AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2010 Ljubljana, maj 2011 ISSN 1855-3982 K A Z A L O I. UVOD..............................................................................................................................................1 II. POVZETEK....................................................................................................................................3 III. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB............................................................................................5 1. ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB..........................................................................8 1.1. PRIHODKI.........................................................................................................................8 1.2. ODHODKI..........................................................................................................................9 1.3. DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI.....................................................12 1.4. ČISTI DOBIČEK IN ČISTA IZGUBA................................................................................12 2. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA VELIKOST.............................................14 3. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO DEJAVNOSTIH..................................................16 4. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO REGIJAH............................................................19 IV. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV DRUŽB................................................21 1. SREDSTVA..........................................................................................................................21 2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV...............................................................................22 3. STRUKTURA FINANCIRANJA............................................................................................23 V. DODATEK - POSLOVNI IZID IN PREMOŽENJSKO FINANČNI POLOŽAJ ZADRUG.............25 1. POSLOVNI IZID...................................................................................................................25 2. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV......................................................26 VI. PRILOGE......................................................................................................................................27 Priloga 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb v letih od 2006 do 2010....................28 Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov družb....................................................29 Priloga 3: Obseg in struktura posameznih vrst odhodkov družb....................................................30 Priloga 4: Rezultati poslovanja družb glede na velikost v letu 2010..............................................31 Priloga 5: Število družb po velikosti v oddelkih področij dejavnosti v letu 2010.............................32 Priloga 6: Razvrstitev družb po področjih dejavnostih v letu 2010.................................................35 Priloga 7: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po področjih dejavnosti v letu 2010......................................................................36 Priloga 8: Poslovni izid družb po področjih dejavnosti v letu 2010.................................................37 Priloga 9: Razvrstitev družb po oddelkih predelovalnih dejavnosti v letu 2010.............................38 Priloga 10: Poslovni izid družb po oddelkih predelovalnih dejavnosti v letu 2010...........................39 Priloga 11 : Razvrstitev družb po regijah v letu 2010........................................................................40 Priloga 12: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po regijah v letu 2010...........................................................................................41 Priloga 13: Poslovni izid družb po regijah v letu 2010......................................................................42 Priloga 14: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev družb ... 43 Priloga 15: Pomembnejši kazalniki poslovanja družb v letih od 2006 do 2010................................44 Priloga 16: Pomembnejši podatki poslovanja zadrug glede na velikost v letu 2010........................45 Priloga 17: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev zadrug . 46 I. UVOD V informaciji sta predstavljena poslovni izid in premoženjsko finančni položaj gospodarskih družb (v nadaljevanju: družbe) v Sloveniji v letu 2010. Podlaga so "Iv v podatki1 iz letnih poročil za leto 2010, ki so jih družbe v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)2 za namen državne statistike predložile Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 31. marca 2011. Družbe so podatke iz letnih poročil za namen državne statistike oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na različnih ravneh predložile na poenotenih obrazcih, ki jih je AJPES predpisal z Navodilom o predložitvi letnih poročil in drugih v Q podatkov gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov posameznikov3. Banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje in nekatere druge finančne in investicijske družbe, ki ne poslujejo po kontnem načrtu za družbe, podatkov iz letnih poročil za državno statistiko ne predlagajo, ker zanje ni primerna predpisana vsebina podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih. Iz obdelave podatkov iz letnih poročil so izvzeti tudi podatki določenih družb zaradi katerih bi bil, glede na značilnosti njihovega poslovanja, zbirni prikaz poslovnega izida in premoženjsko finančnega položaja družb nerealen4. V informaciji tudi ni podatkov o družbah, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku. Pri presoji poslovanja družb v letu 2010 je treba upoštevati, da letna poročila družb, zavezanih k reviziji, še niso revidirana, kar pomeni, da bodo po opravljeni reviziji rezultati njihovega poslovanja lahko tudi drugačni. Rezultati revizije letnih poročil za leto 2009 so pokazali, da se je neto čisti dobiček družb, zavezanih k reviziji, zmanjšal kar za 90 % glede na podatke, ki so jih te družbe predložile za namen državne statistike za leto 2009. Medtem ko se je v prejšnjih letih neto čisti dobiček družb, ugotovljen po revidiranih podatkih glede na statistične podatke, zmanjšal le za okrog 10 %. Na tolikšno zmanjšanje neto dobička teh družb sta vplivali predvsem dve družbi Gorenjske regije iz skupine druga specializirana trgovina na debelo, in sicer predvsem zaradi prenizko izkazanih finančnih odhodkov iz oslabitve in odpisov finančnih naložb v letnih poročilih za državno statistiko za leto 2009. Samo pri 8,9 % družb se je neto čisti poslovni izid v revidiranih letnih poročilih razlikoval za več kot 10.000 evrov od tovrstnega izida, izkazanega v letnih poročilih za državno statistiko. Podatki, predloženi v evrih, so v informaciji prikazani v tisoč evrih, deleži pa na eno decimalno mesto. Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009 Odl.US: U-I-268/06-35, 42/2009, 83/2009 Odl.US: U-I-165/08-10, Up- 1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011 Uradni list RS, št. 7/2008, 8/200, 107/2009 in 109/2010 Iz obdelave podatkov iz letnih poročil družb, predloženih na poenotenih obrazcih, so izvzeti podatki o poslovanju Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V tej informaciji je posebej v dodatku (V. poglavje) obravnavan tudi poslovni izid in premoženjsko finančni položaj zadrug v Sloveniji v letu 2010. V letu 2010 so družbe povečale obseg gospodarske aktivnosti, vendar izkazale slabše poslovne rezultate kot v letu 2009: £T -> Obseg industrijske proizvodnje5 se je v letu 2010 povečal za 6,7 %, pri čemer so za osnovo vzeti podatki leta 2009, v katerem je bil obseg industrijske proizvodnje manjši kar za 16,9 % glede na leto 2008. Po dveh letih upada obsega industrijske proizvodnje je torej v letu 2010 vendarle prišlo do njegove rasti. -> Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se povečale za 2,0 %, medtem ko so se v letu 2009 prvič v zadnjih petih letih zmanjšale za 0,4 %. V letu 2010 je bila vrednost izvoza 18.237.871 tisoč evrov, vrednost uvoza pa 19.638.439 tisoč evrov. Izvoz je bil v primerjavi z letom 2009 večji za 14 %, uvoz pa za 15 %. Pokritost uvoza z izvozom se je tako poslabšala, vendar je bila višja kot v letih pred letom 2009. Pokritost uvoza z izvozom je v letu 2010 znašala 92,9 %, v letu 2009 pa 94,1 %. -> Povprečna temeljna obrestna mera v letu 2010 je bila 1,92 %, v letu 2009 pa 1,12 %6. -> Cene življenjskih potrebščin so se v letu 2010 povečale za 1,8 %7, v letu 2009 pa le za 0,9 %. Vir podatkov o rasti cen, o obsegu industrijske proizvodnje in o zunanjetrgovinski menjavi je Statistični urad Republike Slovenije. Vir podatkov: Bilten Banke Slovenije, januar 2011, letnik XX, številka 1, str. II-28. Podatek o rasti cen življenjskih potrebščin se nanaša na povečanje teh cen v obdobju januar - december 2010 v primerjavi z obdobjem januar - december 2009. 5 II. POVZETEK Podatke iz letnih poročil za leto 2010 je AJPES predložilo 55.734 družb, kar je 3,4 % več kakor za leto 2009. Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu 2010 ustanovljenih 5.559 družb, za 7 % manj kakor v preteklem letu, prenehalo pa je 4.007 družb, 55 % več kakor v preteklem letu. V letu 2010 je bilo uvedenih 437 stečajnih postopkov družb, 61 % več kakor v preteklem letu, in 35 prisilnih poravnav,169 % več kakor v preteklem letu. Med družbami je bilo 93,0 % mikro, 4,4 % majhnih, 1,4 % srednjih in 1,3 % velikih družb. Leto 2010 so družbe sklenile z najslabšim poslovnim rezultatom v zadnjih petih letih. Ustvarile so več skupnih prihodkov kakor leto prej, vendar so skupne odhodke povečale bolj kot skupne prihodke. Razlika med skupnimi prihodki in skupnimi odhodki je bila še vedno pozitivna oziroma so družbe izkazale neto celotni dobiček, ki je pomenil le še slabo petino te razlike v letu 2009. Po pokritju davka od dobička so družbe tako prvič po letu 2001 izkazale neto čisto izgubo. Družbe so v letu 2010: • zaposlovale 462.643 delavcev, 0,1 % manj kakor v letu 2009; • ustvarile 75.317.646 tisoč evrov prihodkov; • povečale prihodke za 7 % (na domačem trgu za 3 %, na trgu EU za 22 % in na trgu izven EU za 10 %) in odhodke za 9 %. Kazalnik celotne gospodarnosti se je v primerjavi z letom 2009 zmanjšal od 1,01 na 1,00 in je najnižji v zadnjih petih letih; • ustvarile 16.675.270 tisoč evrov neto dodane vrednosti, 5 % več kakor v letu 2009. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 36.044 evrov, 5 % več kakor v letu 2009; • izkazale 2.576.223 tisoč evrov čistega dobička, 1 % manj kakor v letu 2009. Čisti dobiček je ugotovilo 33.758 družb, 60,6 % vseh; • izkazale 2.832.719 tisoč evrov čiste izgube, 38 % več kakor v letu 2009. Čisto izgubo je ugotovilo 19.623 družb, 35,2 % vseh, ki so zaposlovale 25,2 % vseh delavcev; • izkazale 256.497 tisoč evrov neto čiste izgube, v letu 2009 pa neto čisti dobiček 536.056 tisoč evrov. -> Največ neto čiste izgube, 486. 