LISTEK. Normalnost človeškega ži- vota glede njegove teže in višine. Znano je, da debelost človeškega života nepovoljno vpliva na normalnost človeškega organizma, ki je karakterizovan po preveliki množini masti. Debelost nastane iz rednega pomanjkovanja fizičnega dela na prostem, ker zabranjuje okisanje, izpremembo organičnih telese in pomnožitev snovi v svrho relativno zadostne hranitve; ona se proizvaja zaradi prevelike hranitve tolšenih tkanin. To določilo je potrebno, da se določi normalnost človeškega života glede nekaterih bistvenih točk. Potrebno je razentega razrešiti, kje se končuje normalno stanje in kje se prične debelost. T V odgovor temu moramo vedeti, da odfisi narava človeškega života po Darvinu 1. od visokosti života, 2. od obsega oprsja, 3. od teže života in 4. od razmerja med težo in visokostjo. Antropolog Topinard šteje visokost života 165 cm k srednji visokosti. Deli Človeka po takem v štiri vrste z ozirom na povprečno število: 1. višine života od 170 cm navzgor; 2. . , „ 169 „ do 165 cm navzdol; 8. „ % , „ 164 , . 160 „ navzdol in 4. „ „ 160 „ navzdol. Tako sta dve višji in dve*nižji vrsti yi- sokosti života od splošne srednje Djegove visokosti. Po obrazcu Maraljana mora obseg oprsja pri odraslem Človeku odgovarjati ?saj poloviei visokosti života. Eazmerje med obsegom in visokostjo života se imeuuje po Goldsteinu kazalo živIjenske moči; Goldstein je po tem formuliral pravilo: Absolutna števila obsega oprsja rastejo z absolutnimi števili visokosti životov v obratem razmerju. Quetelet je določil razkazek normalnih tež za razne velikosti života: višina t cm normalna teže v kg 150 52 155 54 160 60 165 64 170 67 175 73 180 79 185 83 190 88 Hutchinson, opazujoS 3000 oseb, prihaja do teh zaključkov: visina normalna teža t kg od 137 cm do 152 cm 41-85 „ 152 „ » 155 „ « 157 „ » 160 , n 162 „ . 165 , - 167 „ . 170 „ » 173 . . 175 , » 155 . „ 157 . . 160 , . 162 „ , 165 , . 167 „ , 17^ „ . 173 , . 175 „ - 178 „ 52-40 55 39 58-— 62-- 63-60 65-74 65 45 69 21 71-55 75 47 višina normalna tež* v kg »178 „ „ 180 , 77-50 „ 180 „ „ 183 . 80 49 . 183 , „ 185 , 99-18 Villaret, opazujoč 42.563 vojaških novincev, sposobnib. za vojaščino, prihaja do teh zaključko?: viiina povpreina teža v kg od 154 cm do 159 cm 56*8 .160 „ „ 164 „ 59.6 „ 165 „ „ 169 „ 62-5 ,170 , „ 174 „ 66-- , 175 „ , 179 „ 69 3 Doktor Hassing je izdelal na ameriškem gradivu popoln razkazek, v katerem so opazovanja tudi glede starosti ; dobil je podatek, ki kaže normalnost života, tudi, če je njegova teža večja, nego kaže razmerje velikosti v predstoječih razlikah, a to le nad neko gotovo dobo človeške starosti. Doktor Florsehiitz razl8ga sintetično metodo, rabljeno pri zavarovalni družbi BGotha" glede debelosti osebe. Zraerivisokostživota (170), potem obseg spcdnjega dela života (110). Izpremeni merno število visokosti života iz dvojnega obsega spodnjega života: 110 X 2 = 220 — 170 = m 050 ; potem razdeli merno število visokosti života z najdeno razliko v m : 1-70 m : 050 m. Dobljeni znesek v izrazib 3, 4 mu podaja koeficient debelosti. če dobi za koeficient 5, je oseba normalna ; 4 naznačuje že gotovo stopnjo debelosti, 3 kaže precejšnjo debelost in številka pod 3 je kazalo absolutne nenormalaosti. Norton jemlje v poštev debele vse one, pri katerih je obseg spodnjega života pri popku večji od obsega oprsja, merjenega pri polnem vzdihu. " Maurel definira debelost pri osebi, čigar težs života je za Vio nad norraalo. Oseba s 160 ctn višine (normalna teža 60 )ig) doseže 1. stopnjo debelosti, ako tebta 66 kg. Ta položaj je evidentno že v soglasju, ie je združeu s popolnim splošnim zdravjem. Druga stopnja je pri povišku 8/io do 5/io normalne teže, trptja od 5/io do 7/io in konČDO Četrta stopnja pri povišku 7/io ali več normalne teže. Doktor Flachs iraenuje začasnim koeflcientom čioveške konštitocije razliko med števi- lom, ki predstavlja yišino života in vsoto števil, predstavljaiočih težo in obseg oprsja. Oseba z visokostjo 165 cm, ki ima v obsegu oprsja 80 cm in 65 kg težine, podaja začasen koeficient konštitucije: 165 — (80 + 65) = 20; druga oseba iste višine, a prsnega obspga v velikosti 75 cm in 60 kg težine ima koeficient: 165 — (85 + 60) = 30; in tretja oseba iste teže in prsnega oboda, a 175 cm višine predstavlja koefieient: 175 — (75 + 60) = 40. Iz tega pride do zaključka, da je konštitucija toliko ugodnejša, kolikor nižji je koeflciet. Prra opazorana oseba je krepke, druga šibke, tretja pa absolutno nezadostne konstitucije. Francoski človekoznanec Broca pa predočuje pravilo bolj euostavno. Normaloa teža v kilogramih je število centimetrov višine života manj 100: P — 8 — 100, kjer je P teža in S visokoet iivota. Odrasla oseba, ki je dosegla svoj popoln razroj in katere višina života znaša 170 cm, mora imeti 170 — 100 = 70 kg normaloe teže. Opazovanja v to s?rho, napravljena po Earmcliču, so podale te podatke : Višina života v cm: Sred. tež. vkg: Bailika po pra- vilu Broca v kg 150 59 59 + 9-59 152 59 86 + 7-86 154 63-83 + 9 83 156 64 58 + 8-58 158 64-77 + 6-77 160 66-65 4" 655 163 6810 4" 610 164 69-31 4" 5-31 166 70-78 4~4 78 168 72 57 4- 4'57 170 74-42 4" ***2 173 75 78 4" 3-78 174 77-37 4- 8'37 176 7799 4" 1>99 , 178 79 91 4" 191 180 81-95 4" 1*95 Viiina života v cm: Sred. teža v kg: 182 184 186 188 190 83 90 85-50 87 25 88-50 89-90 Kazlika po pravilu Brocavkg: + 1-90 4- 1-50 4- 1-85 4- 0-50 — 0 10 Publikacija Karmeliča razpravlja mnogostransko o bolezDih, ki napadajo debele osebe in pojasnjuje z obsež iimi statističnimi podatki razmerje, v katerem podlegajo debeli ia nedebeli določenim boleznim. Iz te statistike sledi, da je k boleznira, ki večinoma napadajo debele osebe, prižtevati v prvič srčne, ter bolezni krvnih žlez, potem one obisti (ledja, hrbtenice), vedoo v majhnera razmerju bolezen močotoka (diabetes), mrtvoudne blazoosti (dementia paralvtica) in bolezai jeter, v najmanjšem razmerju končno jetiko. Srednja življenska doba debelih oseb je maDJša od dube normaluih, ker stoji priblizno v razraerju med 47 leti 10 mesece? in 50 leti 1 mesec. A. M.