od uredništva, ampak od Vas je odvisno, če in koliko časa bo izhajalo glasilo v novi, moderni obliki. Kaj bo nudil povečani list? V uvodniku se bomo pečali z aktualnimi stanovskimi zadevami brez vsalkie politične primesi. Predvsem nam bo na srcu naš do« brobit in blagor naše države. V nadaljnjih člankih bomo obravnavali aktualne stro« kovne zadeve, ki nam jih bodo pošiljali do« pisnilki. Priporočamo se vsem starim in Iz« košenim dopisnikom, naj nam ostanejo zve« sti i nadalje. Objavljali bomo uredbe, za« k one ter jih komentirali. Obveščati hočemo naročnike o vseh imenovanjih, odlikovanjih, premestitvah, upokojitvah itd. Odprli bo» mo kotiček za humor in za gloso, pa tudi rubriko za pritožbe. Naglašamo že sedaj, da naše glasilo ne bo več glasilo Zveze dr« žavnih nameščencev, ampak osrednje glasilo vseh slovenskih državnih uslužbencev. Pro« sta tribuna! Vsak bo dal lahko duška upra» vičenim svojim pritožbam ter kritiki, bodisi delovanja njegove lastne strokovne organi« zaci je, pa tudi Zvezinega delovanja. Vsak dopisnik pa bo moral prevzeti za svoje pl« sanje popolno odgovornost pred javnostjo in pred tiskovnim zakonom. Osebnih na» p a do v se izogibajte. Pridobili smo tudi do« pisnika, Iki bo poročal o športnem gibanju in o higijeni. Vsaka številka bo priobčila zaključen podlistek: črtico, novelo itd. Kdor ima kaj takega blaga — pošlji! Preskrbeli smo si tudi velezanimiv in do skrajnosti napet roman, ki bo izhajal vse leto. Da bomo kos začrtani nalogi, prosimo ponovno: Pridobite novih naročnikov in pa — dopisujte v svoje lastno glasilo. Kamorkoli zahajate v javne lokale, za« htevajte, da naroče »Naš Glas«. Kamorkoli pridete v dotiko z ljudmi, pokažite jim in; pohvalite novo glasilo. Kadarkoli imate kaj na rcu, kar bi za« nimalo tudi tovariše, sporočite svoje misli novemu glasilu. Kjerkoli se komentira javno mnenje, sc sklicujte na naše glasilo. Razširjajte in kličite povsod, to je „NAŠ GLAS“. Uradnikom — strokovnim publicistom! Med državnim uradništvom j,e veliko število priznanih strokovnjakov, ki se tudi pogosto oglašajo v našem dnevnem čašo« pisju. Vse te gg. nujno prosimo in vljudno pozivamo, da stopijo v krog naših sotrudni« kov in nam pošiljajo članke in strokovne razprave iz svojega področja. Prispevke bo uredništvo »Našega Glasu« primerno hono« riralo. Posebno si želi uredništvo stalnih referentov, ki bi tolmačili in komentirali nove .zakonske odredbe važnejših zakonov, dalje pravilnike in razne interne in javne razpise, ki se tičejo pravic državnega usluž« benstva. Za posamezne stroko smo drage volje pripravljeni urediti stalne rubrike (vestnike). Naša prošnja velja vsem gg. to» varišem, ki čutijo v sebi poklic in zmožnost, kaj koristnega povedati svojim tovarišem o stvareh svoje stroke. S tem bi vršili hvale« vredno in zaslužno stanovsko delo. Upamo, da ta vljudni poziv ne bo brezuspešen. »Naš Glas« mora postati zares osrednje glasilo vseh državnih nameščencev, tehnično in vsebinsko e n alko visoko stoječa neodvisna tribuna državnih nameščencev. Vse, ki so voljni pomagati nam, kličemo na sodclo» vanje! Uredništvo. Pritožbe in želje, ki se tičejo »Našega Glasu«, naj naši naročniki in bralci vselej sp oroče uredništvu lista, ki je drage volje pripravljeno ugoditi vsem upravičenim za« htevam. Kdor ima kake nasvete, kako bi se list mogel dvigniti in še izboljšati, naj jih priobči uredniku. Tudi vsi, kil niso zado« voljni s pisavo in urejevanjem lista, naj sc oglase. Skušali bomo ustreči. Jalovo kriti« kastrstvo na nepravem mestu pa listu ško« duje in kdor ovira in mu meče polena pod noge, zavira delo »Zveze«. Dobrohotne In pošteno mišljene kritike se ne bojimo, na» sprotno želimo vedeti, kako sodijo tovariši o našem delu. Za skupnost, za celokupno državno nameščenstvo se bori naš list, ne poedincem v korist. Vabimo pa še* enkrat vse, Iki hočejo po» magati pri delu na reformi mašega glasila, da se nam pridružijo. Potrebujemo stro« kovne dopisnike, potrebujemo organizator» je, ki bi vodili propagando za list, potrebu» jemo dobre svetovalce iz vseh strok. Vsem prijateljem našega glasila pa ve» Ijaj poziv: »Če Vam list ugaja, povejte to svojim tovarišem, če Vam ne ugaja, povejte to nam!