503 tisoč evrov, so ugotovile družbe s področja finančne in zavarovalniške dejavnosti (tako kot v preteklem letu), katerih neto čista izguba se je v primerjavi s predhodnim letom povečala za 239 %. Sledile so družbe s področja gradbeništva z 236.289 tisoč evrov neto čiste izgube in družbe s področja informacijske in komunikacijske dejavnosti z 214.941 tisoč evrov neto čiste izgube, čeprav so družbe iz obeh področij še v predhodnem letu poslovale z neto čistim dobičkom. Največ neto čistega dobička so ugotovile družbe s področja predelovalnih dejavnosti, 360.781 tisoč evrov, s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro, 173.504 tisoč evrov, in s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, 154.954 tisoč evrov. Družbe s področja predelovalnih dejavnosti so med naštetimi področji najbolj povečale neto čisti dobiček, za 45 %. v v v O v -> Največ neto čiste izgube so izkazale mikro družbe8, 311.333 tisoč evrov, in velike družbe, 69.393 tisoč evrov. Največji vpliv na neto čisto izgubo so imele družbe iz Gorenjske regije, Podravske in Osrednjeslovenske regije. Družbe so ob koncu leta 2010: • imele 100.306.373 tisoč evrov sredstev (aktiva) oziroma obveznosti do virov sredstev, 1 % manj kakor ob koncu leta 2009; • dolgoročna sredstva zmanjšale za 3 %, kratkoročna sredstva pa povečale za 4 %. Na povečanje kratkoročnih sredstev so vplivale predvsem najobsežnejše kratkoročne poslovne terjatve in zaloge; • imele 37.935.953 tisoč evrov kapitala; • povečale kapital za 6 % in kratkoročne obveznosti za 1 %, medtem ko so dolgoročne obveznosti zmanjšale za 11 %. V virih sredstev se je delež kapitala (lastni viri) povečal od 35,6 % na 37,8 %, delež dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti (tuji viri) pa zmanjšal od 61,3 % na 58,9 %; • z dolgoročnimi viri sredstev financirale 90,4 % dolgoročnih sredstev in zalog, ob koncu leta 2009 pa 89,9 %. V mikro družbe so razvrščeni tudi nekateri holdingi, ki sodijo v področje finančne in zavarovalniške dejavnosti. III. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB Družbe so v letu 2010 ustvarile 75.317.646 tisoč evrov prihodkov in ugotovile 75.131.078 tisoč evrov odhodkov. Leto 2010 so zaključile z neto celotnim dobičkom9, ki je znašal le 186.568 tisoč evrov ali slabo petino neto celotnega dobička leta 2009. Neto pozitiven rezultat so družbe ustvarile iz poslovanja, 2.099.946 tisoč evrov, kar je 2 % več kot v letu 2009. Z drugim delovanjem so ustvarile 210.917 tisoč evrov neto celotnega dobička. Družbe so izkazale neto negativen rezultat iz finančnega delovanja, in sicer 2.124.295 tisoč evrov, kar je 51 % več kakor v preteklem letu. Upoštevajoč vse tri ravni se je neto celotni dobiček v primerjavi z letom 2009 zmanjšal kar za 81 %. Družbe so ustvarile 2.576.223 tisoč evrov čistega dobička in 2.832.719 tisoč evrov čiste izgube. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2009 zmanjšal za 1 %, čista v v v i n izguba pa je večja za 38 %. Družbe so poslovanje sklenile z neto čisto izgubo10 v znesku 256.497 tisoč evrov, kar je prvič po letu 2001. Pomembnejše postavke poslovnega izida družb so prikazane v naslednji preglednici: POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek v tisoč EUR Indeks Delež v prihodkih (v %) 2010 2009 2010 2009 2010 2009 Prihodki 75.317.646 70.199.832 107 100,0 100,0 Odhodki 75.131.078 69.227.453 109 99,8 98,6 Neto celotni dobiček/izguba 186.568 972.378 19 0,2 1,4 Čisti dobiček 2.576.223 2.595.495 99 3,4 3,7 Čista izguba 2.832.719 2.059.439 138 3,8 2,9 Neto čisti dobiček/izguba -256.497 536.056 -48 -0,3 0,8 Neto celotni dobiček je pozitivna razlika med prihodki in odhodki. 10 Neto čista izguba je neto celotni dobiček, zmanjšan za obračunane davke in povečan za neto negativne odložene davke oziroma negativna razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo. Negativni znesek odloženih davkov zmanjšuje čisto izgubo oziroma povečuje čisti dobiček. V letu 2010 so družbe imele najnižji kazalnik celotne gospodarnosti v zadnjih petih letih. Tako se je kazalnik celotne gospodarnosti11 v primerjavi z letom 2009 še poslabšal; družbe so v letu 2010 na 100 evrov skupnih odhodkov izkazale le 100 evro skupnih prihodkov, v letu 2009 pa 101 evro. Kazalnik gospodarnosti poslovanja, izražen z razmerjem med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki, pa je ostal na ravni leta 2009 in je znašal 1,03. V letu 2010 in 2009 so družbe na 100 evrov poslovnih odhodkov izkazale 103 evre poslovnih prihodkov. Manj uspešno poslovanje potrjuje še kazalnik čiste dobičkovnosti skupnih prihodkov, ki meri doseženi neto čisti dobiček na skupne prihodke, in kazalnik dobičkovnosti poslovnih prihodkov, ki meri doseženi neto dobiček iz poslovanja na poslovne prihodke. V letu 2010 so družbe na 100 evrov skupnih prihodkov ustvarile 0,3 evra neto čiste izgube (v letu 2009 še 0,8 evra neto čistega dobička), na 100 evrov poslovnih prihodkov pa 2,9 evra neto dobička iz poslovanja ali enako kot v letu 2009. Delež čistega dobička, čiste izgube in neto čistega dobička ali neto čiste izgube v skupnih prihodkih od leta 2001 do leta 2010 prikazuje naslednji grafični prikaz: • Čisti dobiček ■ Čista izguba A Neto čisti dobiček/izguba V letu 2010 se je izboljšal kazalnik donosnosti sredstev, izračunan iz razmerja med neto dodano vrednostjo in povprečnimi sredstvi; družbe so v letu 2010 na 100 evrov sredstev ustvarile 16,6 evrov neto dodane vrednosti (v letu 2009 pa 15,9 evrov). V letu 2010 sta se izboljšala tudi kazalnika produktivnosti, izračunana iz razmerja med celotnimi prihodki in zaposlenimi in iz razmerja med neto dodano vrednostjo in Po Slovenskem računovodskem standardu 29 (2006) - Računovodsko proučevanje (Računovodsko analiziranje) je kazalnik celotna gospodarnost, izračunan iz razmerja med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki; kazalnik gospodarnosti poslovanja je izračunan iz razmerja med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki; kazalnik čiste dobičkovnosti skupnih prihodkov je izračunan iz razmerja med čistim dobičkom in skupnimi prihodki; kazalnik dobičkovnosti poslovnih prihodkov je izračunan iz razmerja med poslovnim dobičkom in poslovnimi prihodki. zaposlenimi, ki merita učinke poslovnega procesa glede na vloženo delo, pri tem merjenju pa kot prvino poslovnega procesa upoštevamo le število zaposlenih. Neto dodana vrednost na zaposlenega v znesku 36.044 evrov je bila v letu 2010 največja v zadnjih petih letih. Glede na leto 2009 se je povečala za 5 %. Povečali so se tudi celotni prihodki na zaposlenega, vendar so bili nominalno še vedno nižji od doseženih v letu 2008 in vendar večji od doseženih v letih 2007 in 2006. V letu 2010 se je povečala tudi povprečna mesečna plača na zaposlenega, ki je znašala 1.373 evrov, nominalno za 4 % oziroma realno za 2 % več kakor v letu 2009. Od uporabljenih kazalnikov produktivnosti se je v letu 2010 poslabšal le čisti poslovni izid na zaposlenega, saj je bila ustvarjena neto čista izguba. Nazadnje je slovensko gospodarstvo imelo neto čisto izgubo leta 2001. Podrobnejši pregled rezultatov in kazalnikov poslovanja družb v letih od 2006 do 2010 je razviden iz preglednic v Prilogah 1 in 15. 1. ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB 1.1. PRIHODKI Družbe so v letu 2010 ustvarile 75.317.646 tisoč evrov prihodkov, 7 % več kakor v letu 2009, medtem ko so se cene življenjskih potrebščin povečale za 1,8 %. Struktura celotnih prihodkov se je v primerjavi z letom 2009 nekoliko spremenila; večino celotnih prihodkov, 97,1 %, so pomenili poslovni prihodki, 2,4 % finančni prihodki in le 0,5 % drugi prihodki. Struktura posameznih vrst prihodkov v letu 2010 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 5. Usredstveni lastni , „ . ...... ..........^6. Drugi poslovni prihodki 4. Sprememba vrednosti proizvodi in lastne storitve T 17% zalog proizvodov in 0,2% nedokončane proizvodnje 0,4% 3. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU 9,0% 2. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU 20,0% . FINANČNI PRIHODKI 2,4% I. POSLOVNI PRIHODKI 97,1% 1 .Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu 65,6% Družbe so v letu 2010 izkazale 73.133.842 tisoč evrov poslovnih prihodkov, 8 % več kakor v letu 2009. Največ poslovnih prihodkov so družbe ustvarile s prodajo na domačem trgu, 49.433.157 tisoč evrov (67,6 %), s prodajo na trgu EU 15.098.913 tisoč evrov (20,6 %) in s prodajo na trgu izven EU 6.791.469 tisoč evrov (9,3 %). Struktura poslovnih prihodkov se je nekoliko spremenila. Najmanj so se povečali čisti prihodki od prodaje na domačem trgu, za 3 %, čisti prihodki od prodaje na tujem trgu (na trgu EU in izven EU) pa za 18 %. Čiste prihodke od prodaje na tujem trgu je ustvarilo 14.073 družb. Od tega je 492 velikih družb ustvarilo 66,7 %, 589 srednjih družb pa 14,0 % vseh prihodkov na tujem trgu. Največji delež, 63,6 %, tovrstnih prihodkov je ustvarilo 3.108 družb s področja predelovalne dejavnosti, 4.718 družb s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil pa 17,3 % teh prihodkov. Družb, ki so s prodajo na tujem trgu dosegle več prihodkov kakor s prodajo na domačem trgu, je bilo 4.265 in so ustvarile 81,6 % vseh čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu. Finančni prihodki so znašali 1.800.581 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom 2009 nižji za 3 %. Med finančnimi prihodki je bilo največ, 42,4 %, prihodkov iz deležev, 35,8 % prihodkov iz danih posojil in 21,8 % prihodkov iz poslovnih terjatev. Povečali so se le finančni prihodki iz danih posojil, za 12 %. Drugi prihodki so znašali 383.223 tisoč evrov, kar je za 18 % manj kakor v letu 2009. Ta vrsta prihodkov obsega zlasti prihodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti, iz odtujitve naložbenih nepremičnin in tudi neobičajne postavke (prejete odškodnine, kazni ter subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki). Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst prihodkov družb je razviden iz preglednice v Prilogi 2. 1.2. ODHODKI Družbe so v letu 2010 izkazale 75.131.078 tisoč evrov odhodkov, 9 % več kakor v letu 2009. Odhodki so se v primerjavi s prihodki povečali za 2 odstotni točki več, kar je vplivalo na poslabšanje kazalnika celotne gospodarnosti. Večino celotnih odhodkov, 94,5 %, so pomenili poslovni odhodki, 5,2 % finančni odhodki in le 0,2 % drugi odhodki. Struktura posameznih vrst odhodkov v letu 2010 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: Družbe so v letu 2010 ugotovile 71.033.896 tisoč evrov poslovnih odhodkov, 8 % več kakor v letu 2009. Med poslovnimi odhodki so bili po obsegu največji stroški blaga, materiala in storitev. V letu 2010 so družbe obračunale 55.616.236 tisoč evrov teh stroškov, 9 % več kakor v letu poprej. Med temi stroški je bil delež nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala 44,4 %, delež stroškov porabljenega materiala 28,2 % in delež stroškov storitev 27,5 %. Najbolj so se povečali stroški porabljenega materiala, za 16 %, ter nabavna vrednosti prodanega blaga in materiala, za 9 %, stroški storitev pa le za 2 %. Med poslovnimi odhodki so se stroški dela povečali za 4 %, in so znašali 10.510.682 tisoč evrov. Med stroški dela je bilo 72,5 % stroškov plač, 13,5 % stroškov pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj in 14,0 % drugih stroškov dela. Plače obračunavajo družbe v bruto znesku, vključno z nadomestili plač, ki jih zaposlenci prejemajo za čas, ko ne delajo, in bremenijo delodajalca. Področje plač so v letu 2010 urejale kolektivne pogodbe dejavnosti in Kolektivna pogodba o izredni 4. Drugi poslovni odhodki II. FINANČNI ODHODKI 5,2% _ 1. Stroški blaga, materiala in storitev 74,0% I. POSLOVNI ODHODKI 94,5% uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkih