i

&

11 . 3 .

/v/sy/  • //..r /fa-f/a,/.

^* /■. ■ ?/ ■ s//r, Z^// /v/ /////> Z///// ?//,/  .

JEZUSA a si 1ASIII

dvoje

naj svetejši Serce.

za vse,

ki Jezusovo in Mariino Serce pobožno častijo, in
zlasti za brate in sestre teh neomadežanih Sere.

Spisala

po naj boljših izvirkih

L. Jeran in A. Z a ni e j c.

Z dovoljenjem visokočasl. Ljubljanskima Škofijstva.

(S 3 podobami.)

(Četertiga natisa.)

V LJUBLJANI 1862.

V  založbi pri Janezu Griontini-tu.

/J0 Mb

110483

„Dva altarja moja duša ta dan najde; eniga
v Kristusovim telesu, eniga pa v Devičnim Sercu;
na unim se daruje Sinovo meso, na tem Devična
duša.“ Sv. Avguštin.

„Ne vidim Matere brez Deteta, in Deteta ne
brez Matere.“ Sv. Bernard.

A. Serce Jezusovo.

Nauk od češenja Jezusoviga Serca.

Serce je studenec življenja. Kakor iz
serca človekoviga v vse njegove ude življe¬
nje teče, tako vse dušno življenje kristja¬
nov v Jezusovim Sercu izvira, ker smo nje¬
govi udje. S. Bernard pravi: „K njegovi-
mu Sercu pojdem, in vse bom od njega
dobil, kar želim. 44  —

Češenje Jezusoviga Serca pa ni nič
druziga, kakor češenje Jezusa samiga.
Ko njegovo Serce častimo, si ga ne mi¬
slimo odločeniga od njegoviga presvetiga
telesa 5 temuč častimo ga, kakor živo
Serce, ki je sklenjeno z Jezusovo osebo.
Jezusa častimo, in per tem češenji mi¬
slimo zlasti na njegovo Serce, ker ravno
Serce je sedež vsih njegovih visokih čed¬
nost; ravno Serce je sedež tiste neskončne
ljubezni, s ktero nas je tolikanj ljubil; in
ravno češenje njegoviga presvetiga Serca

6

gine tudi naše slabo serce, ter zbudi ve¬
liko lože v njem ljubezen in hvaležnost do
Jezusoviga za naše grehe prebodeniga Ser¬
ca, tako, de z voljnostjo vse zvesto spol¬
nimo, kar Jezus s tim presvetim Sercam
od nas želi. „Za to,“ pravi sv. Bernard,
„se nam pred oči stavi češeno Serce, de
si s pogledam vidnih ran nevidno rano nje¬
gove ljubezni k sercu vzamemo, ker, kakor
per ljudeh, po Kristusovih besedah, dober
človek iz dobriga zaklada svojiga serca
dobro daje; tako si moramo tudi v Jezusu
misliti Serce sedež njegove ljubezni, sedež
vsili svetih želj in spodbudljivih misel, vir
vsili čednost, zalogo vsih milost, orodje
našiga zveličanja, in zgled vsih serc.“

Kdorkoli tedaj Jezusa pozna in ljubi,
dobro ve, de čednost in ljubezen stanuje v
sercu. Kako bi torej do Serca Božjiga,
ki je zapopadek vse ljubezni in vse lepote,
globokiga spoštovanja in gorke ljubezni ne
občutil v svojim lastnim sercu! Kar iz
serca izhaja, gre do serca, in se zopet
v serce poverne. Torej je resnično, de je
češenje presvetiga Jezusoviga Serca tako
staro, kakor keršanstvo samo, ker to če¬
šenje je češenje Jezusa samiga v obilnosti
njegove milosti in ljubezni.

Ta studenec ljubezni se nam je na
Golgati odperl; tamkej je začetek njegoviga

7

češenja. Eden zmed vojšakov, t  pravi sv.
Evangelist Janez (19, 34.}, je s sulico
Jezusovo stran odperl. Po besedah svetih
Očetov sv. Evangelist, iz posebniga name¬
na, ni rekel: „Mu je stran preb odel,“
ampak: „odperI.“  Sv. Janez, ljubljenec
Jezusov, je namreč per zadnji večerji na
Jezusovih persih slonel, in je globoko gle¬
dal skrivnosti njegoviga Serca 5  torej je
s preudarkam rekel: En vojšak je njemu
stran ,,odperl,“ nam pokazati, de vse, kar
se je z Jezusam zgodilo, tedaj tudi to pre-
bodenje strani, je nam v zveličanje. Po
besedah sv. Avguština so z Jezusovo „od-
perto“ stranijo tako rekoč vrata  odperte,
skozi ktere teko skrivnosti (zakramenti) sv.
cerkve, brez kterih ne moremo notri k živ¬
ljenju, ktero je zares življenje. Ker je te¬
daj Jezusova stran odperta, zamoremo skoz
njo vselej priti k njegovimu Sercu, k stu¬
dencu vsih gnad in k sedežu ljubezni, de
naj bi Zveličarju tako rekoč na serce
govorili, in v vsih okolišinah življenja per
njem pomoči, tolažbe in polajšanja iskali.

Desiravno pa češenje Jezusoviga pre-
sladkiga Serca ni novo, je vender še le
poznejši čase bilo bolj razširjeno, in bolj
na tanko določeno. Zlasti je Bog za po¬
znejši čase prihranil vodila, po kterih naj bi
se njegovimu Sinu skazovalo to češenje.

8

— V letu f726 je to perjazno pobožnost
očitno poterdil poglavar svete cerkve. Pa¬
peži Inocenci XII., Klemen XI., Inocenci
XIII., Benedikt XIII., in Benedikt XIV.
so jo močno razširjali; Klemen XIII. jo je
z dovoljenjem lastne maše in duhovnih mo¬
litev zvikšal, in povzdignil v posebin cer¬
kven praznik. Tudi bratovšina je preslad-
kimu Sercu v čast postavljena, ki je bila
po papežu Pii VI. vnovič poterjena, in
poslednjič po Pii VII. in Leonu XII. z
mnogimi odpustki obdarovana. Po vsih cer¬
kvah, kjer so bratovšino tiga presvetiga Serca
napravili, in jo spoštujejo, je obrodila lepo
dišeč sad. Išimo tudi mi v nadlogah in te¬
žavah tolažbe, pomoči in polajšanja per tim
obilnim studencu milosti, de ne omagamo
na trudni poti skoz dolino solz. Jezus sam
nas vabi rekoč: ,,Pridite k meni, ki ste s
trudam in težavami obloženi; in jez vam jih
bom polajša!.“ Hitimo za njim, in sklenimo
se že tukaj na zemlji z njegovim sladkim
Sercam, de bomo v svetlim raji, gori vi¬
soko nad zvezdami, enkrat vekomej z njim
sklenjeni ostali; — gori, gori je naše do¬
movanje!

9

Čimu de cerkev češenje Jezusoviga Serca
perporoča, in kako imenitna je ta pobož¬
nost.

Bog je perpustil, de je pobožnost do
Jezusoviga Serca imela v začetku veliko
nasprotnikov, in ravno s tim se je njena
visoka vrednost in svetost tolikanj očitniši
razodela. Cerkveni pastirji so jo namreč
z vso ojstrostjo preiskali in na tanko pre¬
udarili , in so se prepričali, de to ni
človeško iznajdenje, ampak delo Božjiga
usmiljenja; torej so jo poterdili, dovolili in
keršanskimu ljudstvu skerbno perporoče-
vali in jo perporočujejo.

Namen svete cerkve, ki nam to po¬
božnost perporoča, je leta: de bi se naše
serca v goreči ljubezni do Jezusa vnele,
de bi tolikanj zvestejši posnemali njegove
svete čednosti, in tolikanj voljnejši spol-
novali, njegovo Božjo voljo.

Žalostna je resnica, de se je ljubezen
dan današnji v človeških sercih ohladila.
Sem ter tje še tli v pobožnih sercih;
sploh pak dan na dan le gasne. In ker se
drugi perpomočki, jo zopet obuditi, mer-
zlih sere ne primejo, nam sveta cerkev
tisto svetlo ognjiše pred oči stavi, na
kterim je Serce našiga Jezusa v tako ži¬
vim plamenu do nas gorelo. Cerkev si mi-

10

sli: Saj ta ginljiva podoba bo zbudila iz
smertniga spanja njene otroke, de bi že
jenjali enkrat zavdajati rane tistimu ljubez-
njivimu Sercu, ki jih je že toliko zavoljo
nas prejelo, — de bi pokoro delali, Jezusa
posnemali, in se njegovih gnad in zaslu-
ženja vdeležili. Namen leta je Jezus sam
naznanil z besedami, ki jih je govoril svoji
služabnici Marjeti Alakok: „Jez hočem,
de se ta občutna podoba moje ljubezni
ljudem očitno skazuje, de njen pogled njih
jieobčutne serca omeči, in njih merzle
duše z mojo ljubeznijo vname.“

Češenje Jezusoviga Serca podpira
češenje Jezusa v visokim zakramentu sve-
tiga Rešnjiga Telesa, ker je v njem Je¬
zusovo Serce bistno in živo pričujoče.

Pobožnost do Jezusoviga sladkiga
Serca je 1. nar svetejši pobožnost, ker
ona nar svetejši misli in občutljeje Jezu¬
soviga Serca vžiga tudi v naših sercih; —
2. je nar stareji pobožnost sv. cerkve, ker
češenje Jezusoviga presvetiga Serca je
češenje Jezusa samiga, po kterim je gnada
svetiga Duha nad nas razlita, po kterim
smo opravičeni, in dediči večniga življe¬
nja. (Tit. 2, 4—7.); — 3. je nar perprav-
niši, nas k čednosti napeljevati, zakaj s.
pismo nas povsodi opominja, serce obno¬
viti (Ef. 4, 23.); to pa se veliko lože

11

zgodi, če vidimo zgled Kristusoviga Serca
pred seboj, po kterim naj se to obnovljenje
zgodi; — 4. je nar koristniši, ker ona
nas pelje k samimu studencu življenja, de
zamoremo v zakramentih sv. pokore in sv.
Rešnjiga Telesa, v kterim je to Serce
živo pričujoče, vse gnade v obilnosti za¬
jemati; — 5. je nar popolniši, ravno ker
ona tako varno k popolnamosti pelje, in je
studenec vsih druzih pobožnost; zakaj Je¬
zusovo Serce je neskončin zaklad, iz kte-
riga so Marija Devica in Svetniki vse
gnade, čednosti in vsaktero duhovno do¬
bro, tedaj tudi vse pobožnosti (ali andohti)
zajemali; — 6. je Kristusu Gospodu nar
prijetniši; zakaj ona je ravna pot, de po
zedinjenji z Jezusam Bogu služimo v duhu
in resnici (Jan. 4, 24.); Bog pa na serce
gleda, torej mu mora ta pobožnost močno
prijetna biti; — 7. je v nekim pomenu nar
potrebniši, ker nič bolj potrebno ni, ka¬
kor, de se z Jezusam na tanko in popol-
nama sklenemo; zakaj njegovi udje smo;
to pak se mora zgoditi, če imamo v res¬
nici češenje do njegoviga Serca; ker, če
se z njegovim Sercarn sklenemo, bomo
gotovo vsi z njim sklenjeni, tako, de bomo
z njim eno telo in ena duša; — 8. je pa
tudi naj perserčniši zmed vsih pobožnost,
ki so kdej na svetu bile, ravno zavoljo

12

perserčnosti, sladkosti in moči Kristusove
ljubezni; zakaj ljubezen ima v sercu svoj
sedež in svoje prebivališe.

Pravila bratovšine presvetiga Jezusoviga
Serca.

1. Nobena tih reči, ki se bodo dalje
perporočevale, tako ne veže, de bi grešil,
kdor jih opusti. Kdor perporočene pobož¬
nosti spolni, se vdeleži gnad bratovšine;
kdor jih iz zanikarnosti opusti, jih ni de¬
ležen; če jih pa brez zadolženja, ali pa
ob pravim času zavoljo resničniga zaderžka
kdo ne more spolniti, zamore pozneje do-
mestiti, in tudi gnade zadobi. — 2. Ob
dnevih, ko so popolnama odpustki, se
prejmeta zakramenta svete pokore in pre¬
svetiga Rešnjiga Telesa, in se moli v pa¬
pežev namen, kdor nima posebnih molitev,
nar manj 7 Očenašev in Češenasim. —
3. Ob dnevu, ko se kdo zapiše, naj tudi
k spovedi gre in sveto Rešnje Telo prejme,
in naj se z vsimi brati in sestrami bratov¬
šine v duhu sklene. — 4. Naj praznik
presvetiga Jezusoviga Serca, ki se obhaja
v petek po osmini s. Rešnjiga Telesa, z
veliko pobožnostjo posvečuje, in te le pra¬
vila vnovič prebere in premisli. Na ta

s,

13

praznik naj se že pred več dni perpravlja.
— 5. Pervi petek vsaciga mesca naj se
vnovič k pobožnosti (ali andohti) spodbudi,
če se ne more v resnici, naj se saj du¬
hovno obhaja; naj se Bogu daruje in prosi
za krivice, ki so se Jezusovimu Sercu
zgodile. — 6. Bratje in sestre te bratov-
šine naj se pogosto v duhu sklenejo, in s
kratkimi zdihljeji Jezusovo Serce časte;
postavim tako-le: „0  naj svetejši Serce
Jezusovo 1 usmili se nas!“ Vselej zjutrej
ob devetih in zvečer ob štirih se zlasti
perporoča naslednja molitvica, s ktero so
papež Pij VI. sklenili odpustke: „0  Božje
Serce Jezusovo! molim te, ljubim te, in
pomoči od tebe prosim z vso bratovšino
za vse naše življenje, zlasti pa za smert-
no uro. Amen!“ — 7. Kdor utegne, naj
večkrat ob četertikvečerih od petih do še¬
stih „uro“ moli, se z našim Zveličarjem
sklene v njegovih smertnih težavah na
oljski gori, in za zmago in razširjanje
svete vere prosi. — 8. Časti naj sosebno
Serce Mariino. V ta namen utegne pervi
nedeljovečer vsaciga mesca molitve opra¬
viti, ki so odločene za „neomadežano
Mariino Serce. u  Perporočuje se tudi ta-le
zdihljej: „Neomadežano Mariino Serce,

prosi za nas!“ — 9. Zlasti naj si perzadeva
s čednostmi Jezusoviga Serca soznaniti se,

14

in jih posnemati; sosebno njegovo ponižnost,
pohlevnost, čistost in ljubezen. Tudi nar
manjših grehov in njih perložnost naj se
varuje, in posluša tiho opominovanje in
navdajanje gnade Božje. Per vsili opravi¬
lih naj skerbi, to in tako delati, kakor je
volja Božja; slabosti, misli in nagnjenja
naj Jezusovimu Sercu daruje, samoljubnost
zatira, svoji poglavitni slabosti nasproti dela,
in si vsak dan svetejši biti perzadeva. —
10. Naj se vsi bratje in sestre bratovšine
trudijo z molitvijo, obiskovanjem sv. Reš-
njiga Telesa, in kakor jim navdaja Bog
in dobra misel, nadomestovati za nehva¬
ležnost, terdoserčnost, zaničevanje, oskru-
novanje, preklinovanje in vse žaljenje, ki
se godi in se je godilo po sedanjih in
nekdanjih terdovratnih grešnikih temu pre¬
svetimi! Sercu v nar svetejšim Zakramentu
večne ljubezni. — 11. Posebna ljubezen
se jim perporoča do bratov in sester bra¬
tovšine. Naj jim v sili pomagajo, zanje
molijo, zlasti za mertve. Torej so vsi po¬
vabljeni, v ta namen vsak mesec s. Reš-
nje Telo' prejeti, ali rožnikranc moliti, ali
saj kako drugo delo opraviti. Prav bi bilo,
de bi vsi pervi petek Listopada za svoje
mertve brate in sestre s. Rešnje Telo pre¬
jeli. — 12. Zadnjič naj veliko gorečnost
na znanje dajejo, to pobožnost Jezusoviga

15

Serca razširiti, in mu resnično češenje pre-
skerbeti. Bukve, ki od tacih reči govore,
naj razširjajo, njegove podobe v časti imajo,
in za lepoto altarjev skerbe, ki so njego-
vimu sladkirnu Sercu posvečeni. Nič jim
ne bodi pretežavno, to lepo pobožnost na
vse strani oznanovati, in Jezusovima viso-
kočešenimu Sercu veliko veliko perjatlov
pridobiti.

Vsakdanje opravila k Jezusovimi! Sercu.

Nauk.

Velikrat je boljši kratko premišlje¬
vanje kot dolge molitve, pa ne ■— z dosti
zbranim duham. Premišljuj tedaj, saj ob
nedeljah in praznikih, če že ob delavnikih
ne utegneš, nekaj časa pred molitvijo kako
skrivnost svete vere. Snutka za premišlje¬
vanje obilno najdeš ali v Božjih lastno¬
stih, ali v Jezusovim življenji in smerti,
v življenji svetnikov in svetnic i. t. d. Le
poglej v Jezusovo Serce, ktero gori od
ljubezni, in hitro se boš vnel.