« Uredništvo in uprava. Avstrijsko uredništvo in vlada. Pogajanja med avstrijskim državnim uradništvom in vlado glede stavljeno zahteve o uzakonjenju 13c me» sečne plače, o čemer smo že dvakrat poročali, vendar ne potekajo tako gladko, kakor je urad» ništvo pričakovalo. Namesto popolne, t. j. 100% mesečne plače ponuja vlada u radništvu le 30 do 40%, izplačljivo v dveh obrokih, meseca junija za 'dopust, in meseca decembra za božič. Prcpri» čani smo, da bi naši trpini, če bi bili v istem položaju, zagrabili z obema rokama in nogama ter bili zadovoljni tudi s 25%. (Seveda se to ne bo zgodilo in govorimo le teoretično, da poka» že mo našim čitateljem in tudi javnosti, kako sc uradniška vprašanja obravnavajo v državah na — zapadu.) Ne tako avstrijski uradniki. »Fünfundzwanzigeranschluss« je izjavil s a« moža vestno, — saj stoji za njim celokupno državno uradništvo, ne tako kakor pri nas, kjer celo še celokupno slovensko 'Uradništvo ni primemo organizirano, — da vzame sicer ponud« bo vlade — na znanje, a da bo nanjo odgovoril potem, ko sc bode o nji posvetoval, vendar pa da mora že sedaj izreči, da vladina ponudba uradništvo ne bo mogla zadovoljiti. Posebno ostro so nastopili, kakor vedno, bojeviti poštni usluž» bcnci. Ker je znano, da imajo, poleg dunajskih mostnih uslužbencev, tudi že nekatere kategorije državnih nastavljencev pravico do trinajste me» sečne plače, se vlada splošni uvedbi te pravice ne bo mogla dolgo upirati. Tako se bo zgodilo, da bo imelo avstrijsko uradništvo letos in vsako leto naprej lepo božičnico, a naše si bode moglo okinčati božično drevo le z raznimi razlikami, odtegljaji, kronskimi poikojninami i. p. Dosta» viti moramo pa pri tej priložnosti še nekaj, kar bo naše tovariše gotovo zelo zanimalo. V A v» stri ji obstoja posebna kategorija nastavljencev, ki je, kakor se je pravkar v neki pravdi nekega odpuščenega nastavljenca so dni j sko ugoto« vilo, v posesti, reci' im. beri, — šestnajstih mesečnih plač! So to uslužbenci takozva» nega (dunajskega) »D o r o t h e u m«a«, zavoda, ki se je razvil iz prvotne navadne državne zastav« Ijalnicc v velikansko podjetje z najrazličnejšimi panogami, a sedaj ni več državni urad, marveč sodno protokoli rana tvrdka. 16 msečnih plač je pač nekaj! kar je za naše (morda že preveč iz» sušene) možgane skoraj' nepojmljivo! A je ven« dar resnično. Kako naše dnevno časopisje uradništvo —• podpirat?) Zvedeli smo, da je avtor našega član« ka »Kako je drugod« poslal ta svoj članek v zelo skrajšani obliki in prikrojen za dnevno Ča* sopisje, nekemu naših ljubljanskih velikih dnev« nikov. Dasi bi članek prav gotovo zanimal (ne samo državne nameščence, marveč tudi ostalo) javnost, dnevnik članka do danes ni prinesel. In vendar je med njegovimi naročniki (ne samo bralci), prav gotovo veliko število državnih na« stav!jencev! Je to pač nekaka nova »demonstra« tip ad oculos«, kaj se ima uradništvo nadejati od dnevnega časopisja iti od strank, ki ga izdajajo. Če bi ne imeli svojega lista, bi bili, kakor pravi Nemec »ustnomrtvi«, to sc pravi, usta bi nam bila popolnoma zamašena. Čeprav smo že tolikokrat poudarjali, po» udarjamo vendar še enkrat: Sirite in podpirajte naše glasilo! Naj ni nobenega slovenskega dr» žavnega nastavljenca, ki bi ne bil nanj naročen! Davčnim izvrševalcem! Predsedstvo davčnih izvrševalcev je poslalo še meseca septembra važ« no okrožnico na vse .društvene člane, ki bi jo mo» ral zadnji član .zopet vrniti. Čudno pa je, da okrožnice še do danes ni nazaj in nihče sc ji ni še do danes odzval. Opaža se sploh, da člani ne vršijo svojih dolžnosti napram društvu! lila» ga j na je prazna, člani ostajajo vkljub ponovnim opominom ,s plačili na dolgu. Kes je, da ne živi nihče sijajno, a malenkostno članarino bi