za leti 2008 in 2009 (KPPI)12. Družbe so v letu 2010 za plače namenile 7.624.542 tisoč evrov, 4 % več kakor v letu 2009. V letu 2010 je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega v družbah 1.373 evrov, 4 % višja kakor v letu 2009 in realno večja za 2 % v primerjavi z rastjo cen življenjskih potrebščin. V družbah s področja predelovalnih dejavnosti je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega 1.326 evrov, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil 1.337 evrov, v družbah s področja gradbeništva pa 1.141 evrov. Največjo povprečno mesečno plačo na zaposlenega so imele družbe s področja informacijske in komunikacijske dejavnosti, 2.118 evrov, in s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro, 2.093 evrov. Stroški pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj so znašali 1.417.125 tisoč evrov, drugi stroški dela pa 1.469.015 tisoč evrov. V primerjavi z letom 2009 so bili prvi večji za 4 %, drugi pa za 5 %. Med poslovnimi odhodki so se odpisi vrednosti povečali za 8 %, in so znašali 4.064.641 tisoč evrov. Med odpisi vrednosti je bil največji delež amortizacije, 77,6 %, preostali del pa predstavljajo prevrednotovalni poslovni odhodki. Amortizacija se je v primerjavi z letom 2009 povečala za 2 %, prevrednotovalni poslovni odhodki pa za 34 %. Finančni odhodki so znašali 3.924.876 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom 2009 večji kar za 20 %. Zaradi znatnega povečanja finančnih odhodkov in zmanjšanja finančnih prihodkov (za 3 %) so družbe izkazale neto negativen rezultat iz finančnega delovanja, ki je bil za 51 % večji kakor v letu 2009. Največji del finančnih odhodkov, 50,9 %, so pomenili finančni odhodki iz finančnih obveznosti. Sledili so finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb, 39,0 %, preostalih 10,1 % pa so pomenili finančni odhodki iz poslovnih obveznosti. Od naštetih vrst finančnih odhodkov so se še najmanj povečali odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb, za 13 %, ki jih družbe opravljajo v skladu s Pojasnilom 1 k SRS 3 -oslabitev finančnih naložb13. Odhodki iz finančnih obveznosti, ki zajemajo odhodke za obresti in tečajne razlike od kratkoročnih in dolgoročnih finančnih dolgov, pa so se povečali za 28 %. 19 Uradni list RS, št. 62/2008. KPPI je prenehala veljati z 31.12.2009. Te določbe se lahko uporabljajo do sklenitve nove pogodbe, vendar najdalj eno leto, kot določa 17. člen Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/2006, 45/2008-ZArbit, 83/2009 Odl.US: U-I-284/06-26) 13 Uradni list RS, št. 126/2008. Družbe so v letu 2010 obračunale 172.306 tisoč evrov drugih odhodkov, 11 % več kakor v letu 2009. Ta vrsta odhodkov, poleg neobičajnih postavk, obsega tudi odhodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po modelu poštene vrednosti. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst odhodkov družb je razviden iz preglednice v Prilogi 3. 1.3. DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI 14 v Dodana vrednost'4 je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost družb. Dodano vrednost v znesku 16.873.748 tisoč evrov, za 5 % več kakor v letu 2009, je ugotovilo 43.119 družb ali 77,4 % vseh. Izgubo na substanci v znesku 198.479 tisoč evrov, za 32 % več kakor v letu 2009, je izkazalo 10.175 družb, 18,3 % vseh. Družbe so v letu 2010 ustvarile 16.675.270 tisoč evrov neto dodane vrednosti15, 5 % več kakor v letu 2009. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 36.044 evrov, 5 % več kakor v letu 2009. 1.4. ČISTI DOBIČEK IN ČISTA IZGUBA Čisti dobiček v znesku 2.576.223 tisoč evrov je v letu 2010 izkazalo 33.758 družb, to je 60,6 % vseh. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2009 zmanjšal za 1 %. Njegov delež v prihodkih vseh družb je znašal 3,4 %. V 690 družbah, od katerih je vsaka ustvarila več kot 500 tisoč evrov čistega dobička, so skupaj ugotovili 70,5 % čistega dobička. 17.905 družb, pri katerih ugotovljeni čisti dobiček ni presegel 5 tisoč evrov, je ustvarilo 1,1 % čistega dobička vseh družb. Čisto izgubo v znesku 2.832.719 tisoč evrov je v letu 2010 izkazalo 19.623 družb, to je 35,2 % vseh družb. V primerjavi z letom 2009 je bila čista izguba večja za 38 %. Njen delež v prihodkih vseh družb je znašal 3,8 %, kar je več kakor v letu 2009. Družbe s čisto izgubo so zaposlovale 116.457 delavcev, kar je 25,2 % vseh. Največji delež čiste izgube so imele družbe s področja finančne in zavarovalniške dejavnosti, 23,0 %, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, 14,9 %, s 14 Dodana vrednost je kosmati donos od poslovanja zmanjšan za stroške blaga, materiala in storitev in druge poslovne odhodke. 15 Neto dodana vrednost je dodana vrednost zmanjšana za izgubo na substanci. področja predelovalne dejavnosti, 13,5 %, s področja informacijske in komunikacijske dejavnosti, 13,1 %, in družbe s področja gradbeništva, 12,8 %. Večje zneske čiste izgube (nad 500 tisoč evrov) je v letu 2010 ugotovilo 517 družb. Skupaj so imele 2.382.174 tisoč evrov čiste izgube, kar je 84,1 % celotne čiste izgube. Te družbe so izkazale 79,7 % celotnega neto negativnega rezultata iz finančnega delovanja vseh družb. Neto čista izguba je v letu 2010 znašala 256.497 tisoč evrov. Slovensko gospodarstvo je neto čisto izgubo izkazalo prvič po letu 2001. 2. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA VELIKOST Družbe se v skladu s 55. členom ZGD-1 razvrščajo v mikro, majhne, srednje in velike na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let. Velikost družb se izračunava na podlagi treh meril, in sicer povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu, čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive ob koncu poslovnega leta16. Večina družb, kar 51.805 ali 93,0 % vseh, je sodila med mikro družbe. Zaposlovale so 28,0 % vseh delavcev in z 20,1 % vseh sredstev ustvarile 17,4 % vseh čistih prihodkov od prodaje. 17.092 mikro družb ni zaposlovalo nobenega delavca. V letu 2010 je bilo 2.434 majhnih družb, ki so zaposlovale 15,6 % vseh delavcev, dosegle 13,1 % vseh čistih prihodkov od prodaje in imele 12,7 % vseh sredstev. 774 srednjih družb je zaposlovalo 16,3 % vseh delavcev, doseglo 15,4 % vseh čistih prihodkov od prodaje in imelo 9,9 % vseh sredstev družb. 721 velikih družb je zaposlovalo 40,0 % vseh delavcev, doseglo 54,1 % vseh čistih prihodkov od prodaje in 66,7 % vseh čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu ter imelo 57,3 % vseh sredstev družb. Na rezultate poslovanja družb so v letu 2010 odločilno vplivale velike in mikro družbe. Velike družbe so v letu 2010 ustvarile polovico neto dodane vrednosti, 50,1 % in izkazale tudi največjo neto dodano vrednost na zaposlenega, 45.096 evra. Velike družbe so prvič izkazale neto čisto izgubo v znesku 69.393 tisoč evrov. Največ neto čiste izgube so izkazale mikro družbe, 311.333 tisoč evrov, pri čemer je 81,6 % tega zneska izkazala ena sama družba iz Osrednjeslovenske regije, ki posluje v dejavnosti holdingov. Mikro družbe so ustvarile 20,2 % neto dodane vrednosti in bile na drugem mestu po prispevku k skupni neto dodani vrednosti. Mikro družbe so tudi edine povečale število zaposlenih, za 5 %, in s tem imele višje stroške dela, za 8 %. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila pri mikro družbah 25.934 evrov, pri majhnih družbah 33.533 in pri srednjih družbah 33.614 evrov. 16 (1) Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10, • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 evrov, in • vrednost aktive ne presega 2.000.000 evrov. (2) Majhna družba je družba, ki ni mikro družba in ki izpolnjuje dve od teh meril: • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 evrov, in • vrednost aktive ne presega 4.400.000 evrov. (3) Srednja družba je družba, ki ni mikro in ne majhna družba in ki izpolnjuje dve od teh meril: • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250, • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 35.000.000 evrov, in • vrednost aktive ne presega 17.500.000 evrov. (4) Velika družba je družba, ki ni ne mikro ne majhna družba in ne srednja družba. V vsakem primeru se za velike družbe štejejo banke, zavarovalnice, borza vrednostnih papirjev in družbe, ki morajo pripraviti konsolidirano letno poročilo. Pomembnejši podatki družb glede na velikost v letu 2010 so razvidni iz naslednjega grafičnega prikaza: 60,0 Število zaposlenih Čisti prihodki od prodaje Čisti dobiček Čista izguba Mikro ■ Majhne ■ Srednje ■ Velike Na rezultate poslovanja družb so odločilno vplivale velike in mikro družbe, kar je za najpomembnejših šest področij dejavnosti razvidno iz naslednjega grafičnega prikaza: 50,0 40,0 °> 30,0 o< ■Q HI 20,0 01 I 10,0 ac £ 0,0 !q 0 "c -10,0 ra ' D0 01 I -20,0 >N 01 Ü -30,0 Q -40,0 -50,0 mikro majhne srednje velike mikro majhne srednje velike i Predelovalne dejavnosti I Gradbeništvo I Informacijske in komunikacijske dejavnosti i Oskrba z električno energijo, plinom in paro I Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil I Finančne in zavarovalniške dejavnosti Podrobnejši pregled pomembnejših podatkov družb glede na velikost je razviden iz preglednic v Prilogah 4 in 5, rezultati poslovanja družb po dejavnostih pa so predstavljeni v naslednjem poglavju. 3. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO DEJAVNOSTIH Družbe se razvrščajo po dejavnostih v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji 17 dejavnosti17. Struktura pomembnejših podatkov o poslovanju družb v letu 2010 po področjih dejavnosti je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 40,0 35,0 30,0 I L 25,0 :Š 20,0 15,0 10,0 5,0 0,0 P L Trgovina; Predelovalne Gradbeništvo Strokovne, Promet in Finančne in Druge vzdrževanje in dejavnosti znanstvene in skladiščenje zavarovalniške dejavnosti popravila tehnične dejavnosti motornih vozil dejavnosti ■ Število družb ■ Število zaposlenih ■ Prihodki skupaj Najpomembnejše področje po številu zaposlenih in po vrednosti sredstev v letu 2010 je bilo področje predelovalnih dejavnosti. 