K premišljevanju pa je treh reči po¬
treba : Pervič perprave, de se človek

zbere, svoje nagnjenja upokoji, Boga po¬
moči prosi, resnico, ktero si je zvolil, v
spomin vzame, in pomisli, kaj ona v sebi

16

zapopade. — Drugič je treba premišljave,
de se resnica živo preudari zlasti od tistih
strani, ki človeku bolj v serce segajo, in
bogoljubne občutljeje bude, postavim: Lju¬
bezen do Boga in bližnjiga, ponižnost,
hvaležnost, zaupanje i. t. d. Ko tako pre¬
mišljuješ, si podoben čebeli, ki po roži¬
cah medu nabira. — Tretjič je treba še
sklenitve premišljevanja, ki zapopade v sebi
dve reči: dobre sklepe za življenje, in pa
perserčno prošnjo, de bi Bog pomagal
tudi v djanji spolnovati, ker nam je dobro
voljo dal. — Mladina rada šopek ali pu-
šelc lepih cvetlic sabo nosi. Taki šopek si
tudi ti spleti, pa iz svojih dobrih sklepov,
ki so nar lepši cvetlice. Nosi ga čez dan
per sebi, in ne bodi te sram, ga drugim
skazovati, kjerkoli je lepa perložnost kej
dobriga storiti in druge k dobrimu spodbu¬
diti , zlasti k češenju Jezusoviga preslad-
kiga Serca.

Molitev zjulrej.

V imenu -J* Boga Očeta, ki me
je vstvaril; v imenu Boga Sipa?
ki me je odrešil; v imenu *j* Boga
svetiga Buha, ki me je posvetil.

Bodi česen in hvaljen trojedini
B°g, Oče, Sin, in sveti Duh, za
sladki pokoj te noči; bodi česen in
hvaljen, de si me z očetovsko skerb-
ljivostjo vsih nevarnost na duši in
na telesu obvaroval; bodi česen in
hvaljen, de me nisi to noč nepre-
vidama poklical pred svojo sodbo!
Odpusti in perzanesi mi, o dobrot¬
ljivi nebeški Oče! kar sim te veda¬
ma ali nevedama razžalil.

Iz ljubezni do tvojiga ljubeznji-
viga Serca,' moj križani Jezus!
terdno sklenem, si iz vse moči per-
zadevati, de te današnji dan ne z
mislimi, ne z željami, ne s hudimi
nameni, ne s pregrešnimi ali ne¬
potrebnimi besedami, ne s hudobnimi
deli, ne z lastnimi, ne s ptujimi grehi
ne razžalim. Zavolj tega darujem
tvojimu ljubeznjivimu Sercu vse svoje
misli in besede, dela in opravila,
stopnje in pota, djanje in nehanje,
skerbi in britkosti, trude in. težave,
veselje in terpljenje. Tebi naj bo

2

18

vse k časti in pa našim dušam v
zveličanje, zlasti pa lerdovratnim
grešnikam v spreobernjenje, in ne¬
dolžnim v ohranjenje njih angeljske
lepote. Ponovim tudi iz globočine
serca vse, kar sim per svetim kerstu
obljubil. Odpovem se hudiču, vsim
njegovim delam, in vsimu njegovimu
napuhu. Verujem v tebe, praviga
živiga Boga, in vse, kar nam sveta
rimska katoliška cerkev zapoveduje
verovati. Po tvoji milosti upam več-
niga zveličanja deležen biti. Tebe
ljubim iz vsiga serca, iz vse duše!

Iz živiga studenca, tvojiga pre-
svetiga Serca, o moj Jezus! naj mi
vselej obilna pomoč teče, de vse to
spolnim, se vsiga greha varujem,
in po svoji moči dobro delam; de
skušnjave premagam, in se vselej
ravnam po tvoji naj vikši in naj sve¬
tejši volji. Amen.

2  *

20

K Jezusovimu Sercu.

K tebi, o ljubeznjivo Serce mo-
jiga Zveličarja! se povzdignem, ki si
v spanji nad mano budelo, desiravno
jez nisim mogel na te misliti. Iz
globočine serca, iz vsih mojih moči
bodi češeno in hvaljeno, presveto
Kristusovo Serce! Tebi se v živ dar
darujem, molim te, častim te, v prah
se ponižam pred tvojo neskončno vi¬
sokostjo. — Predobrotljivo Serce mo-
jiga Jezusa! ne zaverzi mojiga zju-
tranjiga zdihovanja, ki ti ga s poniž¬
nostjo darujem. Pridi mi s svojo gnado
na pomoč, in blagoslovi leta dan z
žarki svoje ljubezni, de vse moje dela
izidejo tebi v čast in moji duši v
zveličanje. Preobdeluj moje k hu-
dimu nagnjeno serce po svoji sveti
volji, de bom hodil po stezah tvoje
krotkosti in ponižnosti, de bom po tvo¬
jim duhu delal, de moje serce ne bo
po pozemeljskim hrepenelo, ampak
po nebeških dobrotah kopernelo, kjer

21

ti, moj Bog in Gospod! prebivaš, in
vse izvoljene s svojo neskončno le¬
poto razveseluješ. Amen.

Nekteri nauki, kako naj se kristjan,
ki Jezusovo Serce ljubi, čez dan obnaša,
kčlikor mu njegove opravila in druge okolišine
perpuste, se po tih vodilih ravnati.

Bogaboječi možje tako'-le svetujejo:

Ko jutranjo molitev zmo'liš, vzemi
britko martro, kušni pobožno pet Kristu¬
sovih ran, in zlasti rano njegoviga Serca.
Pomudi se pri tim nekoliko, in daruj nje-
govimu Sercu perve goreče zdihljeje svo-
jiga serca v jutranji dar. Imej serčne že¬
lje, mu zvesto služiti, in celi dan v sve¬
tosti preživeti. S tim pervim kuševanjem
mu daruj vse svoje misli, besede in opra¬
vila, in vse želje, in to ljubezen do Jezusa
v duhu zapečati s sveto kervjo njegoviga
Serca. S perserčno molitevjo se navzemi
duha Jezusoviga Serca, njegoviga blago¬
slova in gnade, brez ktere ne premoreš
nič 5 pertisni britko martro pobožno na
svoje serce, ter prosi, de bi tvoje serce
čez dan per vsih opravilih le za Jezusa
bilo. —

Ako čas imaš, in želiš pot popol-
namosti doseči, in se z Jezusam zediniti,

22

daruj precej zjutrej kake pol ure premiš¬
ljevanju, ali znotranji molitvi, ker je pre¬
mišljevanje dober perpomoček, se popol-
namosti bližati. Misli saj kake minute čez
poslednje reči. De se razmišljenja bolj va¬
ruješ, ti zamore v pomoč biti kaka sveta
podoba, zlasti podoba Jezusoviga Serca,
ali britka martra. Pogleduj na njo, in uči
se poterpljenja in krotkosti v težavah j za¬
kaj brhkosti, ako jih voljno iz ljubezni do
Jezusa prenašamo, nam perdobe bogastvo
njegoviga Serca. Tako se okovari k vojski
za Jezusa čez dan, in stori terdni sklep,
rajši umreti, kakor prostovoljno, tudi v nar
manjši reči, grešiti. Vzdigni se k vojski
zoper svoje navadne grehe in pomote, zlasti
zoper tisto, ki je naj nevarniši, in v kteri
se naj večkrat pregrešiš, jo torej naj bolj
želiš premagati. Terdno skleni, Boga vse¬
lej pred očmi imeti, se mu vsako uro da¬
rovati , s pogledam proti nebu se z nje¬
govim Sercam, in z njegovo sveto voljo
skleniti. Ob kratkim: Stori sklep, tako ži¬
veti, kakor ko bi bil res zadnji dan tvojiga
življenja, in kakor de bi še le dans začel
služiti. Spomni se, kako te Gospod Jezus,
Marija, in angelji gledajo, ali spolnuješ
svoje dobre sklepe.

Sto'ri sklep, de boš dolžnosti svojiga
stanu na tanko spolnoval, ker tako spolnuješ

23

voljo Božjo, in Jezusovimu Sercu strežeš.
Vse pa stori v Božjo čast, v čast Je¬
zusa in Marije Device. Zjutranjo molitev
skleni s to-le željo in češenjem: „V s e
naj bo v povikšanje časti Božje
z Jezusovim in Mariinim svetim
S e r c a m!“

Po jutranji molitvi, ako utegneš, pojdi
k sv. maši; ker per sveti maši se daruje
presveto Jezusovo Serce v spravni dar za
naše grehe na altarji. Tukej je to presveto
Serce v resnici pričujoče, in ga zamoreš
ne kakor v podobi, ampak v resnici moliti.
Če  je moč, perzadevaj si vsak dan sveto
mašo slišati, če se pa ne more zgoditi,
skleni se v duhu z mašnikam, ko slišiš
k maši zvoniti in pozvanjati. Spomni se
zlasti per povzdigovanji, kako ravno tačas
presveto Jezusovo Serce za-te milosti in
usmiljenja per Bogu prosi. Bodi delaven,
rad v tihi samoti, kakor skrit v Kristusovim
Sercu. De boš tudi spolnoval, kar si skle¬
nil, moraš nad svojimi občutljeji in nag¬
njenjem vedno čuti, in vse nespodobne želje
precej v začetku zatreti; zakaj hudo bo, če
jim pustiš na dan priti.

Spomni se, de greh, če se tudi sla¬
dak zdi,  zapusti britkost v tvoji duši;
premaganje pa, kolikor težji je, s toliko
veči sladkostjo napolnuje tvojo dušo čez

24

dan in prihodnji čas. — Ne zaderžuj se
radovoljno v praznih posvetnih mislih, in
varuj se nepotrebnih in nečimernih pogo¬
vorov, kteri so Božjimu duhu nasproti, in
v tvojim sercu pobožnost uduše. Ako se te
čez dan kaka otožnost loti, ali te žalost,
zamerza, zopernost opade: spomni se, ko¬
liko britkost je Jezusovo Serce imelo, in
koliko terpljenja si ti zaslužil, de boš vse
to zamogel voljno prenesti. Le majhno je
vse terpljenje na zemlji proti večnimu ter-
pljenju. V težavah misli, de se tukaj na
zemlji vicaš, če jih poterpežljivo prenašaš.
Se boš tukaj zvical, boš pred v nebesa
peršel, si pridobiš veliko zasluženja, in
Kristusovimu Sercu po volji delaš. — Ako
te nespodobne misli nadlegvajo in v greh
vabijo, pa zopet iši pomoči per tim pre¬
svetim Sercu. V vsih rečeh, ki se ti čez
dan naključijo, naj bo Jezusovo Serce tvoje
pribežališe. Spomni se hitro poterpežljiviga
Jezusa, ako te ljudje preganjajo, oprav¬
ljajo, zaničujejo. Naglo odpusti njim, ki te
žalijo, stori jim dobro, in moli zanje iz lju¬
bezni do Jezusa.

Svoje serce večkrat čez dan k Bogu
povzdiguj, pošiljaj k njemu svete želje,
in goreče zdihljeje, kakoršne bo sveti Duh
v tvojim sercu vnemal. Tako dela tudi
Jezusovo Serce, ki neprenehama vse gori

25

v plamenu nezapopadljive ljubezni, in ta
plamen noč in dan z altarja, na kterim
se hrani, kakor ognjene pušice puhti proti
nebesam gori k večnimu Očetu. Kjer koli
stojiš ali hodiš, oberni se rad proti tistimu
kraju, kjer je nar bliže zakrament svetiga
Rešnjiga Telesa na altarji hranjen. V tim
zakramentu je Jezus tolikrat zapušen; obiši
ga torej, ako utegneš, tudi popoldan. Ako
ne moreš tiga telesno storiti, stori v mislih.
Zmoli ondi obiskovanje sv. Alfonza Ligvo-
rija, ali pa druge molitve, ki jih v tih bu¬
kvah najdeš. Beri tudi sicer čez dan, ako
utegneš, kako četert ali pol ure iz duhov¬
nih bukev, življenja Svetnikov, ali pa iz
druzih.

Moli, če zamoreš, vsak dan sveti rož-
nikranc, ali litanije Matere Božje. Vse to
bo ljubezen do Boga in nar svetejšiga Ser¬
ca v tebi bolj in bolj vnemalo, in tvoje
življenje na zemlji posvetilo in poveličalo;
zakaj življenje Jezusovih izvoljenih je lju¬
bezen. Ta ogenj ljubezni je Jezus na svet
pernesel, de bi se tudi naše serca od nje¬
ga vnele, in gorele v gorečnosti do vsih
keršanskih čednost. Ako tedaj to Serce,
ki je svetilo vsih popolnamost, celi dan
pred očmi imaš, in si perzadevaš, mu v
vsih rečeh podoben biti; o kako obilnih
gnad, koliko zasluženja in nebeških slad-

26

kost boš dan na dan deležen, koliko greš-
nikam boš s svojo znotranjo molitevjo po¬
magal k spreobernjenju, koliko dušam iz
vic! Kako mirno boš enkrat svoje dni skle¬
nil, če jih boš tako preživel na zemlji!

Z dihij ej i

k presvetlimi Jezusoviniu Sercu.

(Svetiga Alfonza M. Ligvorija.J

O Jezus, moja ljubezen! zavoljo
tvojiga presvetiga Serca te prosim,
daj, de te čez vse ljubim, in v tvoji
ljubezni rastem neprenehama. ■— O
Jezus! ti si moj svetovavec; kako
zveličavno je, tebe poslušati, in se
po tvojim Božjim navdajanji ravnati 5
daj, de se iz tvojiga nar svetejšiga
življenja učim, kaj je tebi nar bolj
ljubo, in tisto zvesto spolnujem. —
O Jezus! nar veči veselje mojiga
Serca, edino v tvojim Sercu najdem
zveličanje; ne perpusti, de bi jez
kedaj veselja iskal zunej tebe.

O Jezus! ti moj nar veči in nar

27

bogatejši del v nebesih in na zemlji I
kaj zamorem še več imeti, in kaj
mi zamore manjkati, če tebe imam!
Po tvojim presvetim Sercu k tebi
hrepenim; ne perpusti, ne perpusti,
de bi te kedaj več zgubil!

O Jezus, ti sam si moja čast, in
moja visokost! Le s tim se bom hva¬
lil , biti služabnik tvojiga presvetiga
Serca! O dodeli mi po ravno tistim
Sercu, de zaničujem vso nečimerno
posvetno čast!

O Jezus, edino zveličanje moje
duše! od tebe samiga perčakujem
zdravja in življenja; odreši me po
svojim presvetim Sercu vsih dušnih
bolezen in slabost.

O Jezus, moja neizmerna dobrota,
kedaj te bom že imel popolnama in
vekomej! Te sreče upam in perča¬
kujem od nezapopadljive ljubezni tvo¬
jiga Božjiga Serca!

O Jezus, edina pot v nebesa, živ¬
ljenje moje duše! v tvojim presvetim
Sercu želim živeti in umreti. Na-

28

vdajaj me neprenehama s svojim sve¬
tim Duham, in z njegovimi prečudnimi
in svetimi gnadami. Amen.

Zvečerno opravilo.

Preden počivat greš, pomisli, kako
si čez dan spolnoval svoje dobre sklepe,
ki si jih bil zjutrej storil. Ali si bil sra-
možljiv seboj in z drugimi? Si bil krotak,
poterpežljiv, pokoren? Se nisi z jezikam
pregrešil zoper svojiga bližnjiga? Si po¬
vzdignil kterikrat čez dan svoje serce k
Bogu, svojimu Stvarniku? k presvetimu Ser¬
cu svojiga dobrotljiviga Zveličarja? in tako
dalje.

Molitev.

O Jezus, luč sveta! posveti v moje
serce s svojo večno svetlostjo; raz¬
svetli nočne teme, ktere v njem
prebivajo, z lučjo svete vere, de te
bomo z Očetam in svetim Duham v
tvoji svetlosti gledali, in s svetim
straham molili.

Zahvaljen bodi, o Bog, moj pre¬
dobro tljivi Stvarnik! za ta dan, in za

29

vse dni mojiga življenja, ki si jih
dal srečno preživeti. Zahvaljen bodi
za vse dobrote in milosti, ki si mi
jih vsako minuto čez dan skazoval!
Ohranil si me; varoval si me s svojo
mogočno roko, in tvoja sveta pre¬
vidnost mi je preskerbela vse potrebno
za dušo in za telo. Zahvaljen bodi
tudi za vse milosti, ki si jih današnji
dan skazal mojim duhovnim in telesnim
dobrotnikam; ki si jih skazal svojim
izvoljenim in pa vsim ljudem! Obudi
v naših sercih tako hvaležnost, ka-
koršna se spodobi človeškim otro-
kam imeti do tebe, neskončno do-
brotljiviga Očeta, čigar usmiljenje
nima mere, in čigar radodarna roka
nikogar ne odločuje.

Pošlji v moje serce en žark
svoje dobrotne luči, de razsvetljen
spoznam, v čem sim te žalil današ¬
nji dan; le-ta naj ogreje in omeči
moje serce, de živo občutim, kolika
nehvaležnost je, tvojim svetim na-
menam nasproti delati, in tvojim

30

zapovedim nepokoren biti. (Pomisli zdaj
nekoliko, kako si dan preživel, in v čem si se

kej pregrešil?) — Odpusti mi, o dobrot¬
ljivi Stvarnik, zavoljo svoje neskon¬
čne milosti, vse grehe, s kterimi sim
tebe, Vsigamogočniga, zopet ta dan
razžalil! Spoznam, de je moje serce
bilo prenezvesto, in se je tvojim sve¬
tim navdajanjem večkrat ustavljalo;
slaba je bila moja gorečnost, in mlač¬
nost v tvoji sveti službi me je oma¬
govala. Z mislimi, z besedami, z dja-
njem sim te žalil. Če boš po naših
grehih z nami delal, o Bog, kdo bo
pred teboj obstal!