vendar vsakdo že iz stanovskega stališča zmogel in mo» ral plačati. Nobeno društvo ne more brez denarju uspevati, tudi ne naše. In sc potem še čudite, da ničesar no dosežemo! Denar, denar! —- brez njega ni nič. Tovariši, tako no more dalje! Zavedajmo sc, da moramo društvo podpirati, mu dati kar mu gre in potem šele — kaj zahtevati od njega. Blagajnik vendar ne more za vse zalagati iz svo» jega žepa! — Kdo more zahtevati, da vrši pred» sodnik svoje naložene mu društvene posle na svoje 'Stroške? Radii tega .apeliram na vse člane in tovariše, da zaostalo članarino brez nadaljnega poravnajo in da mi tovariš, ki zadržuj e okrožnico, isto takoj vrne. Kdor pa nima položnice, da poravna članarino, naj sc obrne na društvenega blagaj« nika, da mu jo pošlje. Nova knjiga. Uredništvo je -dobilo za res eenzijo(?) v rdeče platnice vezani »Pouk za če» stit in srećan -brak, zaručnicima i zaručnicama« (ženinom in nevestam), ki ga je izdal s privolje« njem presveti, ljubljanskega škofa v prevodu na hrvatskem jeziku -g. Lovro Kalušič, dnsp. fin. kons trole v p., bivši član odbora naše Zveze. Poplava. Gospod urednik! Mississippi je po« plavil okolico. Sporočite sožalje tovarišem trpi« no m v Ameriko — če jih. bo zadela slično, kot je nas ... Odgovor: Samo čakamo, a menda zaman. Kako bi lahko tudi Florido Testa vri rali! — Ur. Zveza državnih nameščencev za Slovenijo ima svojo pisarno v Frančiškanski ulici Št. 6, I (desno). Informacije se dajejo ob ponedelj« kih, sredah in petkih od 5. do 6. ure po* poldne, sicer uradne ure za interno po« slovanje razen sobot, nedelj in prazni« kov dnevno od 5. do 7. ure popoldne. — Tajništvo. RAZŠIRJAJTE „NAŠ GLAS“ Aforizmi. Henri Beyie — Stendhal. Imeti trden značaj, se pravi imeti dolge, stanovitne izkušnje. Potem človek ali trdno vstraja pri svojih željah — ali pa sploh -nič več no želi. Podoba prve ljubezni je večinoma genljiva. Zakaj? Ker je skoro v vseh deželah in pri vseh značajih ista. Zato pa prva strast tudi ni naj« bolj strastna. Neznansko spoštovanje denarja, to veliko, prvo napako Angležev in Italijanov, na Franco« skem manj- občutiš, a v Nemčiji ostaja čisto v pravih mejah. Öim bolj' človek splošno ugaja, tem površ« neje ugaja. Carstvo žensk je na Francoskem mnogo preveliko, carstvo ženske mnogo premajhno. Velikih duš ni lahko najti; skrivajo se. Ohi« čajno se pokaže le malce originalnosti. Več je velikih duš, nego mislimo. Obleke kemično čisti, barva, plisira In lika tovarna J O S. REICH. POJASNILA IN STROKOVNE IN« FORMACIJE so nujno potrebne vsakemu drž. nameščencui. Kje jih dobi? V »Našem Glasu«! Ni dovolj, če zahtevate pri trgovcu samo žitno kavo. Teh je več vrst. Če hočete res nekaj okusnega in za zdravje vrednega, potem zahte« va-jte Žiko. Žika je namreč na specialen način izdelana kava iz rženega slada. Poceni kupite krasne obleke in damske plašče pri FRAN LUKIČ, STRITARJEVA UL. 9 TISK JE VELESILA! Tega se zavedaj« mo in širimo uradniško glasilo. Ne sme biti državnega nameščenca, ki ne bi bil naročnik »Našega Glasu«. Z Novim letom se list poveča, izpopolni, se izboljša v vsakem oziru. Naročajte ga, Širite ga, zahtevajte ga v javnih lokalih, oglašajte v njem, prido» bivajte mu novih naročnikov. »Naš Glas« mora rasti, razviti se, postati res neobhod« no potreben tovariš vsakemu drž. name« ščencu. Tisk je velesila! Najcenejše in najboljše si bodete preskrbeli različno božično blago v delikatesni in špecerijski trgovini pß KHAM Liubliana’ Mik,°ši8 C'S Poslužite se ugodne prilike! Špecerijska trgovina J2UPAN LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 35 priporoča raznovrstno blago po nainižjih cenah. POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA I C. J. Hamann Llubliana Vam nudi najsolidnejši vir nakupa perila, opreme nevest, novorojenčkov, perja in modnih potrebščin, idtiskarija modernih ročnih del. Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. ik Anton Adamič. — Za Učiteljsko tiskarno Francd Štrukelj. Vsi v Ljubljani.