6.906 družb tega področja je zaposlovalo 36,0 % vseh delavcev, ki so z 22,4 % vseh sredstev ustvarili 29,7 % vseh prihodkov. Največ družb, to je 13.947, je sodilo v področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Družbe tega področja so zaposlovale 18,8 % vseh delavcev in s 17,7 % vseh sredstev ustvarile 34,0 % vseh prihodkov. Po številu družb je drugo najpomembnejše področje strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, ki zajema 11.281 družb, 6,4 % vseh zaposlenih in 4,9 % vseh prihodkov. V letu 2010 je deset področij dejavnosti izkazalo neto čisto izgubo, v letu 2009 pa šest področij. Tako kot v letu 2009 je tudi v letu 2010 največjo neto čisto izgubo, 486.503 tisoč evrov, imelo področje finančne in zavarovalniške dejavnosti, kamor sodi tudi dejavnost holdingov. V dejavnost holdingov je uvrščenih 280 družb, ki so izkazale 132.554 tisoč evrov čistega dobička in 534.515 tisoč evrov čiste izgube. Sledilo je področje gradbeništva z 236.289 tisoč evrov neto čiste izgube in področje informacijske in komunikacijske dejavnosti z 214.941 tisoč evrov neto čiste 17 Uradni list RS, št. 69/2007 in 17/2008. izgube. Obe področji sta v letu 2009 še izkazovali neto čisti dobiček. Na višino neto čiste izgube prvega in drugega področja so vplivali nezadostni prihodki za pokritje istovrstnih odhodkov predvsem iz naslova financiranja kot tudi iz naslova poslovanja. Navedeni področji in področje gostinstva so edina, ki so izkazala neto negativen rezultat že iz naslova poslovanja. Poleg navedenih treh področij se je neto poslovni izid precej poslabšal tudi v področju strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, vendar družbe tega področja še vedno izkazujejo neto čisti dobiček, tako kakor v letu 2009. Na neto čisti dobiček so najbolj vplivale družbe s področja predelovalnih dejavnosti, saj so ga ustvarile 360.781 tisoč evrov ali za 45 % več kakor v letu 2009. Največ, 58,1 %, so k neto čistemu dobičku tega področja dejavnosti prispevale družbe iz oddelka proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov in ga v primerjavi s preteklim letom zmanjšale za 7 %. Sledijo družbe iz oddelka proizvodnje električnih naprav, 17,1 %, in družbe iz oddelka proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic s 13,7 % neto čistega dobička predelovalne dejavnosti. Največji nominalen upad neto čiste izgube so beležile družbe iz oddelka proizvodnje pijač, ki so v letu 2009 v 1R izkazale visoko neto čisto izgubo18. Na drugem mestu po neto čistem dobičku, 173.504 tisoč evrov, so bile družbe s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro in so ga povečale za 18 %. Šele nato so sledile družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil s 154.954 tisoč evrov neto čistega dobička, to je za 6 % več kakor v letu 2009. K neto čistemu dobičku tega področja so največ prispevale družbe iz oddelka trgovine na drobno, razen z motornimi vozili, 89,6 %, in ga v primerjavi z letom 2009 povečale za 54 %. Neto čisti dobiček so ugotovile še družbe iz oddelka trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil in ga povečale le za 1 %. Največ družb po številu, 9.044, je bilo v oddelku posredništva in trgovine na debelo, ki so ustvarile neto čisto izgubo, k čemur sta najbolj pripomogli dve družbi iz Gorenjske regije iz skupine druga specializirana trgovina na debelo. 18 Visoka neto čista izguba tega oddelka je bila v letu 2009 posledica finančnih odhodkov iz oslabitve in odpisov finančnih naložb. Neto čisti dobiček oziroma neto čista izguba po pomembnejših področjih dejavnosti sta za leti 2010 in 2009 razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: >u 300.000 o '■S 200.000 -400.000 -500.000 Oskrba z električno energijo, plinom in paro Gradbeništvo Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil Informacijske in Finančne in Druge komunikacijske zavarovalniške dejavnosti dejavnosti dejavnosti 12010 "2009 Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja družb po področjih dejavnosti je razviden iz preglednic v Prilogah 6, 7 in 8, po oddelkih predelovalnih dejavnosti pa iz preglednic v Prilogah 9 in 10. 4. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO REGIJAH Družbe se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu z Uredbo 1059/2003/ES o "1Q oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS). To uredbo on dopolnjuje Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot.20. Struktura pomembnejših podatkov o poslovanju družb v letu 2010 po regijah je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: Najbolj razvita med regijami je Osrednjeslovenska regija. V tej regiji je bilo 44,6 % vseh družb, ki so zaposlovale 37,3 % vseh delavcev in ustvarile 46,4 % vseh prihodkov. Pomembnejši regiji sta bili še Podravska in Savinjska regija. V Podravski regiji je bilo 11,9 % vseh družb, ki so s 13,9 % vseh zaposlenih ustvarile 10,4 % vseh prihodkov. V Savinjski regiji pa je bilo 9,4 % vseh družb, ki so zaposlovale 12,6 % vseh delavcev in dosegle 10,4 % vseh prihodkov. Najmanjši med regijami sta Zasavska z 1,1 % in Notranjsko - kraška z 1,6 % vseh družb. Deleža zaposlenih in prihodkov sta bila pri družbah obeh regij manjša od 2,0 %. 19 Uradni list L, št. 154 z dne 21.06.2003, z vsemi spremembami. 90 20 Uradni list RS, št. 9/2007. Neto dodana vrednost je bila ugotovljena v vseh regijah in je bila za 5 % večja kakor v letu 2009. Neto čisti dobiček so izkazale štiri regije, in sicer največ družbe Jugovzhodne Slovenije, 208.184 tisoč evrov, povečale pa so ga le družbe Koroške regije. Neto čisti poslovni izid so izboljšale tudi družbe Goriške regije, ki so v letu 2010 ugotovile neto čisti dobiček, lani pa izkazale neto čisto izgubo. V letu 2010 je neto čisto izgubo ugotovilo 8 regij, v letu 2009 pa 6 regij. Največjo neto čisto izgubo so izkazale družbe Gorenjske regije, 243.217 tisoč evrov, družbe Podravske regije, 147.526 tisoč evrov, in družbe Osrednjeslovenske regije, 78.723 tisoč evrov. Najbolj so poslabšale neto čisti poslovni izid družbe Osrednjeslovenske regije, ki so lani izkazovale še neto čisti dobiček, v letu 2010 pa prvič izkazale neto čisto izgubo. Družbe Obalno-kraške regije so izkazale 58.928 tisoč evrov neto čiste izgube, vendar so jo v primerjavi z letom 2009 zmanjšale za 64 %. Neto čisti dobiček po regijah je za leti 2010 in 2009 razviden iz naslednjega grafičnega prikaza: cc D 3 M N O >U 15 o ■c 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 0 100.000 200.000 -300.000 o Nt? Nt? ^r" Vt" SL? Nt» -čt? Nr" -vNr< v<& c~y \p , rS /vO Av v/a \i> / cf» ./ s 0 ^ / / s J? ^ J* cP 3> ,sâ> \û> Nl> r / f r 2010 "2009 Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja družb po regijah je razviden iz preglednic v Prilogah 11, 12 in 13. IV. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV DRUŽB Družbe so na dan 31.12.2010 izkazale 100.306.373 tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 1 % manj kakor na dan 31.12.2009. Premoženje v V v v družb se je glede na 1,9 % rast cen življenjskih potrebščin realno nekoliko zmanjšalo. 1. SREDSTVA Družbe so na dan 31.12.2010 izkazale 62,0 % dolgoročnih sredstev, 37,3 % kratkoročnih sredstev in 0,7 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev. Dolgoročna sredstva so znašala 62.213.642 tisoč evrov, 3 % manj kakor na dan 31.12.2009. Med dolgoročnimi sredstvi je bilo največ opredmetenih osnovnih sredstev, 57,4 %, dolgoročnih finančnih naložb, 30,3 %, naložbenih nepremičnin, 7,5 % ter neopredmetenih sredstev in dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev, 2,9 %. Opredmetena osnovna sredstva kot najpomembnejša skupina dolgoročnih sredstev so znašala 35.710.021 tisoč evrov, 3 % manj kakor ob koncu leta 2009. Dolgoročne finančne naložbe so znašale 18.833.567 tisoč evrov, 7 % manj kakor konec leta 2009. Njihov delež v strukturi sredstev se je zmanjšal od 20,1 % na 18,8 %. Druga pomembnejša skupina sredstev so kratkoročna sredstva, ki so ob koncu leta 2010 znašala 37.428.290 tisoč evrov, 4 % več kakor ob koncu leta 2009. Med kratkoročnimi sredstvi je bilo največ kratkoročnih poslovnih terjatev, 44,9 %, zalog, 25,5 % in kratkoročnih finančnih naložb, 20,5 %. V primerjavi s stanjem konec leta 2009 se je vrednost zalog povečala za 7 %, kratkoročnih poslovnih terjatev za 4 %, znižala pa vrednost kratkoročnih finančnih naložb za 1 %. 21 Podatek o rasti cen življenjskih potrebščin se nanaša na povečanje teh cen v decembru 2010 v primerjavi z decembrom 2009. 2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Med obveznostmi do virov sredstev je bilo na dan 31.12.2010 37,8 % kapitala, 24,7 % dolgoročnih obveznosti, 34,2 % kratkoročnih obveznosti in 3,3 % rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev. Ob koncu leta 2010 so imele družbe 37.935.953 tisoč evrov kapitala, 6 % več kakor ob koncu leta 2009. Rast kapitala kot najkvalitetnejšega vira financiranja sredstev je bila višja od rasti sredstev, zato se je njegov delež v strukturi virov sredstev povečal od 35,6 % na 37,8 %. V strukturi kapitala je največji del, 42,7 %, pomenil vpoklicani kapital, 24,3 % kapitalske rezerve, 13,1 % rezerve iz dobička in 5,3 % presežek iz prevrednotenja. Preostali del kapitala, 14,6 %, pa je bil odvisen od rezultatov poslovanja družb v letu 2010 in iz prejšnjih let. V primerjavi s koncem leta 2009 se je najbolj povečal vpoklicani kapital, za 21 %, zlasti zaradi sprememb tega kapitala v v OO v eni družbi iz razreda spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu22. Po izvzetju te družbe se struktura virov sredstev in obveznosti do virov sredstev spremeni tako, da se kapital in dolgoročne obveznosti v primerjavi s koncem leta 2009 nominalno zmanjšajo za 1 %. Ta družba na kratkoročne obveznosti nima pomembnejšega vpliva in se tudi v primeru njenega izvzetja povečajo za 1 %. V strukturi obveznosti do virov sredstev po izvzetju te družbe upade nekoliko delež kapitala (od 37,8 % na 37,5 %) in tudi delež dolgoročnih obveznosti (23,3 % na 23,1 %), poveča pa se delež kratkoročnih obveznosti (od 35,6 % na 36,0 %). Dolgoročne obveznosti družb so na dan 31.12.2010 znašale 24.786.464 tisoč evrov, 11 % manj kakor pred letom dni. Med dolgoročnimi obveznostmi je bilo 93,7 % finančnih in 4,9 % poslovnih obveznosti, preostali del pa so pomenile odložene obveznosti za davek. Dolgoročne finančne obveznosti so se povečale za 6 %, dolgoročne poslovne obveznosti pa so se zmanjšale za 78 %. 22 DARS d.d. Sklep skupščine DARS d.d. z dne 14.03.2011 je upoštevan že v računovodskih izkazih za leto 2010: »Osnovni kapital družbe se s sedanjega osnovnega kapitala, ki znaša 212.823,00 EUR poveča z novim stvarnim vložkom v višini 2.319.653.549,09 in sicer v višini 2.319.653.522,16 EUR z izdajo novih 55.587.192 imenskih kosovnih delnic z emisijsko vrednostjo 41,73 EUR, za preostanek v višini 26,93 EUR pa se povečajo kapitalske rezerve. Osnovni kapital po povečanju znaša 2.319.866.345,16 EUR. Predmet stvarnega vložka je v skladu s sklepom Vlade RS št. 47600-3/2011/6 z dne 17.02.2011 razlika med terjatvami Republike Slovenije do Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. iz naslova sredstev v upravljanju na dan 01.01.2010 v znesku 2.752.366.097,22 EUR in knjigovodsko vrednostjo zemljišč v lasti Republike Slovenije na dan 01.01.2010, na katerih so avtoceste kot objekt, ki so bile zgrajene ali so se pričele graditi pred uveljavitvijo Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS št. 97/10) v višini 432.712.548,13 EUR . (Vir: sodni/poslovni register). « Ob koncu leta 2010 so kratkoročne obveznosti družb znašale 34.299.319 tisoč evrov, 1 % več kakor ob koncu leta 2009. Med kratkoročnimi obveznostmi je bilo 47,4 % finančnih in 52,6 % poslovnih obveznosti. 3. STRUKTURA FINANCIRANJA Sredstva in tudi obveznosti do virov sredstev so se v primerjavi s koncem leta 2009 zmanjšala za 1 %. Družbe so zmanjšale dolgoročna sredstva in povečale kapital, zato so s kapitalom ob koncu leta 2010 financirale 61,0 % dolgoročnih sredstev, ob koncu leta 2009 pa 55,8 %. Družbe so izboljšale kazalnik kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev in tudi kazalnik dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog. Kazalnik dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog je v letu 2010 znašal 0,904, v letu 2009 pa 0,899. Dolgoročna sredstva, vključno z zalogami, niso bila v celoti financirana z dolgoročnimi viri sredstev. Konec leta 2010 je bilo 28,1 % zalog financiranih z dolgoročnimi viri, pred letom dni pa 16,5 %. Tudi če iz celote izvzamemo družbo iz razreda spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu, ki je bistveno vplivala na povečanje kapitala vseh družb, so družbe nekoliko izboljšale strukturo financiranja, in sicer kapitalsko pokritost dolgoročnih sredstev od 61,3 % konec leta 2009 na 62,6 % konec leta 2010 in dolgoročno pokritost dolgoročnih sredstev in zalog od 89,1 % na 89,7 %. Izboljšal se je tudi pospešeni koeficient, izračunan iz razmerja med kratkoročnimi sredstvi brez zalog in kratkoročnimi obveznostmi. Pospešeni koeficient pove, ali bi družbe lahko pokrile svoje trenutne kratkoročne obveznosti, če ne bi mogle uporabiti (prodati) zalog za pokrivanje teh obveznosti (priporočena vrednost kazalnika je okrog 1). Družbe so konec leta 2010 na 100 evrov kratkoročnih obveznosti imele 80,7 evrov kratkoročnih sredstev brez zalog, konec leta 2009 pa 78,8 evrov. Struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu leta 2009 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 100% 90% KRATKOROČNA SREDSTVA BREZ KRATKOROČNE 80°% ZALOG; 28,5% OBVEZNOSTI; 35,3% 70°% ZALOGE; 9,5% DOLGOROČNE 60% OBVEZNOSTI, REZERVACIJE IN 50% DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE 40% RAZMEJITVE; 26,9% DOLGOROČNA 30% SREDSTVA; 62,0% 20% KAPITAL; 37,8% 10% 0% SREDSTVA VIRI Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev družb je razviden iz preglednice v Prilogi 14. V. DODATEK - POSLOVNI IZID IN PREMOŽENJSKO FINANČNI POLOŽAJ ZADRUG Zadruge so podatke iz letnih poročil za leto 2010 predložile na poenotenih obrazcih, v ki se razlikujejo od poenotenih obrazcev družb23, zato jih obravnavamo posebej. 