Za to v žalosti spoznam svoje
grehe, in te prosim, ne odreci mi
svojiga usmiljenja! V globočino mo-
jiga serca ti vidiš; daj, de se v njem
tako terdin sklep poboljšanja obudi,
de te res ne bom več žalil! V za-
dostenje za moje grehe ti darujem,
o nebeški Oče! ljubezen, zvestobo,
pokoršino, ponižnost, pohlevnost in
vse čednosti Serca Jezusa, tvojiga

31

edinorojeniga Sina, častitljive Marije
Device in vsili Svetnikov, kteri te
v tvojim večnim kraljestva hvalijo.

Tebi, o moj Bog! darujem ta noč¬
ni pdkoj, in ga sklenem s tistim noč¬
nim počitkam, ki ga je moj viso-
kočešeni Zveličar ob svojim času na
zemlji vžival, njegovo presveto Serce
pa je neprenehama čulo in k tebi
puhtelo. Caste in hvalijo naj te ta¬
čas vsi prebivavci nebeškiga Jeru¬
zalema , in z njimi v enoglasji vsak
trenutek, kolikorkrat moje serce udari.
Tvoj sim, o Gospod! kadar čujem;
tvoj, kadar spim; tvoj v življenji in
v smerti! Varvaj me, o Bog, pod
svojimi perutami, in brani, de me za¬
lezovanje sovražnikovo ne poškoduje!
Tvoj sveti angelj mi stoj na strani,
in tvoj nebeški blagoslov naj vedno
bo nad mano! Po Kristusu, Gospodu
našim. Amen.

32

Zdihljeji k Jezusovimu Sercu.

O presladko Jezusovo Serce, mo¬
ja večna ljubezen! ti bodi to noč moje
počivališe. Dovoli, de moja duša gre
notri v prečudno pokojiše, v kte-
rim je nekdaj počival sveti Janez,
tvoj ljubeznjivi učenec. Ta čas, ko
bodo telesni počutki spali, naj ona
tukaj v tvoji ljubezni čuje, in tvoje
veličastvo premišljuje. V tem pokoji
bom spal, in počival, de bo moje
spanje s tvojim nekdanjim spanjem
na svetu sklenjeno, čisto in sveto,
in pred Bogam zaslužno in prijetno.
Ohrani me milostljivo v svojim sve¬
tim spominu, o moj Jezus! tačas, ko
spim, desiravno jez na tebe ne mo¬
rem misliti 5 ti, ki si se z milostljivo
ljubeznijo mene spomnil, preden sim
jez zamogel na te misliti, de se v
svetim veselji ob jutranjim dnevu zbu¬
dim, in ti vnovič z zvestim sercam
služim. Amen.

33

K prečisti Marii Devici

in Svetnikam Božjim.

0 Mati svete čistosti! varvaj moje
spanje, in s svojo materno ljubeznijo
čuj nad mojo dušo in telesam, de mi
nobena nečista misel duše ne oma-
deža, za ktero je tvoj ljubeznjivi Sin
svojo drago kri prelil!

Sveti angelj Božji! stoj mi ob
desnici, de se ne prederzne pogla¬
var teme se k meni približati, in de
mi ne škoduje otrok hudobe!

Svetniki in Izvoljeni Božji! pro¬
site za me, de naj mi bo milostljiv
usmiljeni Bog, naj pozabi mojih hu¬
dobij, ter me pod svojo obrambo va¬
ruje, dokler ne zgine senca, in se
zazna večni dan, de bom v kraljestvu
večne časti Božje usmiljenje vekomej
prepeval! Amen.

Sklep.

Dodeli, o usmiljeni Bog! zavoljo
svojiga svetiga Imena, vsim bolnim

3

34

in nadložnim, vsim popotnim in ža¬
lostnim — mir in polajšanje; daruj
dušam naših bratov, ki so v Go¬
spodu zaspali, večni pokoj. Po Kri¬
stusu, Gospodu našim. Amen.

Jez pa grem počivat v Imenu
našiga Gospoda Jezusa Kristusa, kteri
me je s svojo predrago kervjo odre¬
šil. On naj me blagoslovi, vodi, in
vlada, ter pripelje po tem življenji v
večni pokoj ! Amen.

V  tvoje roke, o Gospod! zročim
svojo dušo ! Ti si me odrešil, o
usmiljeni Bog!

Jezus Nazarečan, judovski kralj!
obvaruj me nagle in neprevidene
smerti!

Sveti Bog, sveti mogočni Bog,
sveti neumerljivi Bog, usmili se nas!
Amen.

3

>•/

n'

Serce Mariino.

Nauk od češenja Mariiniga Serca.

Nobeno serce, piše imenitni duhovni
učenik Sincel, ni bilo Jezusovimu Sercu
bolj vdano, nobeno z njim tako terdno skle¬
njeno, in mu tolikanj podobno, kakor Serce
Mariino. Za to tudi ni bilo serca na zemlji
tako obilnih milost, tako visokiga v čed¬
nostih, tako neizmerjeniga v ljubezni, po¬
hlevnosti, in ponižnosti, kakor je bilo Serce
Mariino. Kdor koli Serce Jezusovo v resnici
moli, se bo tudi vnel za češenje Serca
njegove presvete Matere. Ni ga serca v
nebesih za Sercam Jezusovim častitljivšiga
od Serca neomadežane njegove Matere 5
torej za Jezusovim Sercam Serce Mariino
zasluži vso našo ljubezen in češenje. Sv.
Bernard pravi: „Ne vidim Matere brez De¬
teta, in Deteta ne brez Matere. 44

„Kdor ljubi Jezusa, tudi njegovo Ma¬
ter ljubi, in kdor Mater ljubi, ljubi tudi Je¬
zusa. 44  To je bil pregovor zveličane Ar-
mele, in to terdijo vsi bogaboječi kristjanje.
Prav in spodobno je tedaj, de tudi Mariino
Serce častimo. To Serce je nedolžno, čisto
vsiga greha, z vsimi čednostmi ozaljšano,

37

in vse plameče v ljubezni Božji; je Serce
naše Matere, ki nas perserčno ljubi, in
želi od nas biti ljubljeno; Serce naše Ma¬
tere, ktera je vse naše prijaznosti in lju¬
bezni vredna. S češenjem, ki ga Mater-
nirnu Sercu dajemo, častimo tudi Sinovo
Serce, ker ,,vsa čast, ki jo Materi dajemo,
je Sinova,“ pravi sv. Bernard. Pobožnost
do Mariiniga Serca je nar boljši pomoček,
v pobožnosti do Jezusoviga Serca rasti;
skozi Materno Serce bomo peršli do Sino-
viga Serca. „Milosti bomo iskali, in po
Marii je bomo iskali , 4C  pravi sv. Bernard.
Od todi izhaja, de, kjerkoli so jeli Jezu¬
sovo Serce častiti, so tudi Mariinimu Ser¬
cu posebno čast skazovali. —

Ko je Jezus Kristus na križu v silnih
bolečinah umiral in umeri, je Bogu Očetu
nar veči dar pernesel za človeški rod; tudi
Marija je takrat v neizmernih brhkostih Bogu
nar veči dar darovala: ,,življenje svojiga
Božjiga Sina mu je darovala.“ Torej pravi
sveti Avguštin: ,,Dva altarja moja duša
ta dan najde; eniga v Kristusovim telesu,
eniga v Devičnim Sercu; na unim se da¬
ruje Sinovo meso, na tem Devična duša.“
Per tem darovanji nas je Jezus Marii, svoji
Materi, otroke izročil; od tistihmal smo
njeni, in upamo, po nji vse doseči, kar
nam je k zveličanju potrebno. Od todi iz-

haja, de se Marija od nekdaj v katoliški
cerkvi tolikanj perserčno časti. Sveti Ciril,
Aleksandrijski patrijarh, ki je v letu 444
po Kristusovim rojstvu umeri, od Mariiniga
češenja tako-le piše: „Bodi od mene če-
šena, Marija, Mati mojiga Boga, častitlji¬
va bramba vsiga keršanstva! svetilnica, ki
nikdar ne ugasne 5  leskajoča zvezda re¬
snice in praviga nauka! Bodi od mene če-
šena, Marija! ti, ki si v svojim čistim de¬
viškim telesu Neskončniga, Nezapopadlji-
viga nosila; ti, po kteri edini je presveti
Trojici prava čast in molitev peršla; po
kteri dragi križ odrešenja po vsem svetu
slovi; po kteri nebesa veličastujejo, se an-
gelji vesele; se lice zemlje obnovi; peklen¬
ski duhovi strepetajo; skušnjavec pobegne;
se grešni Adamov rod zopet k nebesam
povzdigne, in Solnce pravice in resnice nad
grobovi malikovanja vnovič izhaja! Bodi
mi češena, Marija! po kteri se verni ker-
sta vdeležujejo, in z oljem veselja poma-
zujejo! Bodi mi češena, Marija! po kteri
je edini Božji Sin prava in edina luč sveta,
tiste razsvetlil, ki sede v smertni senci!
Kdo zamore tebe, o neizrečena, sveta De¬
vica! kdo te zamore spodobno hvaliti ! a  —
Iz tiga vidimo, kako perserčno so precej
pervi kristjanje Marijo častili, in koliko
zaupanje so do njene prošnje imeli. Ne sa-

ma od sebe dati, ampak s svojo mogočno
prošnjo per Bogu nam zamore ona vse
gnade doseči, ki so potrebne, pobožno in
po Božji volji živeti; njeno Serce je točilo,
po kterim vse te gnade k nam teko'. Ne
tavžente, ampak milijone katoliških kristja¬
nov vsake starosti, stanu in spola se je
za tiga del zlasti dan-današnji presvetimu
Mariinimu Sercu popolnama izročilo, de bi
po mogočni prošnji tiga svetiga Serca zve¬
ličanje dosegli. To češenje so tudi ranjki
papež Gregori XVI. v svojim pismu do
vodja bratovšine v Parizu v letu 1838 očitno
razodeli, in rekli, de jim nič tako
per sercu ni, kakor, kolikor se
le more, srečo keršanskili vernih
zvišati in češenje deviške Matere
Božje razširiti, ktera, kraljica
Bogu ob desnici stoje, v zlatim
oblačilu in pisani napravi, vse od
njega zamore doseči, in ktera je
prava bramba katoliške cerkve, in
naše nar svestejši upanje.

Češenje presvetiga Mariiniga Serca je
tedaj od cerkve poterjeno. Sveta cerkev je
s tim poterjenjem le to na znanje dala, kar
je Bog sam z neštevilnimi čudeži spričal,
ki se vedno na prošnjo tiga mogočniga
Serca gode, de mu je namreč to češenje
ljubo in prijetno.

40

Ako tedaj želiš to sveto in neomade-
žano Serce častiti, in se z njegovo proš¬
njo per Bogu zveličati; perzadevaj si, temu
studencu vsih čednost, vse lepote in slad¬
kosti, temu zakladu vsih milost Božjih z
zvesto ljubeznijo stanovitno vdanimu biti.
To boš pa s tim pokazal, ako se v vsih
okolišinah življenja po njenim življenji rav¬
naš, ako si perzadevaš, ji zlasti v sveti
čistosti, in krotki ponižnosti vedno podoben
biti, in pri nji v ta namen pomoči išeš.

Ko Mariino Serce častiš, ne misli si
samo telesniga serca, ampak misli si zlasti
njeno duhovno Serce, to je, postavi si pred
oči vse njeno življenje, njene svete misli in
želje, njene nebeške zamišljenja in občute¬
nja, njeno goreče hrepenenje po Bogu, njeno
ljubezen do Boga in bližnjiga, ki je brez
mere, njene svetle čednosti, in perzadevaj
si, jo v vsim posnemati. Kdor zgled Marii-
niga lepiga življenja pred očmi ima, in se
v resnici trudi, po njem živeti, se v brit—
kostih in skušnjavah, če per nji pomoči iše,
prepriča, kako resnično je, kar sv. Ber¬
nard od Marije piše: „Še nikdar ni bilo
slišati, de bi kteri zmed tistih od tebe za-
pušen bil, ki so pod tvojo obrambo pribe¬
žali, tebe pomoči prosili, in se tvoji prošnji
per Bogu izročili.^

41

Začetek in prečudno razširjanje bratovšine
čistiga in neoniadežaniga Mariiniga Serca.

Že 1668. leta je rimska cerkev očitne
pobožnosti (ali andohti) k Mariinimu ne-
omadežanimu Sercu dovolila, in bilo je do
1743. leta v katoliški cerkvi štiri in osem¬
deset bratovšin Mariiniga presvetiga Serca.
Sčasama, posebno ob času hudih vojska,
je hudobija močno gospodarila, in te pobo¬
žnosti in bratovšine so opešale. Pred nekaj
čašam pa se je čast do Marije „M atere
lepe ljubezni 44  zopet jela močno raz¬
širjati, in kolikor bolj se hudobija šopiri in
košati nad vsim, kar je Jezusoviga in Ma¬
riiniga, toliko bolj se od druge strani v
bogaboječih sercih vnema in gori čista lju¬
bezen do Jezusoviga in Mariiniga Serca.
Začelo se je to češenje tako-le:

V sredi Pariza, poglavitniga franco-
zovskiga mesta, je farna cerkev Marije
Device premagavke. Ta fara je v tistim od¬
delku mesta, kjer so skorej vsi prebivavci
v nagnjusni poželjivosti živeli, in le po
dobičku hrepeneli; bili so vsi persteni in
meseni; sveta vera jim ni bila mar, še
zaničevali so z merzlim sercam njene svete
šege in opravila. Bila je skorej prazna cer¬
kev Marije Device ob nar večih praznikih,
in svete zakramente so bili tako opustili,

42

de jih še na smertni postelji niso marali
prejemati. Viditi je bilo, de sveta vera v
njih sercih ni bila opešala, ampak scelama
ugasnila. Pobožni in bogaboječi pastir zgub¬
ljenih ovčic tistiga kraja ni najdel druziga
pribežališa, kakor svojo silno žalost usmi-
Ijenimu Zveličarju potožiti, in svoje težko
serce pred njegovo lieomadežano Materjo
izliti.

Tretjiga grudna 1836. leta je sveto
mašo na tistim altarji Marije Device Bogu
daroval, ki je od tistihmal posvečen češenju
njeniga neomadežaniga Serca. V spomin
mu je peršlo, kako brez Božjiga strahii
njegovi farani žive, in britka žalost mu je
objemala serce. Globoko v duhu ga je bo¬
lelo, ker je vidil, de je trud in delo skozi
pet let vse zgubljeno. V tih težavah med
sveto mašo ga neprevidama obide misel, de
naj svojo faro presvetimu in neomadežani-
mu Sercu Marije Device perporoči, de bo
pomagal tako grešnikam k poko'ri. Ta mi¬
sel ga je v molitvi motila in motila, in že¬
lel je, se je znebiti; pa kolikorkrat jo je
odpravil, se je vnovič povernila — celo do
sanktusa. Zdaj pa je Boga ponižno popro¬
sil, de naj ga reši ptujih misel, ker bo
opravljal tolikanj sveto opravilo; — in Bog
ga je uslišal. Pa kakor je odmaševal, se
je poprenja misel s toliko močjo vernila, de

43

se je dobri pastir va-njo vdal, ker si je
mislil: „Taka pobožnost k prebla-
ženi Marii Devici bi utegnila ven-
der le dobre nasledke imeti, —'
bom poskusil.“

Enajstiga grudna, bila je tretja ad¬
ventna nedelja, oznani ta duhoven pred ve¬
liko mašo, de bo zvečer ob sedmih v farni
cerkvi nekako opravilo z namenam, de bi
po prošnji Mariiniga Serca  od usmi-
ljeniga Boga spreobernjenje grešnikov spro-
sili. Kako srečen je izidek tiga začetka bil,
bogaboječi duhoven takd-le perpoveduje:
„Strah, nepokoj, in le malo upanja se je
celi dan v mojim sercu mešalo: potem so¬
diti, kolikor je bilo ljudi per veliki maši,
sim si mislil, jih bo zvečer komej šestdeset,
ali sedemdeset5 ali na! — ob sedmih sim
našel v cerkvi štiri sto do pet sto ljudi.
Vidil sim jih toliko v cerkev priti le ob
velikih praznikih, o Božiči in o Veliki noči,
sicer ne toliko, in zlasti ne toliko mož. Kaj
jih je koli sem pergnalo? Veči del še niso
vedili, kaj se je bilo zgodilo; cerkev so ob
tako nenavadnim času odperto našli, in so
va-njo prišli.

Opravilo se je z večernicami Matere
Božje začelo. Ljudje so bili sicer mirni,
vender tako merzloserčni, de niso vedili,
čemu so v cerkvi. Po večernicah je bil

44

v kratkim nauku namen tiga opravila raz¬
odet in razložen, ki so ga pričujoči željno
poslušali. Kako jim je ta nauk v serce se¬
gel, se je per molitvah pred žegnam poka¬
zalo, ker so jih vsi za mašnikam molili.
Per lavretanskih litanijah se je bila goreč¬
nost še bolj vnela, de so besede: „pribe-
žališe grešnikov!“ sami od selje trikrat po¬
novili; tako tudi besede: „zanesi nam, o
Gospod l u  — To duhovna, ki je pred sve¬
tim Rešnjim Telesam klečal, močno v ser¬
ce gine; tajati se mu serce začne; povzdi¬
gne oči k Mariini podobi in reče: „0 moja
ljuba mati! ti slišiš, s kakošno ljubeznijo
in zaupanjem k tebi kličejo; ti boš saj te
uboge grešnike rešila, kteri te svoje pri-
bežališe imenujejo. O Marija! sprejmi to
pobožno zavezo, in v znamnje tiga sprosi)
de se ta in ta I. spreoberne; jutri pojdem
k njemu v tvojim imenu.“

I. je bil st§r mož visoke posvetne
časti, pa slabe vere od mladih no r g. Bil je
že čez osemdeset let star, slep in bolan,
pa od duhovna nič ni hotel slišati. Deset¬
krat se mu je že ravno ta duhoven ponu¬
jal, pa nobenkrat ni bil sprejet. Dvanajsti-
ga grudna —- bilo je že po tistih večerni¬
cah — se pastir vnovič k njemu poskusi,
in zopet ga hočejo odpraviti, on pa se m
dal odverniti, in je bil po tem res peljan

45

k bolniku. Ko se je bil z njim nekoliko
perjazno pomenil, bolnik reče: „Gospod faj-
mošter, prosim, dajte mi sveti žegen!“ Ko
sim mu to željo spolnil — pripoveduje ta
duhoven — mi on reče: „„0  kako dobro
mi de vaše obiskanje: viditi vas ne morem,
pa vašo pričujočnost čutim; odkar ste per
meni, čutim mir, pokoj in veselje, kakor-
šniga še nisim imel. w “ Viditi, de je tako
omečen, duhovnu ni bilo več težko, ga
napraviti, de se je spovedal, in svete za¬
kramente prejel. Veliko milost je Bog te¬
mu spokorniku delil, on pa je vse dobro
obernil. Živel je še štiri mesce; je bil ves
vdan v Božjo sveto voljo, je Boga per-
serčno ljubil, in vsak dan v njegovo čast
obernil.

Spreobernjenje tolikanj terdovratniga
grešnika, ki je več let brez svete vere v
slepoti živel, je duhovnu vso maloserčnost
odvzelo; terdno je zaupal, de je njegovo
djanje in prizadevanje Bogu prijetno, in de
inu bo v tim tek in srečo dal. Namenil si
j e  bil namreč napraviti bratovšino k časti
»Presvetiga neomadežaniga Ser¬
ca Marije I)evice;“  postave je bil že
spisal, in Pariški veliki škof so jih 22.
Svečana poterdili, in vanjo zapisovati do¬
volili. Kmalo se je v tisti fari vse spreme¬
nilo; ljudje so začeli lepši živeti, v cerkev

46

pridno hoditi, pogosto prejemati svete za¬
kramente, in od tistiga časa se je verstiio
prečudno spreobernjenje za spreobernjenjem.
Iz prejemanja zakramentov o Veliki noči se
vidi, kako vse drugači so bili začeli ljudje
živeti. Zmed 26000 do 27000 prebivavcov
tiste fare — de se Bogu usmili! — jih ni
bilo več kakor sedem sto in dvajset o Ve¬
liki noči v letu 1835 per svetim obhajilu.
Tako je bila opešala sveta vera! V letu
1838 pa jih je prejelo že dvanajst tavžent
velikonočno sveto obhajilo. In bilo je zana-
prej čedalje bolje; veliko zarašenih grešni¬
kov se je spreobernilo, in razodevala se je
prečudna gnada Gospodova, in velika moč
presvetiga Serca Marije Device. Grešniki
vsi terdovratni so se zboljšali in omečili;
ljudje, popolnama od svetiga Boga odpadli,
so se k njemu vernili; nesrečni, v grehu
ostarani, so se s solzami spovedovali. Tudi
od telesnih bolezen so bili ozdravljeni, slepi
so spregledovali i. t. d.

Ker se je bilo na Mariino prošnjo že
toliko prečudnih spreobernjenj zgodilo, je
uni pobožni mašnik sklenil, bratovšino z
njenimi postavami v Rim poterdit poslati,
in prositi, de bi ta bratovšina Marije De¬
vice v Parizu bila povzdignjena v pogla¬
vitno ali mater-bratovšino vse francozovske
dežele. V serce je zaveselilo svetiga očeta

47

papeža Gregorja XVI., ko so zvedili, kako
velike gnade so na prošnjo Mariiniga Serca
grešnikam v delež prišle, ker Marija je bila
vselej pribežališe grešnikov. Zelja je sve-
tiga očeta obšla, de bi se vse keršanstvo
te dobrote vdeležilo; torej so bogaboječimi!
duhovnu to prošnjo radi dovolili, in so še
veliko več storili, ker so z razpisani v letu
1838, 24. Maliga Travna v Parizu per
Marii Devici napravljeno bratovšino n j e-
niga neomadežaniga Serca za
s p r e o b e r n j e n j e grešnikov,  povzdig¬
nili v mater-bratovšino za ves svet, in so
ji dodelili vse odpustke, ki so v tih bu¬
kvah zapisani, in ktere imajo tudi druge
bratovšine Mariiniga Serca, kolikor so z
niaterjo-bratovšino v Parizu sklenjene.

Ni izreči, kako hitro se je ta bratov-
šina po vsim Francozovskim, in po vsim
svetu razširila. V dveh letih je bilo samo
v Parizu osem in petdeset tavžent devet
sto dva in šestdeset va-njo zapisanih, in
v družili mestih in vaseh je imela ta po¬
glavitna bratovšina že sto sedem in osem¬
deset poddružnic. Od vsili strani so terdo-
vratne grešnike v molitve matere-bratov-
sine priporočevali, in velikrat so bili že
hsti dan neutegama omečeni, ko so bili s
prižnice priporočeni. Misijonarji so jo med
divjaki napravili, ktere so spreobernili; in'

48

sprosili so večkrat z njo čudno spreobernje-
nje naj svojeglavniših nejevernikov. Kjer
koli so verni od te bratovšine zvedili, so
se je z veseljem in gorečnostjo poprijeli.
V letu 1843 je mati-bratovšina v Parizu
imela že tri tavžent tri sto štiri in osem¬
deset poddružnic. Sliši se, de, kjer se je
ta bratovšina prav prijela, se je vera po¬
živila, pobožnost zbudila, sveti zakramenti
se bolj pogosto prejemajo, in cerkve se
čudno močno obiskujejo. Tako dobrotljivo
se Devica Marija skazuje tistim, za ktere
ljudje per njenim maternim Sercu pomoči
prosijo. Pod njeno obrambo naj nobeden
ne obupa, ker njena pomoč per Bogu je
velika, in njena ljubezen do ljudi nima
mere.

Duhovne dobrote bratovšine.

Bratovšina ima namen, po močni proš¬
nji Mariiniga presvetiga Serca spreobernje-
nje grešnikov in krivovercov od Boga spro-
siti. Bavno iz tiga perzadevanja pa tudi obil¬
ne gnade izvirajo.

Perva in nar veči gnada je gotovo ta,
de se deležne store Jezusoviga visociga za-
služenja in odrešenja. Namen Jezusoviga
odrešenja je, grešni svet večniga pogu¬
bljenja oteti 5  in ta namen podpirajo tovarši
bratovšine, torej imajo delež v Jezusovim

49

zasluženji. Druga dobrota je vesela vest,
z vedno ruolitevjo k zveličanju neumerjočih
duš kej perpomoči. K temu nas opominja
sv. apostelj Jakop, rekoč: Moji bratje,
ako je kdo zmed vas od resnice
zašel, in ga kdo spreoberne, vedi,
kdor grešnika od njegove zmote
verne, otme njegovo dušo smerti,
in veliko grehov pokrije. 5, 19. 20.
Tretja dobrota je, de perhajamo sami s tim
zmiram boljši, in Bogu ljubši; ker, če hoče
kdo za spreobernjenje grešnikov s pridam
moliti, mora sam spreobernjen biti.

Tim dobrotam so sveti Oče Gregori
XVI. še veliko odpustkov perstavili, ki se
jih zamorejo tovarši bratovšine vdeleževati.
Dnevi popolnama odpustkov so: 1) dan spre¬
jetja v bratovšino, 2) prazniki bratovšine ali:
nedelja pred Septvagezimo, 3} Novo leto,
4) Svečnica, 5) Mariino oznanovanje, 6)
Mariino rojstvo, 7) Vnebovzetje, 8) čisto
spočetje, 9) sedem žalost Marije Device,
10) spreobernjenje svetiga Pavla, 11) praz¬
nik svete Marije Magdalene, 12) sv. Jo¬
žefa, 13) sv. Janeza Kerst., 14) vsaki mesec
dvakrat ob radovoljnih dnevih, ki se zamo¬
rejo tudi za duše v vicah oberniti, 15) o
smertni uri, ako se skesano spovedo, in
sveto obhajilo prejmejo, in ko bi jim tiga
ne bilo mogoče, če presveto ime Jezus

4

50

z besedo, ali v sercu kličejo, 16 ) ob dne¬
vu, ko so bili keršeni. Odpustke doseči, je
potrebno, se ob imenovanih praznikih s ske¬
sanim sercam spovedati, zakrament svetiga
Rešnjiga Telesa prejeti, in vsak dan Re¬
šeno Marijo“ s perstavkam: „0  Ma¬
rija, perbežališe grešnikov, prosi
za  nas!“ moliti.

V Jezusovim in Mariinim Sercu je Bog
obiln studenec svoje neskončne milosti odpeii
za vse ljudstva in narode; iz tih studencov
zajemajmo živež za neumerjoče duše! Ve¬
liko tavžent jih je še v nesrečnih zmotah,
veliko tavžent popolnama brez vere; koliko
jih je pa med katoliškimi kristjani, kteri
brez Boga v toliki slepoti žive, de ni od
nikodar upanja, de bi se kedej spoznali,
če jih ne bo Bog takorekoč persilil s svojo
prav posebno gnado! Taka gnada spreober-
njenja pa je dar Božji, ki ga moramo od
Boga prositi. Komur je tedaj per sercu to¬
liko milijonov zbeganih duš, kterih vsaka
je podoba Božja, in več, kakor ves svet,
vredna, bodi v ti bratovšini, ali ne, naj si
prizadeva, po svoji zmožnosti, ali z učenjem,
svarjenjem, opominovanjem, z lepim zgle-
dam, ali milovšino, molitvijo, in kakor mo¬
re, kej k spreobernjenju grešnikov pripo¬
moči. Ko bi kdo z lastnimi očmi vidil: zdaj
zdaj se loči ena duša v grehu, ki vekomej

51

ne bo Boga gledala, obljubim, de bi on tudi
umeri rad za njo, ko bi jo s svojo smertjo
zamogel obvarovati pogubljenja: pa z manj¬
šim trudam, kakor s smertjo, zamoremo
veliko veliko za tiste storiti, ki so že blizo
časne in večne smerti, ako jih v molitvi,
ali v prejemanji svetih zakramentov pripo-
ročujemo Jezusovimu in Mariinimu presve-
timu Sercu. —

Bratam in sestram bratovšine je v ta
namen svetovano, vsak dan moliti molitev:
»Spomni se, preusmiljena Devica M  i. t. d.;
večkrat svete zakramente prejeti; ki pre¬
morejo, vbogajme dajati; in zlasti praznike
bratovšine s pridam za grešnike preživeti.
Prazniki bratovšine pa so: Praznik Ma-
riiniga Serca  drugo nedeljo po Velikim
Šmarnu; nedelja pred Septvagezimo, in
zgorej imenovani prazniki, ob kterih so po-
polnama odpustki; in verh tih tudi vsaka
sabota skozi leto, posebno vsaka perva sa-
bota v mescu. Ob sabotah skozi celo leto
zunej velike sabote se v Štrasburgu na
Francozovskim v škofijski cerkvi per altarji
žalostne Matere Božje zjutrej o poli šestih
sveta maša bere prečistimu Mariinimu Ser¬
cu v čast za spreobernjenje grešnikov, s
ktero naj bi se bratje in sestre bratovšine
v  duhu sklenili, in zlasti te dni za spreo¬
bernjenje grešnikov molili.

4 *

52

IsaMaiJ® "pravila

k Mariinimi! Sercu.

Jutranja molitev.

V imenu Boga Očeta, in Sina,
in svetiga Duha. Amen.

Moj Bog in moj Gospod! k tebi
povzdignem svojiga duha in te za¬
hvalim iz vsiga svojiga serca za sladki
počitek te noči. Bodi česen in hva¬
ljen, de si mi zopet dal en dan do¬
živeti, de zamorem v vsih čednostih
rasti in tebi zmiram bolj dopasti! Iz
očetovske ljubezni do mene si mi
dozdej življenje ohranil, in si tako
dobrotljivo za-me skerbel; jest pa
sim se ti za te tolike dobrote še tako
malo zahvalil! O predobrotljivi Oče,
usmili se me! Bazsvetli z lučjo svoje
gnade mojo dušo, de bom ves dan
svojiga Zveličarja, Jezusa Kristusa,
pred očmi imel, kteri je naj lepši
zgled ponižnosti, ljubezni, pohlev¬
nosti, poterpežljivosti, de moje serce

53

v skerbeh in nepokoji le v tebi po¬
koj in tolažbo najde. Ne daj v mo¬
jim sercu prostora sovraštvu, nevoš-
ljivosti in zavidnosti; le resnična, ne-
samopridna ljubezen do bližnjica naj
v njem kraljuje. Obvaruj moj jezik,
de ne bo nič govoril, kar bi tebe
razžaliti utegnilo; nikar ne dopusti,
de bi moji počutki po rečeh hrepe¬
neli, ktere v greh peljejo. Vodi vse
moje stopinje, de se zoper tvoje svete
zapovedi ne pregrešim. Blagoslovi,
o Gospod! ta jutranji čas moje dobre
sklepe, mojo slabo voljo in moje
serce, de namen dosežem, zavoljo
kteriga me je tvoja ljubezen vstvarila.
Zahvalim te iz globočine svojiga
serca, de si me brez vsiga mojiga
zasluženja odrešil in posvetil, in k
pravi veri svoje svete cerkve pokli¬
cal. Darujem ti svojo dušo in vse
njene moči, svoje telo in vse nje¬
gove nagnjenja. To svojo daritev
sklenem, o moj Bog! z nar svetejši
daritvijo telesa in kervi Jezusa Kri-

54

stusa, tvojiga edinorojeniga Sina, na
vsih altarjih, kjer koli bo tebi, ne-
beškimu Očetu, dans darovan. Vde-
leži me vsih gnad, ktere ta daritev
pri tvoji neskončni milosti zadobi.
Ljubeznjivi Jezus! usliši moje zdi-
liovanje in blagoslovi me, de bom
poživljen in s tolažbo svete vere
k svojim opravilam šel; daj mi gnado,
de v stiskali in nadlogah ne oma¬
gam, de tolažbe sveta ne išem, te-
muč, de poterpežljivo svoj križ pre¬
nesem in se spomnim, de si tudi ti
za-me brez tolažbe na križu visel.
S tabo tedej grem k svojim opra¬
vilam; v tvojim presvetim imenu in
tebi v čast naj se dans vse zgodi;
dodeli mi moč, tebi zvesto služiti,
de se bom, če me Bog že dans s
sveta pokliče, veseliti zamogel, de
sim današnji dan doživel. Osreči in
oblagodari tudi moje starše, perjatle,
dobrotnike in vse, s kterimi živini.
Sveta Marija, Mati Božja, sveti an-
gelj varil, vsi svetniki! prosite za-me.

55

de po vašim zgledu Božjo voljo spol¬
nim in večno zveličanje dosežem.
Čast bodi Bogu Očetu in Sinu in
svetimu Duhu zdaj in na vse večne
čase! Amen.

Molitev

k Materi Božji.

O moja preljuba Mati, sveta De¬
vica Marija! glej, jez, tvoj otrok,
perbežim pod tvoje varstvo zoper
vse nevarnosti in skušnjave današ-
njiga dneva! Darujem ti svoje oči,
ušesa, jezik, roke in serce, de jih
vsiga greha obvaruješ. Pridi mi na
pomoč, de nikoli tvojiga Sina, svo-
jiga Boga, ne razžalim. Kadar bodo
skušnjave čez-me perderle, hočem k
tebi zdihovati in klicati: „Presveta
Devica! v skušnjavi se znajdem, po¬
magaj mi! w  Ves sim Jezusov in Ma¬
riin 5 Jezusu in Marii sim se za večne
čase v dar dal!

Po svojim svetim devištvu in

56

neomadežanim spočetji očisti, o pre-
čista Devica! moje serce, moje telo
in mojo dušo v imenu Boga Očeta
in Sina in svetiga Duha. Amen.

Ponovljenje obljube za tovarše bratovšiue
Mariiniga Serca.

Sveta Marija, prečista Devica in
Mati Božja! jez I. te izvolim dans in
vselej svojo gospo, svojo srednico
in besednico, in terdno sklenem, tvoje
presveto in neomadežano Serce ča¬
stiti, in nikoli nič ne govoriti, ne
storiti, ne dopustiti, kar bi tvoje pre¬
sveto, ljubeznjivo Serce žaliti uteg¬
nilo. Obljubim ti z vso zvestobo, zmi-
ram tako ponižno in čisto živeti, ka¬
kor si ti živela, in si tudi perzade-
vati, de bodo vsi moji bližnji tebe
ljubili in tvoje presveto Serce ča¬
stili. Vzemi me v svoje preljubez-
njivo Serce, prosim te, bodi mi po¬
močnica v vsih mojih delih in ne
zapusti me ob smertni uri! Amen.