1. POSLOVNI IZID V letu 2010 je 294 zadrug (v letu 2009 je bilo 297 zadrug) ustvarilo 736.097 tisoč evrov prihodkov in 736.165 tisoč evrov odhodkov. Tako prihodki kot odhodki so v primerjavi z letom 2009 ostali na enaki ravni. Prihodki zadrug so pomenili 1,0 % prihodkov družb. V zadrugah je bilo zaposlenih 3.312 delavcev, 2 % manj kakor v letu 2009 in so pomenili le 0,7 % zaposlenih v družbah. V letu 2010 je neto dodana vrednost zadrug znašala 77.962 tisoč evrov, kar je 2 % več kakor v letu 2009. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 23.536 evrov, 4 % več kakor v letu 2009, ter je bila za dobro tretjino manjša kakor pri družbah. Čisti dobiček je ugotovilo 134 zadrug, čisto izgubo pa 111 zadrug. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2009 zmanjšal za 7 %, čista izguba pa se je zmanjšala za 28 %. V letu 2010 so zadruge izkazale neto čisto izgubo v znesku 509 tisoč evrov, kar je za 73 % manj kakor v letu 2009. Večina zadrug, 79,9 % vseh, je sodila med mikro zadruge. Največji vpliv na poslovanje so imele srednje zadruge, saj so zaposlovale več kot polovico vseh delavcev in ustvarile več kot polovico vseh prihodkov, njihova neto čista izguba pa je znašala 288 tisoč evrov. Mikro zadruge, ki so zaposlovale le slabo desetino delavcev in ustvarile dobro desetino prihodkov, so edine izkazale neto čisti dobiček, 57 tisoč evrov. Najpomembnejši področji po številu zadrug, zaposlenih in po ustvarjenih prihodkih v letu 2010 sta bili področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter področje kmetijstva in lova, gozdarstva in ribištva. V področju trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil je 81 zadrug z 72,4 % vseh zaposlenih ustvarilo 77,4 % prihodkov in 303 tisoč evrov neto čistega dobička. 81 zadrug iz področja kmetijstva in lova, gozdarstva in ribištva je zaposlovalo 14,6 % vseh delavcev, ki so ustvarili 13,5 % vseh prihodkov in izkazali 1.099 tisoč evrov neto čiste izgube. Največ neto 23 Izjema je obrazec podatki iz izkaza poslovnega izida, ki je enak tako za družbe kot za zadruge. čistega dobička je ustvarilo 15 zadrug s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti (1.243 tisoč evrov). Največ zadrug, 23,1 %, je iz Osrednjeslovenske regije, in so izkazale 357 tisoč evrov neto čistega dobička, največjo neto čisto izgubo pa zadruge iz Goriške regije (601 tisoč evrov). Največ neto čistega dobička so ustvarile zadruge iz Podravske regije (568 tisoč evrov). Pregled pomembnejših podatkov poslovanja zadrug je razviden iz preglednice v Prilogi 16. 2. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Zadruge so na dan 31.12.2010 imele 760.980 tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 2 % več kakor na dan 31.12.2009. Med sredstvi je bilo 70,3 % dolgoročnih sredstev, 29,3 % kratkoročnih sredstev in 0,3 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev. Med obveznostmi do virov sredstev je bilo 61,2 % kapitala, 8,3 % dolgoročnih obveznosti, 28,8 % kratkoročnih obveznosti ter 1,7 % rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev. Kapital je na dan 31.12.2010 znašal 465.660 tisoč evrov. Največ kapitala je bilo zadružnega kapitala, 386.475 tisoč evrov, od tega je bilo 364.000 tisoč evrov nerazdeljivega kapitala, preostali del pa so pomenili deleži članov zadruge. Nerazdeljivi kapital je izkazalo 155 zadrug, in sicer 99 mikro, 32 majhnih ter 24 srednjih in velikih zadrug. Pregled pomembnejših postavk obsega in strukture posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev zadrug je razviden iz preglednice v Prilogi 17. VI. PRILOGE Priloga 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb v letih od 2006 do 2010.......................28 Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov družb......................................................29 Priloga 3: Obseg in struktura posameznih vrst odhodkov družb......................................................30 Priloga 4: Rezultati poslovanja družb glede na velikost v letu 2010.................................................31 Priloga 5: Število družb po velikosti v oddelkih področij dejavnosti v letu 2010...............................32 Priloga 6: Razvrstitev družb po področjih dejavnostih v letu 2010...................................................35 Priloga 7: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po področjih dejavnosti v letu 2010........................................................................36 Priloga 8: Poslovni izid družb po področjih dejavnosti v letu 2010...................................................37 Priloga 9: Razvrstitev družb po oddelkih predelovalnih dejavnosti v letu 2010................................38 Priloga 10: Poslovni izid družb po oddelkih predelovalnih dejavnosti v letu 2010..............................39 Priloga 11: Razvrstitev družb po regijah v letu 2010...........................................................................40 Priloga 12: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po regijah v letu 2010.............................................................................................41 Priloga 13: Poslovni izid družb po regijah v letu 2010........................................................................42 Priloga 14: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev družb......43 Priloga 15: Pomembnejši kazalniki poslovanja družb v letih od 2006 do 2010..................................44 Priloga 16: Pomembnejši podatki poslovanja zadrug glede na velikost v letu 2010..........................45 Priloga 17: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev zadrug .... 46 Priloga 1 : Pomembnejše postavke poslovnega izida družb v letih od 2006 do 2010 Znesek Delež v prihodkih POSTAVKE v tisoč EUR v % POSLOVNEGA IZIDA 2006 2007 2008 2009 2010 2006 2007 2008 2009 2010 Prihodki 66.856.258 77.959.561 85.555.124 71.842.228 75.317.646 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Odhodki 63.789.826 73.574.407 83.247.816 70.844.281 75.131.078 95,1 94,4 97,3 98,6 99,8 Neto celotni dobiček/izguba 3.066.431 4.385.154 2.307.309 997.946 186.568 4,9 5,6 2,7 1,4 0,2 Dodana vrednost 15.055.959 16.947.308 18.219.405 16.573.447 16.873.748 22,5 21,7 21,3 23,1 22,4 Izguba na substanci 138.821 196.138 200.600 176.649 198.479 0,2 0,3 0,2 0,2 0,3 Neto dodana vrednost 14.917.138 16.751.170 18.018.805 16.396.799 16.675.270 22,3 21,5 21,1 22,8 22,1 Davek iz dobička 760.746 944.128 748.355 557.138 534.490 1,1 1,2 0,9 0,8 0,7 Odloženi davki -49.115 2.683 -97.580 -108.617 -91.425 -0,1 0,0 -0,1 -0,2 -0,1 Čisti dobiček 3.136.192 4.122.444 3.360.069 2.665.413 2.576.223 4,7 5,3 3,9 3,7 3,4 Čista izguba 564.716 684.101 1.703.536 2.115.987 2.832.719 0,8 0,9 2,0 2,9 3,8 Neto čisti dobiček/izguba 2.571.476 3.438.343 1.656.533 549.426 -256.497 3,8 4,4 1,9 0,8 -0,3 Število družb, ki so predložile letno poročilo 45.330 48.781 51.997 53.897 55.734 - - - - - Opomba: Podatki v preglednici so iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih družbe predložile za posamezna leta. To pomeni, da se lahko podatki za leto 2009 razlikujejo od podatkov, ki so jih v poenotene obrazce za leto 2010 družbe vpisale v stolpec za prejšnje leto, ker je število družb, ki so predložile letna poročila po posameznih letih, različno. Podatki za leto 2006 so bili predloženi v tisoč tolarjih. Podatki za leto 2006 so preračunani po centralnem paritetnem tečaju (1 EUR = 239,64 SIT). Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov družb PRIHODKI Znesek v tisoč EUR Indeks Delež v % 2010 2009 2010 2009 2010 2009 SKUPAJ 75.317.646 70.199.832 107 100,0 100,0 I. POSLOVNI PRIHODKI 73.133.842 67.875.474 108 97,1 96,7 1. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu 49.433.157 47.816.355 103 65,6 68,1 2. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU 15.098.913 12.421.917 122 20,0 17,7 3. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU 6.791.469 6.174.152 110 9,0 8,8 4. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 333.161 1.105 * 0,4 0,0 5. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 179.879 195.265 92 0,2 0,3 6. Drugi poslovni prihodki 1.297.264 1.266.680 102 1,7 1,8 II. FINANČNI PRIHODKI 1.800.581 1.858.192 97 2,4 2,6 1. Finančni prihodki iz deležev 764.321 882.274 87 1,0 1,3 2. Finančni prihodki iz danih posojil 644.123 572.880 112 0,9 0,8 3. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 392.136 403.038 97 0,5 0,6 III. DRUGI PRIHODKI 383.223 466.166 82 0,5 0,7 Opomba *: Indeks ni izpisan, kadar je večji od 5.000. Priloga 3: Obseg in struktura posameznih vrst odhodkov družb Znesek v tisoč EUR Indeks Delež v % uunuuKi 2010 2009 2010 2009 2010 2009 ODHODKI SKUPAJ 75.131.078 69.227.453 109 100,0 100,0 I. POSLOVNI ODHODKI 71.033.896 65.808.198 108 94,5 95,1 1. Stroški blaga, materiala in 55.616.236 51.054.490 109 74,0 73,7 storitev 2. Stroški dela 10.510.682 10.124.373 104 14,0 14,6 - stroški plač 7.624.542 7.353.075 104 10,1 10,6 - stroški pokojninskih in drugih 1.417.125 1.366.338 104 1,9 2,0 socialnih zavarovanj - drugi stroški dela 1.469.015 1.404.960 105 2,0 2,0 3. Odpisi vrednosti 4.064.641 3.763.878 108 5,4 5,4 - amortizacija 3.154.278 3.083.262 102 4,2 4,5 - prevrednotovalni poslovni 910.363 680.616 134 1,2 1,0 odhodki 4. Drugi poslovni odhodki 842.337 865.457 97 1,1 1,3 II. FINANČNI ODHODKI 3.924.876 3.263.744 120 5,2 4,7 1. Finančni odhodki iz oslabitve in 1.530.078 1.358.356 113 2,0 2,0 odpisov finančnih naložb 2. Finančni odhodki iz finančnih 1.998.402 1.563.051 128 2,7 2,3 obveznosti 3. Finančni odhodki iz poslovnih 396.396 342.337 116 0,5 0,5 obveznosti III. DRUGI ODHODKI 172.306 155.511 111 0,2 0,2 Priloga 4: Rezultati poslovanja družb glede na velikost v letu 2010 TEMELJNI PODATKI VELIKOST DRUŽB Mikro Majhne Srednje Velike DRUŽBE število delež v % 55.734 100,0 51.805 93,0 2.434 4,4 774 1,4 721 1,3 ZAPOSLENI število delež v % 462.643 100,0 129.706 28,0 72.272 15,6 75.511 16,3 185.154 40,0 PRIHODKI znesek v tisoč EUR 75.317.646 13.473.840 9.848.501 11.324.843 40.670.462 SKUPAJ delež v % 100,0 17,9 13,1 15,0 54,0 ČISTI PRIHODKI znesek v tisoč EUR 71.323.539 12.426.649 9.358.866 10.973.196 38.564.828 OD PRODAJE delež v % 100,0 17,4 13,1 15,4 54,1 ČISTI PRIHODKI OD znesek v tisoč EUR 21.890.382 2.129.173 2.094.624 3.069.691 14.596.894 PRODAJE NA TUJEM TRGU delež v % 100,0 9,7 9,6 14,0 66,7 ODHODKI znesek v