57

Molitev

k presvetimu Mariinimu Sercu.

O čisto, neomadežano, sveto, pre-
Ijubeznjivo Mariino Serce! pozdravim,
častim, hvalim, povišujem te, drago
in imenitno delo vsigamogočne roke
Božje, studenec vsih čednost! vse to
s tisto pobožnostjo, s ktero so te
pobožne serca vsih časov častile in
razveselovale. Ti si po svoji sveto¬
sti, zvestobi, ponižnosti, čistosti, po-
terpežljivosti in ljubezni nar veči do-
padenje presvetiga Jezusoviga Serca!
V tebi, o prečista Devica! v tvojim
deviškim Sercu gori nar veči ljube¬
zen do Boga in želja, vse ljudi k
pravimu spoznanju Boga in k večni-
mu zveličanju perpeljati. O sveta Ma¬
rija! zavoljo tvojiga ljubeznjiviga ma-
terniga Serca te prosim, zadobi mi
moč, vse, kar je grešniga, iz svoji-
ga serca iztrebiti, de bo podobno
tvojimu čistimu Sercu. Sprosi meni,
revnimu grešniku, tudi gnado, svo-

58

jiga Boga z zaupljivim sercam lju¬
biti, de bom vreden, ga s tabo vred
vekoma v nebesih gledati in vživati.
Po Jezusu Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

Vsakdanja molitev

k Materi Božji za spreobernjenje greš¬
nikov.

(Svetiga Bernarda.*)

Spomni se, o preusmiljena Devica
Marija! de še nikdar ni bilo slišati,
de bi kteri zmed tistih od tebe za-
pušen bil, ki so pod tvoje varstvo
perbežali, tebe pomoči prosili, in se
tvoji prošnji per Bogu izročili. Poln
tega zaupanja hitim k tebi, o devic
Devica! k tebi pridem, pred tabo
stojim grešnik zdihajoč: Ne zaverzi
mojih prošenj, o Mati Besede! temuč
milostivo me sliši in usliši. Amen.

Zdihljeji k presvctimu Mariinimi! Sercu.

O Mariino Serce! ki si Jezuso-
vimu Sercu toliko podobno; sprosi mi

59

gnado, de bo tudi moje serce Jezu¬
sovima Sercu podobno!

O Mariino Serce! ki si vedno
vneto od ljubezni Jezusove; vžgi tudi
moje serce z ognjem te ljubezni!

O neomadežano Mariino Serce!
Očisti tudi moje serce vsih grehov!
' O krotko, ljubeznjivo Mariino
Serce! bodi v vsih mojih potrebah
moja tolažba, in moje perbežališe ob
smertni uri! O deviško, prečisto
Mariino Serce, dopadajenje Jezuso-
viga Serca! sprosi mi gnado, de bo
tudi moje serce tvojimu Sinu dopadlo!

O Serce Mariino, Serce Matere
usmiljenja! vli v moje serce ljubezen,
usmiljenje in mir!

O Serce Mariino, Serce Matere
svete ljubezni! napolni moje serce s
svojo sveto ljubeznijo!

O Mariino Serce! vsiga se ti
darujem; sprejmi me in varvaj me!

O Marija! po tvojim presvetim
Sercu te prosim, zadobi mi gnado

60

ponižniga duha, čistiga serca in te¬
lesa in vedno budeče vesti!

O sveto, neomadežano Mariino
Serce! bodi vselej in povsod spo¬
znano, ljubljeno, hvaljeno, blaženo,
češeno in poveličevano!

Posamezne molitve enake ojstrim puši¬
cam.

Peklenski duh, stari sovražnik, si ve¬
liko perzadeva zoper pobožne; pa z Bož¬
jo besedo zvesta duša hudiča premaga in
ga pod nogami potapta; Božja beseda je
ojstra pušica zoper sovražnika.

Če te tedej trohljivo meso v greh vle¬
če, moli in reci:

„Presuni s svojim straham moje me¬
so  , ker se tvoje sodbe bojim  /* {

^ Če se hudo natolcovanje pertakne,
moli, in reci:

»Bog! stvari v meni novo serce , in
obnovi v meni praviga duha H

Če te huda žalost stiska, moli in reci:

„Z)a/ mi spet veselje svojiga zveli¬
čanja^ in z močnim duham me poterdi!''

Če te nečimurna hvala mika, moli:

„ZVe nam , o Gospod! ne nam , am¬
pak svojimu imenu daj hvalo  /“

61

Če te obupnost nadlegva, moli:

,, Gospod! ti si moje upanje od moje
mladosti; od mojiga rojstva si ti moj varh ! u

Če se sercu nič ne ljubi, moli in reci:

,,Pomagaj mi , in bom rešen , in
bom tvoje pravice vedno premišljeval  / u

Če se ti delo perstudi, moli:

,,Glej mojo nizkost in moje delo , in
odpusti mi vse moje qrehe. u

Če te jeza moti, moli in reci:

,, Gospod! daj poterpežljivost in mir
svojimu hlapcu , de moja duša ob nebe¬
ško krono ne pride , ker si djal: V svoji
poterpezljivosti bote svoje duše ohranili

če te preveč piti in jesti žene, moli
in reci:

,,Nebeško kraljestvo ni jed in pijača ,
ampak mir in veselje v svetim Duhu. Duh
je, ki oživlja , meso ne velja nič

Če te kaj noviga slišati ali lepiga
viditi mika, moli:

,,Vsa lepota kraljeve hčere je od
znotrej.“

Posebno velikrat moli:

,,Meni pa je dobro , Boga deržati
s e, Gospoda vse upanje staviti

Večkrat izreci prav pobožno sladke
imeni:

,,Jezusi Marija! u

Papež Benedikt XIII. so tistim, ki te

62

presvete imeni pobožno izreko, odpustke
za 50 dni dovolili.

„Bodi češeno , sveto in neomadežano
spočetje prečiste Device Marije  /“

Kdor to molitev pobožno moli, zadobi
odpustke za 100 let. Papež Gregori XV.

n Jezus, Marija in Jožef! vam da¬
rujem svoje serce in svojo dušo!“

„Jezus , Marija in Jožef! stojte mi
na strani v mojim zadnjim , smertnim
vojskovanji ! u

„Jezus, Marija in Jožef! v miru z
vami naj se loči moja duša  / K

Papež Pij VII. so tem, kteri te per-
serčne molitvice pobožno in skesano molijo,
odpustke za 300 dni dovolili.

„JVar pravičniši , nar vikši , in nar
veči ljubezni vredna volja Božja naj se
vselej zgodi , in naj bo hvaljena in po¬
veličevana vekoma ! u

Kdor to molitev pobožno moli, zadobi
odpustke za 40 dni; in, kdor jo vsak dan
moli, zadobi vsak mesec popolnama odpust¬
ke, ako se, kteri dan si bodi, z resnično
skesanim sercam spove, presveto Rešnje
Telo prejme, in za ohranjenje svete cerkve
moli. Pij VI. Pij VII.

„Vedno naj bo hvaljeno , češeno in
poveličevano nar svetejši Rešnje Telo P
Papež Pij VI. dovolijo tistim, kteri to

63

molitev pobožno molijo, enkrat na dan od¬
pustke za 100 dni; vsak eetertik pa skoz
leto, in vsak dan v osmini s. Rešnjiga
Telesa ravno te odpustke trikrat, ako se ta
molitev trikrat moli. Kdor pa to molitev
skozi mesec vsak dan enkrat moli, zadobi
popolnama odpustke, ako v tistim mescu,
kadar hoče, zakramenta s. Pokore in s.
Rešnjiga Telesa prejme in v namen sve-
tiga Očeta moli.

Večerna molitev.

Kakor dan z Rogam začneš, tako ga
tudi z Rogam končaj. Z dobro vestjo se slad-
kejši spi na terdi klopi, kakor s slabo vestjo
v mehki postelji. Koliko se jih je že v po¬
steljo vleglo, de bi počili, pa niso najdli po¬
čitka, ampak smert, ktere podoba je spanje!
Zato vselej Roga za vse dobrote zahvali,
preden počivat greš; prosi ga, de ti da
gnado, svoje grehe prav spoznati in jih
obžalovati; skerbno sprašuj svojo vest; ako
te je tvojiga zveličanja skerb, ti bo kmalo
povedala, v čem si se pregrešil; obudi po¬
tem serčno kesanje, in terdno skleni, nič
v eč ne grešiti.

Perserčno se ti zahvalim, o pre-
^obrotljivi Bog! za vse dobrote, ki si

64

mi jih današnji dan na duši in na
telesu skazal. Dal si mi živež in
obleko, zdravje in življenje; obvaro¬
val si me po očetovsko toliko dušnih
in telesnih nevarnost. Resnično, tvoje
dobrote in tvojiga usmiljenja ni mere!
Kolikrat sim že zoper tebe, neskončno
svetost, grešil, in tvoja dobrotljiva
roka me vender še vsak dan z no¬
vimi dobrotami obdaruje! Zato te bom
častil in hvalil ves čas svojiga živ¬
ljenja in vekomej. Ali moja moč je
slaba, moj jezik je oskrunjen, moje
serce je nečisto; zato povabim k tvo-
jimu češenju kraljico nebes in zemlje,
prečisto Devico Marijo, z vso njeno
nebeško trumo. Z njenimi prečistimi
ustmi te hvalim, z njenim nar sve¬
tejšim in neomadežanim Sercam ti da¬
rujem svoje revno serce; z njenim
in vsih svetnikov zasluženjem ti da¬
rujem vse svoje djanje in nehanje,
svoje dela in opravila, svoje življe¬
nje in svojo smert. O, ne zaverzi
tega dani! Marija, Mati tvojiga edi-

65

norojeniga Simi, ti ga pernese pred
tvoj sedež, na kterim kraljuješ od
vekomej do vekomej. Amen.

Razsvetli, o moj Bog! s svojo
dobrotno lučjo moj um, de vse svoje
grehe, ki sim jih dans storil, na tan¬
ko spoznam; ta luč naj ogreje moje
merzlo serce, de bom vse storjene
grehe iz serca obžaloval. Zdaj mi pa
milostljivo svojo pomoč dodeli, de se
prav izprašam.

Kako sim sinoč spat šel ? kako sim davi
vstal? ali in kako sim navadne molitve opra¬
vil? kako sim se per Božji službi zaderžal?
ali sim morebiti notranje svarjenja in gnade
Božje zametoval? sim klel? nepotrebno, greš¬
no, krivo se rotil? zoper Božjo previdnost
godernjal? mi je manjkalo žive vere, terd-
niga upanja, goreče ljubezni? se nisim pre¬
grešil zoper cerkvene zapovedi? sim se tako
obnašal, kakor sim davi sklenil ? ali in kako
snn svoje dolžnosti opravil? sim se vadil
čednosti, ki je moji grešni navadi nasproti?
a li sim bil sramožljiv seboj in z druzimi?
ponižin? poterpežljiv? perzanesljiv? krotak?
pokorin? resničin? — (v mislih, željah, be¬
sedah in djanji) — trezin v jedi in pijači?

5

66

ali sim vse le zavoljo Boga storil? ali sim
spokorne dela opravljal? ali sim od bliž-
njiga brez vzroka slabo mislil? sim ga po
krivim sodil? opravljal? zaničeval? se mu
posmehoval? ga sovražil? ali sim mu kej
hudiga vošil? ali ga še celo poškodoval?
ali ga pohujšal s slabim zgledam? ali še
morde nalaš zapeljal? ali sim opustil, bliž-*
njimu kej dobriga storiti, kar bi bil lahko
storil? sim mu branil, greh storiti, kolikor
je v moji moči bilo? zakaj sim ta ali uni
greh storil? kaj se je iz greha izhajalo?
i. t. d.

Iz serca mi je žal, o moj Bog!
de sim te zopet tolikrat današnji dan
vedama in nevedama razžalil. Te in
vse svoje grehe, ki sim jih ves čas
svojiga življenja storil, serčno obža¬
lujem, posebno zato, ker sim tebe
ž njimi razžalil, ki si nar veči do¬
brota in ljubezen. Sovražim vse svoje
grehe, in ponovim terdni sklep, tebe,
neskončno dobroto in svetost, noben-
krat več ne razžaliti. Posebno terdno
sklenem, v prihodnje se tega greha
(imenuj ga) varovati, k kterimu sim
tolikanj nagnjen. Le s svojo gnado

67

me nikdar ne zapusti, in odpusti mi
moje grehe, de, ko bi današnji dan
zadnji mojiga življenja utegnil biti,
pred tvojim ojstrim sodnjim štolam
milost zadobim. Prosim te, o milo-
stivi Bog! po neskončnim zasluženji
tvoji ga edinorojeniga Sina, našiga
Gospoda in Zveličarja Jezusa Kri¬
stusa. Amen.

Zdaj se pa izročim v tvoje roke;
varvaj me leto noč vsiga hudiga;
odverni zalezovanje hudobniga duha,
de se ne oskrunim ne na duši ne
na telesu; pod tvojimi perutami naj
mirno počivam; usmili se me; v tebe,
o Gospod! zaupam; vekomej ne bom
osramoten!

Prosim te tudi, o moj Bog! usmili
se to noč vsih nadložnih, nesrečnih,
siromakov, bolnikov; daj jim lahko
noč, de bodo tebe, svojiga dobrot¬
ljivega Očeta, hvalili. Usmili se tudi
vsih vernih duš v vicah in perpelji
jih v večni pokoj svojiga nebeškiga
kraljestva.

5 *

68

Sveta Marija, prečista Devica,
sveti angelj varh, vsi svetniki in svet¬
nice Božje! stojte mi na strani in
čujte nad mano, in če mi jutri do¬
brotljivi Bog da zdravimu vstati, vo¬
dite me po lepi poti keršanskih čed¬
nost, de pridem tje, kjer ni več
noči, v kraljestvo večne luči in več-
niga pokoja, k Bogu Očetu in svo-
jimu Gospodu in Zveličarju Jezusu
Kristusu. Počivati hočem v imenu
Boga Očeta in Sina in svetiga Duha.
Amen.

Zdihljeji k prečistimu Mariinima Sercu.

O presladko Mariino Serce! hva¬
ljeno bodi in češeno za vse usmilje¬
nje in ljubezen, s ktero si mi tolikanj
dobrot sprosilo od svojiga Božjiga
Sina, našiga Zveličarja! Daj, de tudi
nocoj moja duša v tebi počiva, ker
ti si moje perbežališe v nadlogah,
moja tolažba v težavah, moja pomoč
v sili in potrebah. Cuj, o prelju-

69

beznjivo Serce! nad mojo dušo in
mojim telesam, de peklenski duhovi
s svojim zalezovanjem nič ne opravijo
zoper mene. Bodi mi milostljiva, o
Devica! ki zdihujem k tebi iz solzne
doline toliciga terpljenja. O ko bi
mogel, kakor ti, tudi jez, iz ljubezni
umreti in vekomej večno Ljubezen
vživati! O Marija! bodi vselej moja
mati; sprejmi k sebi vse moje serce
in nikar me ne zapusti. O presladko,
neomadežano Serce Božje Matere!
reši me, de te bom v tvojim veliča¬
stvu v nebesih gledal in častil ve¬
komej. Amen.

Marija, blagoslovi me s svojim
Sinam! Marija, ozri se name, var-
vaj me, ker serčno ljubim te!

Jezus, Marija in Jožef! v vaše
roke izročim svojo dušo!

Razlaganje svete maše.

Sveta maša je neizrečeno častitljiva in
imenitna daritev; sam Jezus Kristus, pravi
živi Bog in človek, se v nji po mašniku
za nas svojimu nebeškimu Očetu daruje,
ga popolnama počastiti, za dodeljene do¬
brote spodobno zahvaliti in potrebnih milost
prositi od njega, posebno pa odpušenje
grehov zadobiti in ljudi ž njim — razža¬
ljenim spraviti. Sveta maša je torej ravno
tisti presveti dar, kteri je bil za nas na
križu darovan, samo s tem razločkam, de
se je na križu Jezusova sveta kri prelila,
sveta mašp pa je nekervava daritev.

S kakošno častjo, ljubeznijo, pobož¬
nostjo in čistostjo serca moramo tedej per
tej nar svetejši daritvi biti! Vzemimo si
večkrat k sercu, kar sam Sin Božji pravi:
„Č?e svoj dar prineseš k altarju, in se
tam spomniš, de ima tvoj brat kaj zoper
tebe (de si kteriga razžalil): pusti ondi svoj
dar pred altarjem, in pojdi poprej spravit

71

se s svojim bratam, in tedaj pridi in daruj
svoj dar“ (Mat. 5, 24.). Dokler imamo
sovražno, nevošljivo serce do bližnjiga, ali,
dokler radovoljno v smertnih grehih živimo:
tako dolgo naš dar Bogu nar svetejšimu
ne more dopasti.

Ljubi kristjan! de zamoreš spodobno
in v Bogu zbran per sveti maši biti, ti je
treba dobro vediti, kaj pomeni mašnikovo
djanje, in kaj pomenijo molitve per sveti
maši. Beri torej večkrat ob bolj perložnim
času tole kratko razlaganje svete maše,
vender ne per sv. maši, ker tedaj se mo¬
rajo mašne molitve moliti, kakor nasledu-
jejo za razlaganjem.

Pervi del svete maše.

Začetek.

Kadar mašnik sveto mašo začne, se
prekriža v znamnje, de bi mogli kristjani
vsako delo v imenu trojediniga Boga za¬
četi, in de hoče mašnik daritev svete maše
presveti Trojici v čast opravljati. Potem
moli mašnik dva in štirdeseti Davidov psalm,
s  kterim si je David upanje delal, de ga
bo Bog sovražnikov rešil; mašnik ta psalm
moli, de se on in verni kristjani opominjajo,
2  zaupanjem stopiti k Božjimu altarju, na

72

kterim bo Jagnje Božje nebeškimu Očetu
po mašnikovih rokah darovano.

Očitna spoved.

Ko mašnik psalm obmoli, se grešnika
obtoži, ker očitno spoved moli, ter prosi
angelje in svetnike in pričujoče kristjane,
de naj zanj molijo. Obžaluj tudi ti svoje
grehe in perporoči se svetnikam, de bi zate
Boga prosili, in terdno skleni, se iz ljubezni
do Jezusa vedno vsaciga greha varovati.
Mašnik gre zdaj k altarju in natihama moli
ter Boga prosi, de bi njega in vernih serca
očistil in jih vredne storil, perbližati se
svetimu altarju. Kadar k altarju pride, ga
kušne, in to tudi večkrat med sveto mašo
stori, de bi se sklenil z Jezusam, kteriga
altar pomeni, in s svetniki, kterih svetinje
so v altarji spravljene.

Perstop.

Mašnik stopi zdaj Jia levo stran altarja,
se pokriža v znamnje, de se z Jezusam na
križu sklene, in bere iz mašnih bukev ne-
ktere besede svetiga pisma, s kterimi začne
Boga častiti in moliti.

Gospod! usmili se.

Potem gre mašnik na sredo altarja in
začne s služabnikam proti s. Trojici klicati

73

trikrat: Kirje elejson, to je: Gospod, usmili
se; in trikrat: Kriste elejson, to je: Kriste,
usmili se; in spet trikrat: Kirje elejson.—
To pomeni, de moramo terdno v Jezusa
zaupati in se zanesti, de bomo po njegovi
neskončni milosti vse potrebno na duši in
na telesu dosegli, če ga bomo le resnično
in stanovitno prosili. Mašnik ravno tiste
besede večkrat izreče, opomniti nas, kolike
de so naše potrebe in de nam nikoli ni
obupati, če nas Bog ravno kmalo ne usliši.

Gloria ali slava.

„SIava po višavah Bogu, in na zemlji
mir ljudem, kteri so prave volje! 44  so že
angelji per rojstvu Božjiga Sina prepevali.
Ravno tako zdaj mašnik moli zahvalno pe¬
sem, v kteri Boga časti in hvali za njegove
neskončne dobrote in se vnovič perporoči
milosti Jagnjeta Božjiga.

Gospod z vami.

Mašnik kušne altar, se proti ljudem
oberne ter jih pozdravi, rekoč: „Gospod
15  vami!“  in to tudi večkrat med sveto
mašo stori, verne opomniti, de naj svoje
misli in želje per Bogu imajo, in de naj
s  Kristusam sklenjeni molijo, ker le po Kri¬
stusu morejo uslišani biti.

74

Zbirna.

Potem moli mašnik na levi strani al-
tarja eno ali pa več molitev, kakor praz¬
nik nanese, kjer mašnik tako rekoč misli,
želje in prošnje vsih vernih zbira ter jih
proti Božjimu sedežu ob enim pošlje, in
Boga prosi pomoči in usmiljenja po Jezusu
Kristusu. — Zato skleni tudi ti svojo serčno
molitev z molitvijo mašnika in vsih vernih
in boš zadobil, kar ti je v prid.

Berilo.

Zdaj bere mašnik berilo, to je, neko¬
liko iz svetiga pisma ali stare ali nove za¬
veze, posebno iz listov aposteljnov, zato se
mu tudi sploh list pravi. — Zahvali Boga,
de nam je po prerokih in aposteljnih svojo
sveto voljo razodel, de vemo, kaj je prav,
kaj pa greh. — Potem se bero veči del
nektere verstice iz Davidovih psalmov ali pa
tudi včasi iz druzih bukev svetiga pisma.

Molitev pred sv. evangelijem.

Mašnik stopi v sredo altarja in neko¬
liko perklonjen moli in prosi Boga, de bi
mu serce in usta očistil j zakaj, kdor hoče
Jezusa oznanovati, mora biti čist v sercu
in govorjenji, pobožin v vsim svojim ob¬
našanji in življenji. To nas opomni, de naj

75

sveto pismo in druge svete bukve spoštu¬
jemo, in pred njih branjem vselej Boga pro¬
simo razsvetljenja uma in čistosti serca, de
bi svete besede v svojim sercu ohranili in
po njih živeli.

Evangeli.

Med to mašnikovo molitvijo prenese slu¬
žabnik mašne bukve na drugo stran altarja,
kar pomeni, de so aposteljni terdovratne
Jude zapustili in k nevernikam šli, jim sveti
evangeli oznanovat. Z dej vsi vstanejo
in se prekrižajo na čelu, na ustih
in na persih. Vstajenje pomeni, de
so verni perpravljeni naglo vse do¬
polniti, kar koli jim je v svetim
evangelii zapovedano,  in  vse, tudi
sme rt raji pr eter peti, kakor sveto
yero zapustiti.  Znamnje sv. križa na
čelu pomeni, de se verni ne sramujejo Je¬
zusovih naukov 5 na ustih, de so perprav¬
ljeni, jih tudi pred svetam pričati; na per¬
sih, de si hočejo nauke svetiga evangelija
globoko v serce vtisniti. Po zbranim svetim
evangelii kušne mašnik evangeljske bukve
jz časti in hvaležnosti do Jezusa, de nam
je v svetim evangelii pot v nebesa pokazal;
zavoljo tega se tudi služabnik v imenu ver¬
nih Kristusu zahvali z besedami: Hvala tebi,
Kriste.

76

Vera.

Po evangelii mašnik vero moli, to je,
kratek zapopadek vsih resnic, ki jih je krist¬
janu verovati treba. Obudi tudi ti živo ve¬
ro in zahvali se serčno Bogu za dobroto,
de si k pravi veri poklican, in terdno skleni,
nikdar ne poslušati posvetnih nevernikov,
kteri kakor rjoveči levi išejo, koga bi od
prave vere odtergali.

Drugi del svete maše.

Darovanje.

Kadar mašnik vero zmoli, kušne altar,
pozdravi ljudi z navadnim pozdravilam, in
bere nekaj iz mašnih bukev. Potem odgerne
kelih in daruje kruh in vino, ki je perprav-
Ijeno, spremenjeno biti v Jezusovo telo in
njegovo presveto kri. Leto mašnik daruje
večnimu Bogu za svoje grehe, pa tudi za
vse verne žive in mertve, in v spomin, de
se je Jezus za nas na križu daroval. Per
daritvi se voda med vino permešaj to po¬
meni, de je Jezus v svojo Božjo natoro
človeško natoro vzel, in de je iz Jezuso-
viga serca, kadar je s sulico prebodeno bilo,
s kervijo vred tudi voda tekla. — Skleni
per darovanji svoje molitve  z maš-

77

nikovimi molitvami in daruj Bogu
samiga sebe.

Umivanje rok.

Po darovanji gre mašnik na levo stran
in si perste umije v znamnje, kako skerb-
no se mora vsili tudi nar manjših made¬
žev očistiti, de bo daritev svete maše vred¬
no opravljal; in nas s tem opomni, de se
moramo tudi vsih majhnih grehov ogibati,
ako hočemo sveto obhajilo vredno prejeti.

Molite, bratje!

Mašnik gre spet na sredo altarja in
perklonjen daruje kruh in vino, oboje ob
enim, presveti Trojici; potem se proti lju¬
dem oberne in reče: „Molite bratjenas
opomniti, de naj molimo, de bi to njegovo
in naše darovanje Bogu dopadljivo bilo;
de naj se v duhu zberemo, ker je že blizo
tisti sveti čas, de se bota kruh in vino v
Jezusovo presveto rešnje telo in kri spre¬
menila.

Tiha molitev.

Zdaj moli mašnik natihama eno ali več
molitev, v kterih Boga prosi, de naj milo-
stivo sprejme daritev, ki mu jo on z ver¬
ski opravlja, de naj njega in vernike po¬
sveti.

78

Predglasje.

Mašnik začne potem moliti slavno mo¬
litev, ki se predglasje imenuje; v ti molitvi
Boga hvali za prejete dobrote, in ga po¬
nižno prosi, de naj nam perpusti, ga častiti
in hvaliti z angelji, kteri neprenehama po¬
jejo: Svet, svet, svet Gospod, vsigamo-
gočni Bog! — Skleni se tudi ti z angelji;
povzdigni svoje misli proti nebesam, in iz
vsiga serca Boga časti in moli.

Spomin za žive.

Zdaj moli mašni k pet molitev, v kte-
rih moli za vso katoliško cerkev in za vse
žive pravoverne kristjane in zlasti, za ktere
je sosebno dolžan maševati; prosi svetnike,
de bi tudi oni za nas Boga prosili; moli,
de bi nas Bog perpeljal v nebeško veselje;
in se zadnjič oberne k nebeškimu Očetu ter
ga prosi, de naj sveto moč da besedam, ki
jih bo nad kruham in vinam izgovoril, kruh
in vino v Jezusovo telo in kri spremeniti'
— Moli tudi ti za vse žive, zlasti,
za ktere si sosebno dolžan moliti,
in prosi Boga, de se vdeležiš sadu, ki naiu
ga je Jezus s svojo smertjo na križu za¬
služil.

79

Tretji del svete maše.

Povzdigovanje.

Mašnik v imenu Jezusa Kristusa
kruh in vino z lastnimi Jezusovimi
besedami in z Božjo vsigamogoč-
nostjo v presveto telo in kri Jezusa
Kristusa spremeni. To je nezapopad-
ljiv čudež Božje vsigamogocnosti
in ljubezni! Jezus, pravi živi Bog
in človek, je zdaj na alta rji in se
daruje svojimu nebeškimu Očetu!
Z živo vero in s terdnim zaupa¬
njem in z gorečo ljubeznijo moli
v  podobi kruha in vina Jezusovo
presveto rešnje telo in kri, in
daruj z Jezusam sklenjen samiga
s ebe nebeškimu Očetu; premisli,
kako neizrečeno je Jezus ter pel,
ko je zavoljo tvojih grehov na križu
kri prelival in umiral; zahvali ga
z a to neskončno ljubezen, obža¬
luj svoje grehe in terdno skleni v
Prihodnje Jezusu zvesto služiti.
~~ Mašnik povzdigne presveto telo in kri
Jezusovo, de verniki Jezusa Kristusa v
tem presvetim zakramentu z veči pobož-
nostjo in gorečnostjo molijo; povzdigovanje
Pa (udi pomeni povzdigovanje Jezusa na

80

križu, ko se je za odrešenje sveta svojimu
nebeškimu Očetu daroval.

Po povzdigovanji.

Zdej mašnik še nektere molitve moli,
v kterih praviga živiga Kristusa po Božji
in človeški natori v podobi kruha in vina
daruje nebeškimu Očetu v spomin njegoviga
terpljenja, od smerti vstajenja in vnebohoda;
v kterih Boga prosi, de naj na našo da¬
ritev z dopadajenjem pogleda in jo milostivo
sprejme. — Prosi tudi ti ponižno, de bi bil
deležen te daritve in napolnjen z vso nebe¬
ško dobroto in milostjo.

Spomin za niertve.

Ko mašnik imenovane molitve obmoli,
stori spomin za duše v vicah, to je, za ti¬
ste duše, ktere so se sicer v Božji gnadi
s tega sveta ločile, pa vender niso bile
dosti čiste, de bi precej v kraj večniga
miru in pokoja peršle. Tem dušam se po¬
sebno s sveto mašo pomaga, de so pred
rešene. — Spomni se tudi ti vernih
duš v vicah, zlasti tistih, za ktere
si posebno dolžan moliti.

Tudi nam grešnikam.

Potem prosi mašnik tudi za-se in za
vse pričujoče kristjane, de naj tudi njim

81

Bog da priti v nebeško veselje, v družbo
svetnikov. — Prosi tudi ti Boga usmiljenja,
in premišljuj, kako grozne bolečine je Kri¬
stus na križu terpel, in je še molil za svoje
sovražnike $ tudi ti iz ljubezni do Jezusa
svojim sovražnikam odpusti in moli za nje.

Oče naš.

Mašnik se zdaj perpravlja, sveto ob¬
hajilo vredno prejeti. To perpravljanje se
začne z molitvijo Očenaša, ki ga je sam
Božji Sin učil. Ta molitev vse v sebi za-
popade, česar za dušo in telo' potrebujemo.
— Moli očenaš vselej z zbranim dubam in
perserčnostjo. — Mašnik potem prosi, de
bi Bog od njega in vsih kristjanov vse
hudo odvernil, de bi jim dal zunanji in no¬
tranji mir 5 potlej prelomi sveto hostjo s sve¬
to grozo čez sredo v spomin, de je tudi
Jezus Kristus per zadnji večerji kruh pre¬
lomil, in, de se je Jezusova duša ob nje¬
govi smerti od telesa ločila; prelomi pa
je podobo kruha, ne pa Jezusoviga telesa,
htero je po vstajenji od smerti neumerljivo,
otc več ne more terpeti, zmiram ostane
® e lo; Jezus je v vsih delih hostje ves pri¬
čujoč. — Mašnik spusti košček svete hostje
v sv eto rešnjo kri, de se ž njo zmeša, v
2 «amnje združenja Jezusoviga telesa z dušo
' grobu, Jezusoviga častitiga od smerti

6

82

vstajenja in njegove popolne sklenitve z ne¬
beškim Očetam po njegovim vnebohodu. —
Premišljuj Jezusovo smert, njegovo vsta¬
jenje in njegov vnebohod.

Četerti del svete maše.

Jagnje Božje.

Mašnik se k Jezusu perkloni, in prosi
za-se in za verne JBožjiga Sina, ki je
Jagnje Božje in odjemlje grehe sveta, de
bi se nas usmilil in nam svoj mir dal; in
se trikrat na persi udari, nas opomniti, de
smo vsi grešniki in de vsi Jezusoviga usmi¬
ljenja potrebujemo. — Udari se tudi ti na
persi in spoznaj svoje grehe.

Obhajilo.

Zdaj začne mašnik tri molitve zapo-
redama moliti, v kterih prosi Jezusa, de
naj da vsim udam katoliške cerkve mir in
edinost; de naj ga vsih njegovih grehov
reši in nevredniga obhajila obvaruje. Po¬
tem vzame presveto rešnje telo’ v levo roko
in z desno se na persi trikrat udari rekoči
Gospod! nisim vreden, de greš pod mojo
streho, ampak reci le z besedo, in ozdrav¬
ljena bo moja duša. Na to zavžije mašnik
Jezusovo presveto telo' in njegovo rešnjo
kri. — Kdor se ne obhaja, ni dele*

83

ž i n daritve svete maše. De boš te¬
daj te visoke daritve deleži n, se
obhajaj saj po duhovno, kadar se
to ne zgodi v d jan ji, toje, imej
močne želje Jezusa Kristusa pre¬
jeti; prosi ga, de bi v te s svojo
milostjo peršel in ti serce prena-
redil, de bi vreden bil ga k malo
tudi v d j a n j i prejeti.

Obhajilna in poobhajilna molitev.

Po svetim obhajilu gre mašnik na levo
stran altarja in moli nektere svetopisemske
besede, ki se jim obhajilna molitev pravi,
in ktere nas opominjajo praznika, ki ga cer¬
kev tisti dan obhaja; potem pa moli eno
ali več molitev, ki se poobhajilne imenu¬
jejo, s kterimi mašnik Boga zahvali za
sveto obhajilo, in ga prosi za-se in za ver¬
ne, de bi se vdeležili sadu daritve svete
maše, to je, de bi zadobili odpušenje svo¬
jih grehov, gnado sveto živeti, in po smerti
večno zveličanje doseči.

Blagoslov ali žegen.

Zdaj še enkrat mašnik ljudstvo po¬
zdravi in reče: Pojdite, minula je maša;
potem se oberne k altarju in prosi sveto
Trojico, de bi bila daritev svete maše nji
prijetna, vernim pa v odpušenje grehov,

ti v-

84

ter se oberne proti ljudem in jih v imenu
svete Trojice blagoslovi v znamnje, de želi
in pa Boga prosi, de bi bili vsi vprič-
ni kristjani deležni teh milost, ki izvirajo
iz daritve svete maše in de bi jih zvesto
v sebi ohranili.

Zadnji evangeli sv. Janeza.

Ko je mašnik vernike blagoslovil, gre
na desno stran altarja evangeli sv. Janeza
brat, in vsi verni vstanejo in se prekrižajo
na čelu, na ustih in na persih. — Spomni
se zdej s hvaležnim sercam vsiga tega,
kar je Jezus Kristus za nas storil 5 pomisli
še skrivnosti, ki so se per sveti maši obha¬
jale, in obravnaj svoje življenje po Jezusovih
naukih, de bo ž njim Bog hvaljen in česen.

JMMhP® |®r §wIt maši

v čast

presvetiga Jeziisoviga Serca.