tisoč EUR 75.131.078 13.688.619 9.746.896 11.167.761 40.527.802 SKUPAJ delež v % 100,0 18,2 13,0 14,9 53,9 VREDNOST AKTIVE znesek v tisoč EUR 100.306.373 20.199.139 12.712.478 9.919.580 57.475.176 NA DAN 31.12.2010 delež v % 100,0 20,1 12,7 9,9 57,3 število družb 43.119 39.361 2.378 753 627 znesek v tisoč EUR 16.873.748 3.482.578 2.446.086 2.556.962 8.388.122 DODANA VREDNOST delež v % 100,0 20,6 14,5 15,2 49,7 ■ ^ i. 2°1° lndeks 2°09 105 108 100 103 105 število družb 10.175 10.007 55 21 92 znesek v tisoč EUR 198.479 118.830 22.574 18.721 38.355 IZGUBA NA SUBSTANCI delež v % 100,0 59,9 11,4 9,4 19,3 ■ ^ l. 2010 lndeks 2°09 132 114 153 203 169 NETO DODANA VREDNOST znesek v tisoč EUR 16.675.270 3.363.749 2.423.512 2.538.241 8.349.768 število družb 33.758 30.752 1.896 582 528 znesek v tisoč EUR 2.576.223 590.563 327.986 309.042 1.348.632 ČISTI DOBIČEK delež v % 100,0 22,9 12,7 12,0 52,3 ■ ^ L. 2010 lndeks 2009 99 106 94 104 97 število družb 19.623 18.714 531 189 189 znesek v tisoč EUR 2.832.719 901.896 292.091 220.708 1.418.025 ČISTA IZGUBA delež v % 100,0 31,8 10,3 7,8 50,1 ■ i. 2010 lndeks 2009 138 175 158 100 125 NETO ČISTI DOBIČEK/IZGUBA znesek v tisoč EUR -256.497 -311.333 35.895 88.334 -69.393 Priloga 5: Število družb po velikosti v oddelkih področij dejavnosti v letu 2010 ODDELKI DEJAVNOSTI ŠTEVILO DRUŽB po velikosti SKUPAJ mikro majhne srednje velike delež število n. v % SKUPAJ 51.805 2.434 774 721 55.734 100,0 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve 217 20 6 7 250 0,4 A02 Gozdarstvo 67 5 4 4 80 0,1 A03 Ribištvo in gojenje vodnih organizmov 23 1 - - 24 0,0 B05 Pridobivanje premoga - - - 2 2 0,0 ori„ Pridobivanje surove nafte in zemeljskega B06 ,. plina 1 - - - 1 0,0 B07 Pridobivanje rud 1 - - - 1 0,0 B08 Pridobivanje rudnin in kamnin 45 14 4 1 64 0,1 B09 Storitve za rudarstvo 4 - 1 - 5 0,0 C10 Proizvodnja živil 445 40 22 16 523 0,9 C11 Proizvodnja pijač 58 3 4 4 69 0,1 C13 Proizvodnja tekstilij 127 11 13 7 158 0,3 C14 Proizvodnja oblačil 221 13 2 3 239 0,4 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov 36 2 1 6 45 0,1 Obdelava in predelava lesa, proizvodnja C16 izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva 460 39 12 13 524 0,9 C17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 83 10 9 8 110 0,2 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih C18 nosilcev zapisa 569 29 4 7 609 1,1 C19 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov 2 1 - 1 4 0,0 C20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov 85 19 14 14 132 0,2 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov 9 2 - 2 13 0,0 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih C22 mas 406 49 25 23 503 0,9 C23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov 192 34 18 12 256 0,5 C24 Proizvodnja kovin 55 15 7 10 87 0,2 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen C25 strojev in naprav 1.300 134 46 22 1.502 2,7 C26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov 169 30 10 8 217 0,4 C27 Proizvodnja električnih naprav 197 25 9 22 253 0,5 C28 Proizvodnja drugih strojev in naprav 321 78 37 14 450 0,8 £2g Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic 77 13 15 12 117 0,2 C30 Proizvodnja drugih vozil in plovil 59 1 3 - 63 0,1 C31 Proizvodnja pohištva 309 23 14 5 351 0,6 C32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti 201 13 7 1 222 0,4 C33 Popravila in montaža strojev in naprav 444 11 1 3 459 0,8 ODDELKI DEJAVNOSTI ŠTEVILO DRUŽB po velikosti SKUPAJ mikro majhne srednje velike delež število n. v % D35 Oskrba z električno energijo, plinom in paro 339 12 11 17 379 0,7 E36 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode 16 18 24 3 61 0,1 E37 Ravnanje z odplakami 18 1 1 - 20 0,0 ._„„ Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z E38 njimi, pridobivanje sekundarnih surovin 143 22 18 6 189 0,3 Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki 16 - 1 - 17 0,0 F41 Gradnja stavb 2.266 79 28 24 2.397 4,3 F42 Gradnja inženirskih objektov 339 43 25 20 427 0,8 F43 Specializirana gradbena dela 3.812 130 25 12 3.979 7,1 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 1.371 117 44 18 1.550 2,8 ç^g Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 8.352 498 113 81 9.044 16,2 Trgovina na drobno, razen z motornimi G47 vozili 3.125 150 44 34 3.353 6,0 H49 Kopenski promet, cevovodni transport 1.757 112 23 14 1.906 3,4 H50 Vodni promet 33 5 - 1 39 0,1 H51 Zračni promet 36 5 1 1 43 0,1 I_lg2 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti 414 36 8 8 466 0,8 H53 Poštna in kurirska dejavnost 46 4 1 1 52 0,1 I55 Gostinske nastanitvene dejavnosti 367 35 14 12 428 0,8 I56 Dejavnost strežbe jedi in pijač 2.084 20 9 - 2.113 3,8 J58 Založništvo 364 17 4 9 394 0,7 jj.g Dejavnosti v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi 233 6 1 1 241 0,4 J60 Radijska in televizijska dejavnost 133 2 1 - 136 0,2 J61 Telekomunikacijske dejavnosti 197 16 3 8 224 0,4 jg2 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti 1.648 61 10 8 1.727 3,1 J63 Druge informacijske dejavnosti 253 4 3 - 260 0,5 Dejavnosti finančnih storitev, razen K64 zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov 424 30 1 86 541 1,0 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in K65 pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti 5 - - - 5 0,0 l^gg Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve 594 15 1 4 614 1,1 L68 Poslovanje z nepremičninami 1.750 61 9 14 1.834 3,3 M69 Pravne in računovodske dejavnosti 2.174 16 1 - 2.191 3,9 Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje 3.574 25 4 68 3.671 6,6 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje 3.196 91 17 20 3.324 6,0 1^2 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost 483 15 2 1 501 0,9 M73 Oglaševanje in raziskovanje trga 789 20 4 5 818 1,5 M74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti 672 8 - 4 684 1,2 M75 Veterinarstvo 90 2 - - 92 0,2 ODDELKI DEJAVNOSTI ŠTEVILO DRUŽB po velikosti SKUPAJ mikro majhne srednje velike število delež v % N77 Dajanje v najem in zakup 243 6 1 1 251 0,5 N78 Zaposlovalne dejavnosti 100 9 3 1 113 0,2 N79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti 358 17 3 2 380 0,7 N80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti 107 18 1 3 129 0,2 N81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice 466 9 3 - 478 0,9 N82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti 316 9 2 - 327 0,6 O84 Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 4 1 1 - 6 0,0 P85 Izobraževanje 615 6 - - 621 1,1 Q86 Zdravstvo 858 8 1 3 870 1,6 Q87 Socialno varstvo z nastanitvijo 13 5 10 1 29 0,1 Q88 Socialno varstvo brez nastanitve 23 3 - - 26 0,0 R90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti 227 - - - 227 0,4 R91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti 18 1 - - 19 0,0 R92 Prirejanje iger na srečo 26 18 5 3 52 0,1 R93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas 294 8 1 - 303 0,5 S94 Dejavnost članskih organizacij 87 - - - 87 0,2 S95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo 199 2 1 - 202 0,4 S96 Druge storitvene dejavnosti 555 3 3 - 561 1,0 Priloga 6: Razvrstitev družb po področjih dejavnostih v letu 2010 temeljni podatki DRUŽBE zaposleni prihodki skupaj ČISTI PRIHODKI od prodaje ČISTI PRIHODKI od prodaje na tujem trgu odhodki skupaj vrednost aktive na dan 31.12.2010 PODROČJA število delež število delež znesek v delež znesek v delež znesek v delež znesek v delež znesek v delež dejavnosti v % v % tisoč EUR v % tisoč EUR v % tisoč EUR v % tisoč EUR v % tisoč EUR v % skupaj 55.734 100,0 462.643 100,0 75.317.646 100,0 71.323.539 100,0 21.890.382 100,0 75.131.078 100,0 100.306.373 100,0 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 354 0,6 3.793 0,8 387.977 0,5 347.728 0,5 54.234 0,2 386.409 0,5 636.474 0,6 B Rudarstvo 73 0,1 2.827 0,6 312.055 0,4 280.257 0,4 40.561 0,2 310.383 0,4 520.389 0,5 C Predelovalne dejavnosti 6.906 12,4 166.685 36,0 22.373.223 29,7 21.474.645 30,1 13.911.470 63,6 21.886.037 29,1 22.506.472 22,4 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 379 0,7 7.600 1,6 4.144.013 5,5 4.005.676 5,6 1.011.669 4,6 3.930.386 5,2 6.628.209 6,6 E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja 287 0,5 8.896 1,9 1.067.469 1,4 1.021.132 1,4 163.984 0,7 1.035.667 1,4 1.110.177 1,1 F Gradbeništvo 6.803 12,2 46.535 10,1 5.398.335 7,2 4.955.484 6,9 260.602 1,2 5.610.980 7,5 7.326.268 7,3 G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil 13.947 25,0 86.871 18,8 25.586.428 34,0 25.009.969 35,1 3.792.445 17,3 25.303.113 33,7 17.762.036 17,7 H Promet in skladiščenje 2.506 4,5 35.665 7,7 3.834.904 5,1 3.594.534 5,0 1.399.872 6,4 3.836.332 5,1 10.513.903 10,5 I Gostinstvo 2.541 4,6 17.067 3,7 1.055.942 1,4 987.575 1,4 33.461 0,2 1.113.490 1,5 2.527.594 2,5 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.982 5,4 17.753 3,8 3.063.634 4,1 2.902.134 4,1 400.316 1,8 3.247.619 4,3 4.197.436 4,2 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 1.160 2,1 4.069 0,9 1.551.379 2,1 763.892 1,1 68.572 0,3 2.036.814 2,7 13.074.316 13,0 L Poslovanje z nepremičninami 1.834 3,3 3.456 0,7 697.584 0,9 623.766 0,9 8.969 0,0 715.153 1,0 4.133.502 4,1 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 11.281 20,2 29.390 6,4 3.704.642 4,9 3.321.515 4,7 599.354 2,7 3.599.124 4,8 7.035.690 7,0 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.678 3,0 20.614 4,5 1.079.844 1,4 1.031.920 1,4 110.482 0,5 1.081.565 1,4 880.917 0,9 O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti 6 0,0 248 0,1 13.495 0,0 8.248 0,0 0 0,0 12.774 0,0 9.637 0,0 P Izobraževanje 621 1,1 1.315 0,3 94.959 0,1 87.718 0,1 6.635 0,0 92.625 0,1 101.244 0,1 Q Zdravstvo in socialno varstvo 925 1,7 3.495 0,8 240.030 0,3 231.553 0,3 5.474 0,0 219.944 0,3 403.186 0,4 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 601 1,1 3.698 0,8 545.544 0,7 520.349 0,7 10.368 0,0 550.014 0,7 785.582 0,8 S Druge dejavnosti 850 1,5 2.668 0,6 166.190 0,2 155.443 0,2 11.913 0,1 162.649 0,2 153.340 0,2 Priloga 7: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po področjih dejavnosti v letu 2010 PODROČJA DEJAVNOSTI DODANA VREDNOST IZGUBA NA SUBSTANCI NETO DODANA VREDNOST število družb znesek v tisoč EUR delež v % indeks 2010 2009 število družb znesek v tisoč EUR delež v % indeks 2010 2009 leto 2010 v tisoč EUR leto 2009 v tisoč EUR indeks 2010 2009 SKUPAJ 43.119 16.873.748 100,0 105 10.175 198.479 100,0 132 16.675.270 15.955.527 105 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 249 112.012 0,7 108 74 1.230 0,6 66 110.782 101.705 109 B Rudarstvo 62 141.779 0,8 96 10 828 0,4 784 140.950 148.298 95 C Predelovalne dejavnosti 5.871 5.718.999 33,9 107 784 17.501 8,8 162 5.701.498 5.309.881 107 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 217 741.496 4,4 102 142 2.888 1,5 263 738.608 726.117 102 E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja 228 303.812 1,8 102 49 469 0,2 120 303.343 298.507 102 F Gradbeništvo 5.296 1.173.569 7,0 89 1.104 44.801 22,6 482 1.128.768 1.302.377 87 G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil 10.561 3.148.828 18,7 102 2.673 29.447 14,8 84 3.119.381 3.056.138 102 H Promet in skladiščenje 2.014 1.449.191 8,6 123 345 4.646 2,3 268 1.444.545 1.180.159 122 I Gostinstvo 1.899 410.880 2,4 101 503 6.758 3,4 155 404.123 401.946 101 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.370 1.107.613 6,6 103 535 12.262 6,2 72 1.095.350 1.056.526 104 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 695 308.687 1,8 97 428 31.844 16,0 119 276.843 291.517 95 L Poslovanje z nepremičninami 1.233 265.297 1,6 105 548 8.476 4,3 173 256.822 247.326 104 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 8.800 1.176.404 7,0 105 2.139 30.626 15,4 102 1.145.778 1.088.232 105 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.316 397.115 2,4 110 298 3.466 1,7 123 393.649 357.341 110 O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti 4 6.150 0,0 70 2 10 0,0 753 6.141 8.754 70 P Izobraževanje 489 34.948 0,2 100 100 401 0,2 79 34.548 34.573 100 Q Zdravstvo in socialno varstvo 759 129.116 0,8 109 127 489 0,2 121 128.627 118.270 109 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 423 185.089 1,1 108 148 1.791 0,9 66 183.297 168.293 109 S Druge dejavnosti 633 62.762 0,4 104 166 546 0,3 81 62.216 59.566 104 Priloga 8: Poslovni izid družb po področjih dejavnosti v letu 2010 PODROČJA DEJAVNOSTI ČISTI DOBIČEK ČISTA IZGUBA NETO ČISTI DOBIČEK/IZGUBA število družb število zaposlenih znesek v tisoč EUR delež v % indeks 2010 2009 število družb število zaposlenih znesek v tisoč EUR delež v % indeks 2010 2009 leto 2010 v tisoč EUR leto 2009 v tisoč EUR SKUPAJ 33.758 342.620 2.576.223 100,0 99 19.623 116.457 2.832.719 100,0 138 -256.497 536.056 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 177 2.736 10.637 0,4 90 150 1.001 10.982 0,4 75 -345 -2.808 B Rudarstvo 45 2.175 7.419 0,3 125 27 652 7.896 0,3 197 -477 1.933 C Predelovalne dejavnosti 4.506 126.464 744.584 28,9 101 2.148 38.883 383.803 13,5 79 360.781 248.825 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 192 6.399 183.348 7,1 120 164 587 9.844 0,3 162 173.504 147.041 E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja 193 7.126 32.124 1,2 166 83 1.595 8.049 0,3 75 24.075 8.585 F Gradbeništvo 3.869 31.723 126.885 4,9 86 2.599 14.807 363.174 12,8 354 -236.289 44.245 G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil 8.284 69.205 575.700 22,3 103 4.955 17.758 420.746 14,9 102 154.954 146.857 H Promet in skladiščenje 1.556 20.155 157.370 6,1 144 820 15.527 179.121 6,3 76 -21.751 -125.356 I Gostinstvo 1.199 9.515 26.491 1,0 85 1.209 7.539 85.917 3,0 128 -59.425 -35.843 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1.967 12.983 157.210 6,1 71 933 4.753 372.152 13,1 336 -214.941 111.281 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 650 1.970 164.855 6,4 83 478 2.098 651.357 23,0 191 -486.503 -143.586 L Poslovanje z nepremičninami 996 2.890 53.148 2,1 110 784 567 78.711 2,8 125 -25.563 -14.464 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 7.351 24.812 256.971 10,0 92 3.587 4.378 187.490 6,6 175 69.481 173.004 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.000 17.025 24.683 1,0 92 605 2.398 31.321 1,1 133 -6.638 3.148 O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti 4 248 668 0,0 111 2 0 20 0,0 6 649 244 P Izobraževanje 361 903 4.598 0,2 75 230 412 3.176 0,1 111 1.422 3.248 Q Zdravstvo in socialno varstvo 663 3.032 20.044 0,8 119 229 403 4.222 0,1 119 15.822 13.274 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 304 1.090 23.063 0,9 122 268 2.606 30.906 1,1 48 -7.843 -45.107 S Druge dejavnosti 441 2.169 6.424 0,2 122 352 494 3.833 0,1 103 2.591 1.536 Priloga 9: Razvrstitev družb po oddelkih predelovalnih dejavnosti v letu 2010 ČISTI PRIHODKI TEMELJNI PODATKI DRUŽBE ZAPOSLENI PRIHODKI ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NA ODHODKI VREDNOST AKTIVE SKUPAJ OD PRODAJE TUJEM TRGU SKUPAJ NA DAN 31.12.2010 ODDELKI ----- število delež število delež znesek v delež znesek v delež znesek v delež znesek v delež znesek v delež PREDELOVALNIH DEJAVNOSTT^^-........^^ v % v % tisoč EUR v % tisoč EUR v % tisoč EUR v % tisoč EUR v % tisoč EUR v % SKUPAJ PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 6.906 100,0 166.685 100,0 22.373.223 100,0 21.474.645 100,0 13.911.470 100,0 21.886.037 100,0 22.506.472 100,0 10 Proizvodnja živil 523 7,6 11.431 6,9 1.612.183 7,2 1.547.061 7,2 342.720 2,5 1.593.056 7,3 1.547.468 6,9 11 Proizvodnja pijač 69 1,0 1.576 0,9 309.331 1,4 293.374 1,4 29.588 0,2 317.881 1,5 905.390 4,0 13 Proizvodnja tekstilij 158 2,3 3.746 2,2 357.604 1,6 346.616 1,6 248.870 1,8 360.100 1,6 381.680 1,7 14 Proizvodnja oblačil 239 3,5 3.861 2,3 135.850 0,6 128.881 0,6 63.471 0,5 143.526 0,7 169.405 0,8 15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov 45 0,7 3.187 1,9 271.923 1,2 262.319 1,2 209.342 1,5 285.695 1,3 236.764 1,1 16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, 524 7,6 7.050 4,2 641.780 2,9 618.626 2,9 322.192 2,3 647.484 3,0 697.392 3,1 17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 110 1,6 4.277 2,6 723.617 3,2 698.530 3,3 485.952 3,5 727.337 3,3 746.709 3,3 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa 609 8,8 3.543 2,1 380.288 1,7 357.306 1,7 76.257 0,5 375.705 1,7 510.263 2,3 19 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov 4 0,1 43 0,0 8.534 0,0 8.287 0,0 4.337 0,0 19.599 0,1 20.711 0,1 20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov 132 1,9 6.469 3,9 1.451.789 6,5 1.405.649 6,5 987.861 7,1 1.405.864 6,4 1.316.880 5,9 21 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov 13 0,2 6.917 4,1 1.547.627 6,9 1.493.316 7,0 1.361.885 9,8 1.292.671 5,9 2.349.367 10,4 22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 503 7,3 11.399 6,8 1.627.368 7,3 1.568.824 7,3 1.008.182 7,2 1.587.759 7,3 1.488.631 6,6 23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov 256 3,7 7.242 4,3 881.406 3,9 837.934 3,9 375.084 2,7 889.980 4,1 1.284.513 5,7 24 Proizvodnja kovin 87 1,3 8.010 4,8 1.286.886 5,8 1.209.268 5,6 890.169 6,4 1.327.806 6,1 1.390.504 6,2 25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav 1.502 21,7 24.070 14,4 2.649.510 11,8 2.536.909 11,8 1.399.530 10,1 2.628.061 12,0 2.484.392 11,0 26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov 217 3,1 6.656 4,0 664.543 3,0 600.566 2,8 393.813 2,8 633.933 2,9 662.876 2,9 27 Proizvodnja električnih naprav 253 3,7 18.074 10,8 2.349.043 10,5 2.265.657 10,6 1.727.122 12,4 2.275.882 10,4 2.162.463 9,6 28 Proizvodnja drugih strojev in naprav 450 6,5 12.748 7,6 1.398.796 6,3 1.338.578 6,2 910.972 6,5 1.365.866 6,2 1.255.916 5,6 29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic 117 1,7 12.618 7,6 3.068.500 13,7 3.014.292 14,0 2.631.349 18,9 3.006.904 13,7 1.875.537 8,3 30 Proizvodnja drugih vozil in plovil 63 0,9 569 0,3 93.861 0,4 80.567 0,4 64.104 0,5 90.623 0,4 97.346 0,4 31 Proizvodnja pohištva 351 5,1 6.831 4,1 393.987 1,8 371.327 1,7 162.287 1,2 416.095 1,9 405.495 1,8 32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti 222 3,2 2.132 1,3 212.245 0,9 202.339 0,9 110.956 0,8 204.540 0,9 239.717 1,1 33 Popravila in montaža strojev in naprav 459 6,6 4.236 2,5 306.555 1,4 288.419 1,3 105.428 0,8 289.670 1,3 277.053 1,2 Priloga 10: Poslovni izid družb po oddelkih predelovalnih dejavnosti v letu 2010 ODDELKI ČISTI DOBIČEK ČISTA IZGUBA NETO ČISTI DOBIČEK/IZGUBA PREDELOVALNIH DEJAVNOSTI število število znesek delež indeks 2010 2009 število število znesek delež indeks 2010 2009 leto 2010 leto 2009 družb zaposlenih v tisoč EUR v % družb zaposlenih v tisoč EUR v % v tisoč EUR v tisoč EUR SKUPAJ PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 4.506 126.464 744.584 100,0 101 2.148 38.883 383.803 100,0 79 360.781 248.825 10 Proizvodnja živil 295 9.000 27.398 3,7 78 179 2.267 11.503 3,0 61 15.895 16.336 11 Proizvodnja pijač 39 948 2.734 0,4 61 27 628 10.941 2,9 8 -8.207 -125.064 13 Proizvodnja tekstilij 90 1.942 11.621 1,6 85 63 1.714 16.615 4,3 176 -4.994 4.247 14 Proizvodnja oblačil 124 2.976 2.776 0,4 89 95 884 10.645 2,8 236 -7.869 -1.413 15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov 25 850 1.972 0,3 89 20 2.336 14.916 3,9 578 -12.944 -367 16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva 303 4.325 14.418 1,9 114 196 2.638 21.185 5,5 131 -6.767 -3.572 17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 77 2.601 13.190 1,8 60 29 1.676 17.512 4,6 443 -4.322 17.888 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa 400 2.585 13.499 1,8 141 194 865 11.264 2,9 186 2.235 3.539 19 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov 1 3 4 0,0 3 3 40 11.111 2,9 * -11.107 -68 20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov 88 5.839 51.619 6,9 124 42 630 17.549 4,6 160 34.070 30.725 21 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov 8 6.857 214.224 28,8 95 5 61 4.657 1,2 305 209.567 225.125 22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov 349 9.716 52.174 7,0 134 141 1.646 22.561 5,9 141 29.613 22.913 23 152 4.253 19.851 2,7 20 98 2.992 29.959 7,8 126 -10.108 75.721 24 Proizvodnja kovin 66 6.518 18.884 2,5 267 21 1.492 62.227 16,2 92 -43.343 -60.361 25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav 1.028 15.784 56.050 7,5 113 427 7.964 41.500 10,8 75 14.550 -5.437 26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov 166 5.035 31.805 4,3 206 48 1.621 4.335 1,1 47 27.470 6.113 27 Proizvodnja električnih naprav 178 16.875 69.802 9,4 133 66 557 8.171 2,1 58 61.630 38.233 28 Proizvodnja drugih strojev in naprav 331 9.238 41.951 5,6 125 114 3.611 14.851 3,9 53 27.100 5.903 29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic 80 11.955 63.317 8,5 156 31 663 13.887 3,6 36 49.430 1.727 30 Proizvodnja drugih vozil in plovil 37 471 3.415 0,5 148 25 99 881 0,2 31 2.534 -559 31 Proizvodnja pohištva 209 3.092 8.243 1,1 199 127 3.738 30.974 8,1 141 -22.731 -17.761 32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti 140 1.959 8.471 1,1 108 69 172 2.248 0,6 124 6.222 6.024 33 Popravila in montaža strojev in naprav 320 3.642 17.168 2,3 154 128 592 4.311 1,1 192 12.857 8.932 Opomba *: Indeks ni izpisan, kadar je večji od 5.000. Priloga 11 : Razvrstitev družb po regijah v letu 2010 ^\TEMELJNI podatki DRUŽBE ZAPOSLENI PRIHODKI SKUPAJ ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NA TUJEM TRGU ODHODK SKUPAJ VREDNOST AKTIVE NA DAN 31.12.2010 REGIJE ^^^ število delež število delež znesek v delež znesek v delež znesek v delež znesek v delež znesek v delež v % v % tisoč EUR v % tisoč EUR v % tisoč EUR v % tisoč EUR v % tisoč EUR v % SKUPAJ 55.734 100,0 462.643 100,0 75.317.646 100,0 71.323.539 100,0 21.890.382 100,0 75.131.078 100,0 100.306.373 100,0 Pomurska 1.579 2,8 16.288 3,5 1.806.849 2,4 1.720.241 2,4 464.182 2,1 1.806.396 2,4 1.928.615 1,9 Podravska 6.658 11,9 64.077 13,9 7.803.184 10,4 7.430.010 10,4 2.385.508 10,9 7.904.761 10,5 8.754.693 8,7 Koroška 1.059 1,9 11.697 2,5 1.475.587 2,0 1.423.691 2,0 693.986 3,2 1.458.005 1,9 1.276.947 1,3 Savinjska 5.226 9,4 58.192 12,6 7.822.477 10,4 7.468.005 10,5 2.255.750 10,3 7.811.968 10,4 15.993.343 15,9 Zasavska 608 1,1 6.858 1,5 693.800 0,9 642.178 0,9 201.762 0,9 698.534 0,9 757.388 0,8 Spodnejeposavska 1.104 2,0 9.305 2,0 1.808.440 2,4 1.758.011 2,5 778.452 3,6 1.752.313 2,3 2.471.279 2,5 Jugovzhodna Slovenija 2.297 4,1 27.682 6,0 4.988.348 6,6 4.828.542 6,8 3.120.715 14,3 4.724.296 6,3 4.459.061 4,4 Osrednjeslovenska 24.842 44,6 172.625 37,3 34.931.647 46,4 32.925.301 46,2 6.724.247 30,7 34.772.832 46,3 46.472.632 46,3 Gorenjska 4.988 8,9 41.391 8,9 5.546.648 7,4 5.166.024 7,2 2.187.852 10,0 5.780.709 7,7 6.953.365 6,9 Notranjsko - kraška 887 1,6 8.807 1,9 988.802 1,3 957.349 1,3 436.433 2,0 992.618 1,3 1.027.914 1,0 Goriška 2.721 4,9 24.515 5,3 3.418.014 4,5 3.226.694 4,5 1.127.430 5,2 3.351.830 4,5 4.390.274 4,4 Obalno - kraška 3.765 6,8 21.206 4,6 4.033.850 5,4 3.777.492 