Molitev pred sveto mašo.

O Jezus, moj Bog 1  in Zveličar,
tvoja ljubezen nima konca! Na sve¬
tim križu si za nas svojo drago kri
prelil in umeri; in ta tvoja smert se
vsak dan nekervavo ponavlja na al-

85

tarjih! O moj Jezus! ker terdno ve¬
rujem, de je sveta maša ravno tista
daritev, ktero si nekdaj kervavo na
križu opravil, oživi mojo dušo z živo
vero, de sveto mašo s tako pobož¬
nostjo in gorečnostjo slišim, kakor de
bi bil na gori Kalvarii pod križem,
in kakor de bi vidil s svojimi očmi
vse angelje, ki ta altar obdajajo in
tebe, svojiga Gospoda in Boga, časte
in molijo. S tvojim preljubeznjivim
Sercam svoje serce sklenem, in tako
sklenjeno darujem per ti sveti maši
vsigamogočnimu večnimu Bogu. Sli¬
šati želim to sveto mašo v čast pre¬
svete Trojice, v tvoje poveličanje,
moj Jezus! v češenje tvojiga pre-
svetiga Serca, v veselje tvoje de¬
viške Matere, vsih angeljev in svet¬
nikov, v tolažbo vsih vernih duš v
vicah, v odpušenje svojih grehov in
grehov vesoljniga sveta, v zahvalo
za vse dobrote, v zadobljenje novih
gnad, in vsim v prid, za ktere sim
posebno dolžan moliti. Dodeli mi, o

86

Jezus, de bom s tem namenam res¬
nično v čast in veselje tvojiga pre-
svetiga Serca per sveti maši. Amen.

Pervi del svete maše.

Začetek. Očitna spoved.

V prah se ponižam pred tvojo
neskončno visokostjo, o moj Bog!
ozri se na-me! de se moje serce v
tebi razveseli. Nikar me ne sodi po
velikosti moje hudobije, ampak po
svoji neskončni milosti. Iz globočine
svojiga serca kličem k tebi, moj Bog!
usliši mojo molitev, nagni se k meni,
de milost najdem pred tabo. Z raz-
tertim sercam kličem k tebi, o Bog!
in se spovem Marii, prečisti Devici,
svetima aposteljnama Petru in Pavlu,
in vsim svetnikam, de sim, o Go¬
spod, grešil, in mi je iz serca žal,
de sim pred teboj zadolžen, silno za¬
dolžen. Leto je moje edino upanje,
de me zdaj Jezus s teboj spravlja!
Presveto Serce! dodeli mi skesaniga

87

in ponižniga duha, de se vdeležim
te spravne daritve in tvoje ljubezni
in dobrote.

Vzdigni se zdaj, moja duša, in
poveličuj Gospoda, ker ti je velike
reči storil. O de bi moja molitev
kakor drago in lepo dišeče kadilo
v nebesa peršla in bila uslišana po
prošnji vsih svetnikov, posebno kte-
rih svetinje so v altarji! Po Jezusu
Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Perstop.

V duhu zaupanja začnem, o pre¬
sladko Serce, z besedami svetiga
pisma, ktero takole od tvoje ljubez¬
ni, moj Zveličar! pričuje:

„Gospod se bo usmilil po boga¬
stvu svojiga usmiljenja; zakaj ne po¬
nižuje in ne zaverže on rad člove¬
ških otrok. Dober jim je Gospod,
kteri vanj upajo, duši, ki ga iše.“
(Jer. žal. pes. p. 3.)

Hvalite Gospoda , hvalite Go¬
spoda.

88

„ Večno bom Gospodovo usmi¬
ljenje prepeval od roda do roda. 44

(Ps. 88.)

Čast bodi Očetu in Sinu in sve-
timu Duhu.

Kakor je bila v začetku in zdej
in vselej in vekomej. Amen.

Gospod, usmili se! Kriste, usmili
se! Gospod, usmili se!

Gloria (slava).

O presladko Serce Jezusovo!
daj mi gnado, te vredno častiti in
hvaliti. O ko bi ti mogel z vsimi
angelji hvalno pesem zapeti: Slava
(čast in hvala) tebi po višavah in
mir na zemlji ljudem, kteri te lju¬
bijo! Hvalimo te, častimo te, moli¬
mo te, povišujemo te. Zahvalimo se
ti zavoljo tvoje časti, Gospod — Bog,
nebeški kralj, edinorojeni Sin Bo¬
ga Očeta, kteri grehe sveta od-
jemlješ, sprejmi našo prošnjo, usmili
se nas; ker sam ti si svet, sam ti
Gospod: ti sam nar vikši, Jezus

89

Kristus s svetim Duham v časti
Boga Očeta. Amen.

Gospod bodi z nami,

In Jezus v vsih naših sercih.
Gospod, usliši mojo molitev;

In moje vpitje naj pride do tebe.

Zbirna.

O Bog! kteri si presveto Serce
Jezusa, svojiga Sina, našiga Go¬
spoda, svojim vernim preljubeznjivo
storil; dodeli milostljivo, de ga na
zemlji tako častimo in ljubimo, de
po njem in ž njim tebe ljubiti in
od tebe in od njega enkrat v nebe¬
sih vekomej ljubljeni biti zaslužimo.
Po ravno tistim Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našim, kteri s teboj živi in
kraljuje v edinosti svetiga Duha Bog

vekomej. Amen.

%

Berilo.

(Iz lista sv. Pavla aposteljna do Efežanov v 3. p.)

„Bratje! meni nar manjšimu med
vsimi svetimi je dana ta milost, med

90

neverci oznanovati nezapopadljivo bo¬
gastvo Kristusovo, in vse razsvetliti,
kakošno je podeljenje skrivnosti od
vekomej skrite v Bogu, kteri je vse
stvaril. Zavoljo tega priklanjam svoje
kolena pred Očetam Gospoda našiga
Jezusa Kristusa, kteri je Oče vsiga,
kar je v nebesih in na zemlji, de
vam da po bogastvu svoje časti moč¬
no uterditi se po njegovim Duhu v
notranjim človeku, prebivati Kristusa
po veri v vaših sercih", de v lju¬
bezni ukoreninjeni in uterjeni morete
umeti z vsimi svetimi, kakošna je
širokost in dolgost, visočina in glo¬
bočina ; tudi spoznati ljubezen Kristu¬
sovo, ktera um preseže, de ste na¬
polnjeni z vso polnostjo Božjo. u

(Jer. žal. p. 1.) O vi vsi, kteri
po poti memo greste, glejte, in po¬
mislite, če je kaka bolečina, kakor-
šna je moja bolečina!

(Jan. 13.) Ker je ljubil svoje, ki
so bili na svetu, jih je do konca ljubil-
Hvalite Gospoda, hvalite Gospoda!

91

(Mat. 11, 12.) Učite se od me¬
ne, ker jest sim krotak in iz serca
ponižen, in bote pokoj našli svojim
dušam. Hvalite Gospoda!

Molitev pred svetim evangelijem.

Bog! kteri si usta preroka Jezaija
očistil z živim oglam, očisti tudi moje
serce in mojo dušo, de bom vreden
slišati sveti evangeli, in blagoslovi
me, de ga tudi v svoje zveličanje
urnem. Amen.

Evangeli.

Gospod bodi z nami,

In Jezus v vsih naših sercih.

Evangeli sv. Janeza v 19. poglavji.

„Judje tedej, (ker je bil dan per-
pravljanja), de bi ne ostale na križu
trupla v saboto, (tisti sabotni dan na¬
mreč je bil velik), so Pilatuža pro¬
sili, de bi se jim kosti poterle, in
de bi se sneli. Vojšaki so torej pri¬
šli, in so pervimu sicer sterli kosti,

92

in drugimi!, kteri je bil ž njim kri¬
žan. Ko so pa do Jezusa prišli, so
vidili, de je že mertev, in mu niso
kosti sterli 5 ampak eden vojakov je
s sulico njegovo stran odperl, in
zdajci je tekla kri in voda iz nje.
In kteri je vidil, je pričeval, in je
resnično njegovo pričevanje, in on
ve, de resnico govori, de tudi vi
verujete.^

O de bi tudi vse moje življenje
tebi, moj Jezus! in tvojimu Sercu v
moči evangelija vedno zvesto pri¬
čevanje dajalo!

Vera.

Moj Bog in Zveličar! iz vsiga
svojiga serca kličem in spoznam s
sveto cerkvijo:

Verujem v eniga samiga Boga,
Očeta vsigamogočniga, stvarnika ne¬
bes in zemlje, vsih vidnih in nevid¬
nih reči. In v eniga Gospoda Jezusa
Kristusa, Sina Božjiga edinorojeni-
ga, kteri je rojen iz Očeta od ve-

93

komej, kteri je Bog od Boga, luč
od luči, pravi Bog od praviga Boga,
kteri je rojen in ne storjen, kteri je
z Očetarn vred eniga bistva, po kte-
rim je vse stvarjeno, kteri je zavoljo
nas ljudi in zavoljo našiga zveličanja
z nebes peršel, in je po svetim Duhu
iz Marije device meso nase vzel, ter
se včlovečil. Je tudi križan bil za
nas pod Poncjem Pilatam, terpel, in
bil v grob položen. Tretji dan pa je
vstal od mertvih po besedah pisem.
Je šel v nebesa. Sedi na desnici Oče¬
tovi, in bo spet peršel s slavo so¬
dit žive in mertve 5 in njegovima
kraljestvu ne bo konca. Verujem v
svetiga Duha, Gospoda in oživljav-
ca, kteri iz Očeta in Sina izhaja,
kteriga z Očetam in Sinam vred in
enako molimo in častimo, kteri je
P« prerokih govoril. Verujem eno
sveto, katoliško in apostoljsko cer¬
kev. Verujem en kerst v odpušenje
grehov. Verujem vstajenje mertvih
1,1  prihodnje življenje. Amen.

94

Drugi del svete maše.

Darovanje.

Vem, moj Bog 1 , de serca skušaš
in priprostost ljubiš; zato sim tudi
jez v priprostosti svojiga serča z
veseljem vse to daroval in sim tvoje
ljudstvo, ktero se tukaj znajde, z
neizrečenim veseljem vidil tebi rado-
voljne dari darovati; Bog Izraelov!
ohrani na večno to voljo njih serca.
Hvalite Gospoda! (I. Kron. 29,17.18.)

Vzemi, vsigamogočni večni Bog!
ta prečisti dar, kteriga jez s tvojim
mašnikam tebi darujem v spoznanje,
de si ti Bog vsih reči Gospod, in
de imaš sam oblast nad vse stvari;
darujem ti ga v spomin terpljenja,
vstajenja in vnebohoda Jezusa Kri¬
stusa in k časti svete Marije vselej
"device in vsih svetnikov. In kadar
bo ta dar po besedah tvojiga maš-
nika spremenjen v presveto telo in
v presveto rešnjo kri Jezusa, tvo¬
jiga Sina, vzemi ga tudi v odpu-

95

šenje naših brezštevilnih grehov, v
zahvalo za toliko dobrot, s kterimi
si nas tolikrat obdaroval, v zadoblje-
nje vsih nam potrebnih milost, v prid
vsih živih in mertvih. Sprejmi pa
tudi moje serce, o Bog, in vse, kar
imam. Svoje serce sklenem s tvojim
Sercam, o moj Jezus, in ga darujem
Gospod-Bogu s tisto ljubeznijo, s
ktero si se ti za nas grešnike ves
čas svojiga življenja Bogu daroval.
0 Gospod! očisti moje serce vsih ma¬
dežev, de ti bo moj dar prijeten.

Tako prosim in sklenem svojo
molitev z molitvijo vsih vernih, po¬
sebno tistih, kteri Jezusovo presveto
Serce časte, in zdaj tukaj z mano
ali kjer koli si bodi po svetu sveto
mašo slišijo.

Umivanje rok.

O moj Bog! očisti mojo dušo s
Prečisto kervjo svojiga ljubeznjiviga
Sina Jezusa Kristusa vsih grešnih
‘ n  nečistih misel in želja, de bo čista,

96

kakor beli kruh na altarji, de bo do-
padla preljubeznjivimu Sercu Božjimu.

Molite, bratje!

Gospod! sprejmi ta dar iz rok
svojiga mašnika v hvalo in čast svo¬
jiga imena, tudi v prid naš in vse
svoje svete cerkve.

Tiha molitev.

Dodeli nam, o Bog! te prosimo,
de sveti Duh v nas tisti ogenj vžge,
kteri je v Jezusovim Sercu gorel, in
kteriga je Jezus Kristus na svet per-
nesel in povsod vžgati hotel, kteri
s teboj živi in kraljuje v edinosti
svetiga Duha Bog vekomej. Amen.

Predglasje.

Spodobno in dolžnost je, prav
in dobro, de ti vselej in povsod hvalo
dajemo, sveti Gospod, vsigamogočni
Oče, večni Bog! po Kristusu Go¬
spodu našim, po kterim je luč tvo-
jiga spoznanja in tvoje ljubezni nam

vsim svetila, in kteri nam je v zastavo
svojih obljub v ti spravni daritvi svoje
Serce dal. Zato z vsimi angelji in
gospostvi, z vsimi oblastmi in nebe¬
škimi močmi in z zveličanimi Kerubini
in Serafini enoglasno rečem:

Svet, svet, svet je Gospod vsi-
gamogočni Bog! Sveto je Jezusovo
Serce, polne so nebesa in zemlja
njegoviga Veličastva! V prahu kle¬
čim pred tabo, večni Bog! in moj
duh se povzdiguje v nebesa, kjer Je¬
zus, srednik za-me in za ves svet,
pred tvojim obličjem prosi in ti svo¬
jih pet kervavih ran, posebno rano
svojiga preljubeznjiviga Serca kaže,
in kteri nas, ker je večni veliki
duhoven, s teboj pravičnim Bogam
spravlja. Blagoslovi, o Bog! to da¬
ritev in ozri se milostljivo s sedeža
svojiga neskončniga usmiljenja na
sveto cerkev po vesoljnim svetu, pa
tudi na svojiga služabnika našiga
Papeža I., našiga škofa I. in našiga
Usarja I., in na vse, kteri se prave

98

katoliške, apostoljske vere derže; vsim
naj bo ta daritev v zveličanje; poseb¬
no te pa prosim, spomni in usmili se,
o Gospod! svojih služabnikov in slu¬
žabnic. (Tukaj imenuj v mislih tiste, za ktere
ei posebno dolžan, in za ktere si se namenil moliti).

Za te in vse, kterih vero poznaš
in pobožnost vidiš in za ktere hočeš,
de se ti daruje ta daritev svete maše,
kličem k tebi, nebeški Oče! in skle¬
nem klicanje svojiga serca z zaslu-
ženjem in prošnjo visoko častitljive
Marije device, pa tudi tvojih svetili
aposteljnov Petra in Pavla, in z za-
služenjem in prošnjo vsih družili apo¬
steljnov, marternikov, spoznovavcov
in devic, v njih hvalo in čast, de
bomo ž njimi vsi ena Božja družba po
našim Gospodu Jezusu Kristusu. Naj
mi stoje na strani vsi, in naj povzdig¬
nejo mojo pobožnost, in vnamejo go¬
rečnost^ zakaj že se odpirajo nebesa
in Jezus pride z nebeškiga sedeža
na ta altar.

99

Tretji del svete maše.

Povzdigovanje.

Zdaj zdaj bo ponovljena pred mo¬
jimi očmi zadnja večerja in da¬
ritev na lesu svetiga križa.
Spolnujejo se besede ‘Ijubeznjiviga
Odrešenika: „ Glejte! jest sim z vami
vse dni do konca sveta.“ —

Pred svojim terpljenjem tisto noč je vzel
Jezus kruh v svoje svete in častite roke,
je vzdignil oči proti nebu k Bogu, vsiga-
mogočnimu Očetu, je njega zahvalil ter
kruh posvetil, razlomil in dal svojim učen¬
kam, rekoč: Vzemite in jejte vsi od
tega: zakaj to je moje telo.

O Jezus, predobrotljivi moj Zve¬
ličar! ki si bil radovoljno za nas na
križ povzdignjen in preboden; mo¬
lim te, zahvalim te, žal mi je,
de sim grešil.

O Zveličar! bodi mi milostljiv, in
odpusti mi moje grehe, ker je tvoje
kerce zavolj njih bilo z brhkostjo in
žalostjo napolnjeno.

7 *

100

Ravno tako je vzel Jezus po večerji
tudi prečudni kelih v svoje svete in častit¬
ljive roke, zahvalil nebeškiga Očeta, ter
ga dal svojim učencam, rekoč: Vzemite
in pite vsi iz njega. Zakaj to je
kelih moje kervi, nove in večne za¬
veze, skrivnost vere, ktera bo za
vas in za njih veliko prelita v odpu-
šenje grehov. Kolikorkrat bote to
delali, storite v moj spomin.

O presveta rešnja kri, ktera si
z vodo vred tekla iz prebodeniga Je-
zusoviga Serca, bodi sto tavžentkrat
češena! Tebi je moje serce odperto;
operi ga vsih madežev, po-
terdi ga zoper vse grehe,
omeči ga v ljubezni do Je¬
zusa,  kteri te je iz svoje strani prelil-

O Jezus! tebi živim; Je¬
zus! tebi umerjem; Jezus!  tvoj
sim živ in mertev.  Amen.

Po povzdigovanji.