5,3 1.514.064 6,9 4.076.814 5,4 5.820.862 5,8 Priloga 12: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po regijah v letu 2010 DODANA VREDNOST IZGUBA NA SUBSTANCI NETO DODANA VREDNOST REGIJE število znesek delež indeks 2010 2009 število znesek delež indeks 2010 2009 leto 2010 leto 2009 indeks 2010 2009 družb v tisoč EUR v % družb v tisoč EUR v % v tisoč EUR v tisoč EUR SKUPAJ 43.119 16.873.748 100,0 105 10.175 198.479 100,0 132 16.675.270 15.955.527 105 Pomurska 1.194 426.806 2,5 106 281 6.600 3,3 210 420.205 398.732 105 Podravska 5.167 1.849.799 11,0 103 1.220 27.495 13,9 148 1.822.305 1.785.839 102 Koroška 898 362.247 2,1 110 117 1.151 0,6 74 361.096 327.867 110 Savinjska 4.095 2.084.364 12,4 117 868 9.082 4,6 158 2.075.282 1.780.485 117 Zasavska 493 214.785 1,3 103 94 773 0,4 110 214.012 207.439 103 Spodnjeposavska 823 354.717 2,1 89 200 2.027 1,0 214 352.690 399.066 88 Jugovzhodna Slovenija 1.859 1.217.996 7,2 101 333 2.319 1,2 54 1.215.677 1.204.618 101 Osrednjeslovenska 18.946 7.098.115 42,1 103 4.853 114.802 57,8 119 6.983.314 6.823.343 102 Gorenjska 4.010 1.354.886 8,0 110 749 7.702 3,9 159 1.347.184 1.232.206 109 Notranjsko-kraška 719 239.523 1,4 100 133 1.379 0,7 441 238.144 238.154 100 Goriška 2.165 858.670 5,1 107 469 5.261 2,7 157 853.409 798.652 107 Obalno-kraška 2.750 811.840 4,8 105 858 19.888 10,0 182 791.952 759.125 104 Priloga 13: Poslovni izid družb po regijah v letu 2010 REGIJE ČISTI DOBIČEK ČISTA IZGUBA NETO ČISTI DOBIČEK/IZGUBA število družb število zaposlenih znesek v tisoč EUR indeks def 2010 v % 2009 število družb število zaposlenih znesek v tisoč EUR indeks delež onio 'eto 2°1° leto 2009 v % 2010 v tisoč EUR v tisoč EUR 2009 SKUPAJ 33.758 342.620 2.576.223 100,0 99 19.623 116.457 2.832.719 100,0 138 -256.497 536.056 Pomurska 934 12.656 47.036 1,8 98 548 3.487 54.716 1,9 84 -7.680 -16.815 Podravska 4.059 47.047 233.523 9,1 90 2.337 16.821 381.050 13,5 181 -147.526 48.819 Koroška 735 8.944 48.010 1,9 125 282 2.698 39.713 1,4 118 8.297 4.805 Savinjska 3.344 45.918 188.174 7,3 124 1.630 11.420 206.578 7,3 116 -18.404 -27.353 Zasavska 371 3.858 11.382 0,4 87 217 2.830 16.622 0,6 107 -5.240 -2.428 Spodnjeposavska 653 6.008 69.626 2,7 71 368 2.565 24.828 0,9 238 44.798 87.773 Jugovzhodna Slovenija 1.417 22.713 258.869 10,0 101 781 4.803 50.685 1,8 136 208.184 218.212 Osrednjeslovenska 14.973 130.046 1.310.754 50,9 102 8.846 41.598 1.389.476 49,1 176 -78.723 491.100 Gorenjska 3.044 28.513 146.509 5,7 66 1.736 12.791 389.727 13,8 126 -243.217 -87.270 Notranjsko-kraška 531 5.271 19.650 0,8 107 322 3.372 26.128 0,9 158 -6.477 1.832 Goriška 1.619 18.028 124.643 4,8 124 1.016 6.488 76.223 2,7 64 48.420 -19.403 Obalno-kraška 2.078 13.617 118.046 4,6 107 1.540 7.583 176.974 6,2 65 -58.928 -163.215 Priloga 14: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev družb POSTAVKE SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO Znesek v tisoč EUR Indeks Delež v % VIROV SREDSTEV 31.12.2010 31.12.2009 31.12.09=100 31.12.2010 31.12.2009 I. SREDSTVA 100.306.373 100.898.304 99 100,0 100,0 A. Dolgoročna sredstva 62.213.642 64.405.915 97 62,0 63,8 1. Neopredmetena sredstva in dolgoročne 1.815.288 1.986.629 91 1,8 2,0 aktivne časovne razmejitve 2. Opredmetena osnovna sredstva 35.710.021 36.878.150 97 35,6 36,5 3. Naložbene nepremičnine 4.666.611 4.289.060 109 4,7 4,3 4. Dolgoročne finančne naložbe 18.833.567 20.247.338 93 18,8 20,1 5. Dolgoročne poslovne terjatve 607.864 529.213 115 0,6 0,5 6. Odložene terjatve za davek 580.290 475.525 122 0,6 0,5 B. Kratkoročna sredstva 37.428.290 35.839.597 104 37,3 35,5 1. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 627.848 518.524 121 0,6 0,5 2. Zaloge 9.531.461 8.886.334 107 9,5 8,8 3. Kratkoročne finančne naložbe 7.689.150 7.782.175 99 7,7 7,7 4. Kratkoročne poslovne terjatve 16.800.847 16.106.498 104 16,7 16,0 5. Denarna sredstva 2.778.984 2.546.066 109 2,8 2,5 C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 664.442 652.792 102 0,7 0,6 II. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 100.306.373 100.898.304 99 100,0 100,0 A. Kapital (1 do 5 - 6 + 7 - 8) 37.935.953 35.943.823 106 37,8 35,6 1. Vpoklicani kapital 16.212.061 13.417.284 121 16,2 13,3 2. Kapitalske rezerve 9.227.921 8.990.303 103 9,2 8,9 3. Rezerve iz dobička 4.956.609 4.869.940 102 4,9 4,8 4. Presežek iz prevrednotenja 1.996.982 2.004.147 100 2,0 2,0 5. Preneseni čisti dobiček 7.518.975 7.236.376 104 7,5 7,2 6. Prenesena čista izguba 2.184.327 1.534.486 142 2,2 1,5 7. Čisti dobiček poslovnega leta 2.241.691 2.218.400 101 2,2 2,2 8. Čista izguba poslovnega leta 2.033.959 1.258.141 162 2,0 1,2 B. Rezervacije in dolgoročne pasivne 2.170.417 2.115.429 103 2,2 2,1 časovne razmejitve C. Dolgoročne obveznosti 24.786.464 27.811.510 89 24,7 27,6 1. Dolgoročne finančne obveznosti 23.220.846 21.959.714 106 23,1 21,8 2. Dolgoročne poslovne obveznosti 1.209.467 5.506.413 22 1,2 5,5 3. Odložene obveznosti za davek 356.151 345.384 103 0,4 0,3 Č Kratkoročne obveznosti 34.299.319 33.984.870 101 34,2 33,7 1. Obveznosti, vključene v skupine za 1.019 3.031 34 0,0 0,0 odtujitev 2. Kratkoročne finančne obveznosti 16.257.754 17.097.858 95 16,2 16,9 3. Kratkoročne poslovne obveznosti 18.040.546 16.883.982 107 18,0 16,7 D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 1.114.220 1.042.672 107 1,1 1,0 Priloga 15: Pomembnejši kazalniki poslovanja družb v letih od 2006 do 2010 VRSTE KAZALNIKOV Leto 2006 Leto 2007 Leto 2008 Leto 2009 Leto 2010 I. KAZALNIKI FINANCIRANJA 1. Delež kapitala v virih sredstev, v % 39,9 37,0 34,8 35,1 37,8 2. Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev in zalog 0,95 0,94 0,89 0,90 0,90 II. KAZALNIKI GOSPODARNOSTI 1. Celotna gospodarnost 1,05 1,06 1,03 1,01 1,00 2. Gospodarnost poslovanja 1,05 1,05 1,04 1,03 1,03 3. Čista dobičkovnost skupnih prihodkov 0,038 0,044 0,019 0,008 -0,003 4. Dobičkovnost poslovnih prihodkov 0,044 0,046 0,041 0,029 0,029 III. KAZALNIKI DONOSNOSTI 1. Donosnost sredstev 0,199 0,193 0,181 0,159 0,166 2. Donosnost kapitala 0,491 0,504 0,504 0,452 0,451 IV. KAZALNIKI PRODUKTIVNOSTI IN DOHODKOVNOSTI 1. Prihodki na zaposlenega, v EUR 139.622 156.086 167.507 149.704 162.799 2. Neto dodana vrednost na zaposlenega, v EUR 31.151 33.538 35.279 34.168 36.044 3. Čisti poslovni izid na zaposlenega, v EUR 5.371 6.884 3.243 1.145 -554 4. Povprečna mesečna plača na zaposlenega, v EUR 1.119 1.191 1.291 1.310 1.373 Opomba: Kazalniki v preglednici so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih družbe predložile za posamezna leta. To pomeni, da se lahko podatki za leto 2009 razlikujejo od podatkov, ki so jih v poenotene obrazce za leto 2010 družbe vpisale v stolpec za prejšnje leto, ker je število družb, ki so predložile letna poročila po posameznih letih različno. Kazalniki produktivnosti in dohodkovnosti za leto 2006 so bili izračunani v tolarjih in so za leto 2006 preračunani po centralnem paritetnem tečaju (1 EUR = 239,64 SIT). Priloga 16: Pomembnejši podatki poslovanja zadrug glede na velikost v letu 2010 TEMELJNI PODATKI VELIKOST ZADRUG Mikro Majhne Srednje Velike ZADRUGE število delež v % 294 100,0 235 79,9 35 11,9 20 6,8 4 1,4 ZAPOSLENI število delež v % 3.312 100,0 304 9,2 746 22,5 1.823 55,0 439 13,3 PRIHODKI znesek v tisoč EUR 736.097 76.224 169.299 389.006 101.568 SKUPAJ delež v % 100,0 10,4 23,0 52,8 13,8 ČISTI PRIHODKI znesek v tisoč EUR 715.201 70.703 165.044 380.064 99.390 OD PRODAJE delež v % 100,0 9,9 23,1 53,1 13,9 ČISTI PRIHODKI OD znesek v tisoč EUR 53.433 11.478 3.996 36.651 1.308 PRODAJE NA TUJEM TRGU delež v % 100,0 21,5 7,5 68,6 2,4 ODHODKI znesek v tisoč EUR 736.165 75.924 169.440 389.243 101.558 SKUPAJ delež v % 100,0 10,3 23,0 52,9 13,8 VREDNOST AKTIVE znesek v tisoč EUR 760.980 301.264 155.863 243.524 60.330 NA DAN 31.12.2010 delež v % 100,0 39,6 20,5 32,0 7,9 število zadrug 173 115 34 20 4 znesek v tisoč EUR 78.509 8.134 18.017 42.453 9.905 DODANA VREDNOST delež v % 100,0 10,4 22,9 54,1 12,6 ■ ^ i, 2010 indeks 2009 101 94 97 103 106 število zadrug 77 76 1 - 0 znesek v tisoč EUR 547 540 6 - - IZGUBA NA SUBSTANCI delež v % ■ ^ i, 2010 indeks 2009 100,0 50 98,9 50 1,1 - - NETO DODANA VREDNOST znesek v tisoč EUR 77.962 7.594 18.011 42.453 9.905 število zadrug 134 89 27 15 3 znesek v tisoč EUR 3.663 2.061 522 897 183 ČISTI DOBIČEK delež v % 100,0 56,3 14,2 24,5 5,0 ■ ^ i. 2010 indeks 2009 93 142 34 116 107 število zadrug 111 97 8 5 1 znesek v tisoč EUR 4.172 2.004 779 1.186 203 ČISTA IZGUBA delež v % 100,0 48,0 18,7 28,4 4,9 ■ ^ i. 2010 indeks 2009 72 76 180 47 90 NETO ČISTI DOBIČEK/IZGUBA znesek v tisoč EUR -509 57 -257 -288 -20 Priloga 17: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev zadrug POSTAVKE SREDSTEV IN Znesek v tisoč EUR Indeks Delež v % OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 31.12.2010 31.12.2009 31.12.09=100 31.12.2010 31.12.2009 I. SREDSTVA 760.980 748.679 102 100,0 100,0 A. DOLGOROČNA SREDSTVA 535.213 526.990 102 70,3 70,4 1. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 197.992 198.506 100 26,0 26,5 2. Opredmetena osnovna sredstva 195.884 193.597 101 25,7 25,9 3. Naložbene nepremičnine 27.861 24.068 116 3,7 3,2 4. Dolgoročne finančne naložbe 111.971 109.233 103 14,7 14,6 5. Dolgoročne poslovne terjatve 1.282 1.391 92 0,2 0,2 6. Odložene terjatve za davek 223 193 116 0,0 0,0 B. KRATKOROČNA SREDSTVA 223.273 218.665 102 29,3 29,2 1. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 2.189 2.086 105 0,3 0,3 2. Zaloge 75.486 72.929 104 9,9 9,7 3. Kratkoročne finančne naložbe 17.033 15.926 107 2,2 2,1 4. Kratkoročne poslovne terjatve 117.561 116.198 101 15,4 15,5 5. Denarna sredstva 11.004 11.525 95 1,4 1,5 C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 2.495 3.024 83 0,3 0,4 II. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 760.980 748.679 102 100,0 100,0 A. KAPITAL 465.660 462.591 101 61,2 61,8 1. Zadružni kapital 386.475 382.773 101 50,8 51,1 a) Nerazdeljivi kapital 364.000 361.386 101 47,8 48,3 b) Deleži članov zadruge 22.475 21.387 105 3,0 2,9 - Obvezni deleži članov zadruge 17.570 16.469 107 2,3 2,2 - Prostovoljni deleži članov zadruge 4.905 4.918 100 0,6 0,7 2. Kapitalske rezerve 27.753 28.211 98 3,6 3,8 3. Rezerve iz dobička 31.962 29.974 107 4,2 4,0 4. Presežek iz prevrednotenja 19.159 19.297 99 2,5 2,6 5. Preneseni čisti dobiček 17.017 17.574 97 2,2 2,3 6. Prenesena čista izguba 15.760 13.212 119 2,1 1,8 7. Čisti dobiček poslovnega leta 3.014 3.152 96 0,4 0,4 8. Čista izguba poslovnega leta 3.961 5.179 76 0,5 0,7 B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 10.127 8.989 113 1,3 1,2 C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 62.817 62.838 100 8,3 8,4 1. Dolgoročne finančne obveznosti 56.826 56.156 101 7,5 7,5 2. Dolgoročne poslovne obveznosti 5.940 6.652 89 0,8 0,9 3. Odložene obveznosti za davek 51 30 168 0,0 0,0 Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 219.224 210.487 104 28,8 28,1 1. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev 39 - - 0,0 - 2. Kratkoročne finančne obveznosti 70.425 68.124 103 9,3 9,1 3. Kratkoročne poslovne obveznosti 148.760 142.364 104 19,5 19,0 D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 3.153 3.773 84 0,4 0,5 Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2010 Leto izdaje maj 2011 Izdala, založila in razmnožila Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve Tržaška cesta 16 1000 Ljubljana telefon 01 4774 188 telefaks 01 4256 692 splet http://www.ajpes.si e-pošta info@ajpes.si Število izvodov 50