V #

Cešeno in hvaljeno bodi tvoje
neskončno usmiljenje, o moj Jezus,
moja ljubezen in moje edino hrepe -

101

nenje! Češeno bodi vse tvoje živ¬
ljenje, tvoje terpljenje in tvoja smert,
tvoje častitljivo od smerti vstajenje
in tvoj vnebohod; češeno bodi vse,
kar si na zemlji za naše zveličanje
storil, in vsa tvoja častitljivost bodi
vekomej češeiia in hvaljena! Tako
se zahvalimo, tebi, dobrotljivi Odre¬
šenik ! in ponižno darujemo nebe-
škimu Očetu tvoje presveto telo in
tvojo rešnjo kri. Večni Oče! kakor
si bil sprejel dari pravičnika Abeljna
in daritev našiga očaka Abrahama
in pa sveto daritev, ktero ti je da¬
roval tvoj veliki duhoven Melkizedek,
tako tudi zdaj milostljivo poglej z ne¬
bes in sprejmi po rokah svetiga An-
gelja ta sveti dar, ne samo za vse
žive, ampak tudi za vse verne duše,
bi v vicah grozovitno terpe in se za
svoje grehe pokore.

(Tukaj imenuj tiste verne duše, za ktere si po¬
sebno dolžan in za ktere si se namenil moliti.)

Spomni se, predobrotljivi Bog! teh
in vsih vernih duš po velikosti svo-

102

jiga usmiljenja. Jezusova rešnja kri
jih ohladi, tolaži in reši, de bodo
v družbi s tvojimi svetimi aposteljni
in mučenci in z vsimi tvojimi svetniki,
v kterih družbo tudi nas grešnike
vzemi, ne zavoljo našiga zasluženja,
ampak zavoljo svoje perzanašljivosti
po Kristusu, Gospodu našim. Po njem,
ž njim in v njem bodi tebi, Boga
Očetu vsigamogočnimu, v edinosti
svetiga Duha vsa čast in slava veko-
mej. Amen.

Oče naš.

Po Jezusu, tvojim edinorojenim
Sinu, opominjani in z njegovim Bož¬
jim naukam podučeni si upamo svoje
oči k nebesam povzdigniti in z nje¬
govimi besedami k tebi klicati:

Oče naš, kteri si v nebesih. Po¬
svečeno bodi tvoje ime. Pridi k na®
tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja,
kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj
nam dans naš vsakdanji kruh. In
odpusti nam naše dolge, kakor tudi

103

mi odpušamo svojim dolžnikam. In nas
ne vpelji v skušnjavo. Temuč reši
nas od hudiga. Amen.

Reši nas, prosimo, Gospod Bog!
vselej dušnih in telesnih zlegov;
odverni vso časno nesrečo, kolikor
ni potrebna k našimu zveličanju;
dodeli nam moč v skušnjavi; daj
nam, ki smo grešili, serčno obžalo¬
vanje, de se zopet k tebi vernemo;
daj nam znotranji in zunanji mir in
reši nas vselej nar večiga zlega,
greha, po ravno tistim Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našim. Amen.

Ceterti del svete maše.

Jagnje Božje.

Jagnje Božje, ki odjemlješ gre¬
he sveta, zavoljo svojiga preljubez-
n jiviga Serca usmili se nas!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, zavoljo svojiga preljubeznjivi-
£ a  Serca usmili se nas!

104

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, zavoljo svojiga preljubeznji-
viga Serca daj nam mir!

Obhajilo.

Gospod Jezus Kristus! kteri si
tolikrat rekel svojim aposteljnam: „Mir
vam zapustim, svoj mir vam dam, a  ne
glej mojih grehov, ampak vero svoje
svete cerkve*, daj ji mir in edinost,
moji duši pa spravo, mir in ljube¬
zen, preden si upam, tebe v duhu
prejeti.

O Jezus, Sin živiga Boga! kteri
si po Očetovi volji s svetim Duham
vred svet s svojo smertjo odrešil, reši
me s tem presvetim telesam in svojo
presveto kervjo vsih mojih grehov;
daj, de se vselej tvojih zapoved der-
žim, in ne dopusti, de bi se kdej
od tebe ločil. Zakrament tvoje lju¬
bezni, kteriga se z mašnikam v duhu
prejeti prederznem, mi ne bodi v sodbo
in pogubo, ampak naj mi bo zdravje
duše in telesa, po tebi, moj Jezus!

105

Amen. In tako hrepenim po tebi in
kličem iz globočine svojiga serca:

Gospod! nisim vreden, de
greš pod mojo streho, ampak
reci le z besedo, in ozdravlje¬
na bo moja duša.

Gospod! nisim vreden, de
greš pod mojo streho, ampak
reci le zbesedo, in ozdravlje¬
na bo moja duša.

Gospod! nisim vreden, de
greš pod mojo streho, ampak
reci le zbesedo, in ozdravlje¬
na bo moja duša.

Resnično nisim vreden, o Jezus,
moj Zveličar in moja ljubezen! de
greš v moje serce; pa zavoljo svoji¬
ga predobrotljiviga Serca mi bodi mi¬
lostljiv, reci le besedo in ozdravi mojo
dušo. Pridi, o Jezus! pridi saj po
duhovno v moje serce in skleni po-
Polnama moje serce s svojim Sercam.
0 Jezus! v tebe verujem, v tebe upam,
tebe ljubim čez vse; stori močnejši
m ojo vero, poterdi moje upanje in

106

vžgi mojo ljubezen! Pomagaj mi, o
Jezus! in daj, de živim po tvojim
nauku. Vnemi moje serce, de bo v
njem gorela popolnama ljubezen do
tebe, moj Jezus! de v tebi živim in
v tebi umerjem, o preljubeznjivi Je¬
zus! — Jezus! ves želim tvoj biti5
le tebi hrepenim živeti zdej in ve-
komej. Amen.

Obhajilna molitev.

Pokusite in glejte, kako sladak
je Gospod. Večno je njegovo usmi¬
ljenje. Hvalite Gospoda!

Poobhajilna molitev.

S presvetim Zakramentam poter-
jeni in poživljeni te prosimo, Gospod
Jezus Kristus! de bomo, ko smo slad¬
kost tvojiga Serca pokusili, vselej brez
greha in v čednostih tebi vedno bolj
podobni, ki živiš in kraljuješ z Bogam
Očetam v edinosti svetiga Duha, Bog
vekomej. Amen.

O Bog! ki si svoje pravoverne

107

služabnike v eni veri in v eni misli
očistil, dodeli, de le to ljubimo, kar
ti zapoveš, in le tega perčakujemo,
kar ti obetaš in kar je nam v prid,
de bodo naše serca, ker je vse čas¬
no minljivo, le po nebesih hrepenele,
kjer je večno veselje; po Jezusu
Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Gospod bodi z nami,

In .Jezus v vsih naših sercih.

Blagoslov.

Jezus! ki si svoje učence blago¬
slovil, preden si se od njih vzdignil,
blagoslovi tudi mene po mašniku v
imenu Očeta in Sina in svetiga Du¬
ha. Amen.

Tvoj blagoslov naj me spremlja
per vsih mojih opravilih, naj me ob¬
varuje vsiga hudiga, in naj me po-
terduje v vsim dobrim! Amen.

108

Zadnji Evangeli.
Evangeli sv. Janeza v 1. poglavji.

V začetku je bila Beseda, in Be¬
seda je bila per Bogu, in Bog je bila
Beseda. Ta je bila v začetku per
Bogu. Vse je po nji storjeno, in brez
nje ni nič storjeniga, kar je stor-
jeniga. V nji je bilo življenje in,
življenje je bilo luč ljudi. In luč v
temi sveti, in tema je ni zapopadla.
Bil je človek poslan od Boga, kte-
rimu je bilo Janez ime. Ta je prišel
v pričevanje, de je pričeval od luči,
de bi vsi verovali po njem. On ni bil
luč, ampak de bi pričeval od luči.
Bila je prava luč, ktera razsvetli
vsakiga človeka, kteri pride na ta
svet. Na svetu je bil, in svet je po
njem storjen, in svet ga ni spoznal.
V svojo lastino je prišel, in njegovi
ga niso sprejeli. Kolikor pa jih ga
je sprejelo, jim je dal oblast Božjim
otrokam biti, njim, kteri verujejo v
njegovo ime; kteri niso iz volje me-

109

sa, ne iz volje moža, ampak iz Bo¬
ga rojeni. In Beseda je meso po¬
stala, in je med nami prebivala, (in
smo vidili njeno čast, kakor čast
edinorojeniga od Očeta), polna mi¬
losti in resnice.

Zahvalna molitev po sveti maši.

Zahvaljen bodi, o moj Zveličar!
de si mi dal slišati to sveto mašo
in tvoje presveto Serce častiti. O de
bi bil to sveto mašo s takim zbra¬
nim duham, in s tisto gorečnostjo
slišal, ktero tolikanj sveto, tolikanj
visoko opravilo od mene tirja! Ti, o
Jezus! nadomesti, kar je per ti sveti
daritvi bilo manjkljiviga, in stori, de
te vprihodnjič zamorem vselej v duhu
in resnici moliti, hvaliti in častiti. Do¬
deli, predobrotljivi Jezus! de ne zgu¬
bim nikdar dobrot, ki sim jih per ti
sveti maši po tvoji neskončni mi¬
losti zadobil. Tako poživljen in po¬
tolažen imam terdno voljo, storiti
vse v tvojo čast, o moj Bog! in per

110

vsih mojih opravilih, o Jezus! moje
serce per tebi ostane. Tvoj blago¬
slov me spremljaj po vsih mojih po¬
tih , in tvoje preljubeznjivo Serce
mi bodi vedno pred očmi! Amen.

V  imenu Očeta in Sina in sve-
tiga Duha. Amen.

MoiMtf® pr miit

v čast

presvetiga Mariiniga Serca.

Preden se sveta maša začne.

Preljubeznjivi Odrešenik, Jezus
Kristus! tvoja neskončna ljubezen me
vabi piti iz studenca žive vode, iz
kteriga teko vsaktere obilne gnade
vernim otrokam tvoje svete cerkve,
ker na altarji zopet tisto presveto
daritev ponavljaš, ktero si nekdaj na
Kalvarii kervavo opravil. Dodeli mi,
ponižno prosim, moj Gospod in moj
Bog! de to sveto mašo pobožno,

111

spodobno, s serčno žalostjo zavoljo
storjenih grehov in s terdnim zaupa¬
njem v tvoje neskončno zasluženje
slišim. Vžgi v meni ogenj svete lju¬
bezni , postavi mi pred oči svoje
britko terpljenje in grenko smert, ki
se zopet na altarji po nekervavo
obhaja. S teboj se sklenem, položi
k sebi na altar moje revno serce in
daruj ga s svojim presvetim Sercam
in s prečistim Sercam svoje častite
Matere nebeškimu Očetu v njegovo
poveličanje, v zahvalo, v odpušenje
mojih grehov in v zadobljenje tistih
milost, kterih zlasti potrebujem. Usmili
se pa tudi, predobrotljivi Bog! mojih
staršev, bratov in sester, mojih ro-
dovincov, mojih dobrotnikov, perja-
tlov in neperjatlov, svete katoliške
cerkve, papeža, škofov, mašnikov,
vsili revnih grešnikov in vernih duš
v vicah. Dodeli, de se jez in vsi mi¬
lost te presvete daritve vdeležimo.

O Marija, prečista Devica, mati
milosti in perbežališe grešnikov!

112

sprosi s svojo mogočno prošnjo per
svojim Božjim Sinu, de se grešni-
kam in krivovercam oči odprejo, de
zagledajo brezno pogubljenja, ktero
jih ima požreti, de se tako prestra¬
šeni vernejo na pot resnice, pravice
in življenja.

V začetku svete maše.

S ponižnim duham in s skesa¬
nim sercam klečim pred tvojim sve¬
tim altarjem, vsigamogočni večni
Bog! in spoznam iz globočine ser¬
ca, de nisim vreden, se znajti v tem
svetiši pred tvojim presvetim oblič¬
jem; ker moji grehi nimajo števila
in moja hudobija maševanja kliče z
nebes.

Tebe, vso svetost in neskončno
dobroto, sim razžalil, samopašno sim
prelomil tvoje zapovedi, prederznil
sim se grešiti pred tvojimi vsigavi-
dijočimi očmi! Velika je moja hu¬
dobija, pa še veči je tvoje usmi¬
ljenje , predobrotljivi Oče! Nikdar

ne zaveržeš resnično skesaniga in
potertiga serca. Pohlevno te torej
prosim, de mi po neskončnim za-
služenji svojiga edinorojeniga Sina
in po prošnji prečiste Device Marije
in vsih svetnikov milostljivo perza-
neseš in mi vse moje grehe odpu¬
stiš. Z vso močjo si hočem perzade-
vati, te v prihodnje nikdar, tudi z
nar manjšim pregreškam radovoljno
ne razžaliti. Zato te ponižno prosim,
moj Bog! de mi po daritvi, ktero
zdaj tvoj Božji Sin opravlja, potreb¬
no pomoč pošlješ, de bom tudi za-
mogel spolniti, kar sim obljubil.
Marija, Mati Božja! sprosi mi to mi¬
lost. Amen.

Per perstopu.

„Pridite k meni vsi, ki terpite in
ste s težavami obloženi, in vas bom
poživil, u  si ti, o Jezus, večna res¬
ica ! rekel. Glej, jez ubogi greš-
n *k pred teboj klečim in prosim mi-
losti in usmiljenja, tolažbe in po-

114

moči. Kako bi mogel iti skoz ozke
vrata v nebesa s toliko težo gre¬
hov, če mi je ti ne odvzameš, o
Gospod! in kako bom šel po tesni
poti, ako mene slabiga ti ne uter-
diš! Za to postavim vse zaupanje v
tvoje britko terpljenje, v tvojo gren¬
ko smert in neskončno zasluženje,
o Zveličar! in po tebi upam priti
v nebeško kraljestvo, kjer bom tebe
in Očeta, in svetiga Duha vekomej
z Marijo, svojo Materjo, in z vsimi
zveličanimi duhovi gledal, hvalil in
častil. Marija, Mati Božja! zavoljo
svojiga usmiljeniga Serca mi to
milost pred Božjim sedežem sprosi!
Amen.

Sveta Marija! visoko rešena
Mati Božja! kolikošno terpljenje ti
je neskončno modri Bog perpravil^
ko si bila Mati njegoviga preljubem
njiviga Sinu izvoljena! Angelj te je
imenoval polno milosti, in vender je
bilo tvoje življenje polno revšine, ^
nadlog in terpljenja. Kako britke so

bile za te Simeonove besede: Meč
bo tvojo dušo prebodel! O terpeča
Mati! to grenko prerokovanje se je
nad teboj v resnici spolnilo. Za to
si pa zdej povzdignjena nad vse
marternike, ker si bila v vsili brit—
kostili vedno vdana v Božjo voljo.
Prosi, preljubeznjiva Mati! de bom
tudi jest v križih in težavah sta¬
novitno v Boga zaupal, se njegovi
presveti volji popolnama podvergel,
po Jezusu Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

Pcr zbirni.

V duhu združen z mašnikam,
z  vsimi pričujočimi, z vsimi svetniki
v nebesih in z vsimi pravimi kristjani
na zemlji kličem k tebi, nebeški
Oče! ozri se milostljivo s sedeža
svojiga veličastva na izvoljeno ljud¬
stvo, ktero je tvoj Sin s svojo pre¬
drago kervjo odrešil. Razsvetli naš

de spoznamo tvojo presveto voljo;
v %i naše serca, de želimo in išemo,

116

kar ti hočeš; poterdi našo voljo, de
vedno tvoje zapovedi spolnujemo.
Usmili se toliko revnih duš, ki še
zmirej po krivih potih hodijo, de tebe
spoznajo in, kteriga si poslal, Jezusa
Kristusa, de tebe in njega ljubijo in
v ti ljubezni večno zveličanje dose¬
žejo. Ponižno ti darujem, večni Bog!
vse terpljenje, ki ga je terpela pre¬
sveta Mati, ko je z Božjim Detetam
pred grozovitim Herodam bežala, in
te pohlevno prosim, de me vsih te¬
žav obvaruješ, ako je tvoja sveta
volja, in moji duši v zveličanje, po
Jezusu Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

Per berilu.

Zapovedal si, preljubeznjivi Zve¬
ličar! svojim aposteljnam in učen-
cam, vsim ljudem pokoro in spreo-
bernjenje oznanovati, in njih nauk
se glasi še vedno po sveti katoliški
cerkvi! Dodeli nam milostljivo, de se
njih zveličavni nauk prijema naših

117

sere in dobri sad obroduje za zdej
in vekomej. To nam sprosi ti, Božja
Mati, ki si vse besede od Jezusa v
sercu ohranila in premišljevala, od
ravno tistiga Jezusa Kristusa, svoji-
ga usmiljeniga Sina. Amen.

Per evangelii.

Sveti evangeli, ki si ga ti ozna-
noval, in v katoliški cerkvi ohranil,
o Božji Učenik! je peržgal v naših
sercih luč praviga spoznanja, in
pregnal temo zmote in nejevere. Iz
vsiga serca se ti zahvalimo za to
preveliko milost. Daj, o Jezus! de
vedno po tvojim svetim zgledu ži¬
vim! Varuj nas s svojo mogočno
gnado, de ne zgrešimo poti resni¬
ce, in de ne zabredemo v zmote;
sveti nam in vsim ljudem z lučjo
svoje svete vere, de po zvestim spol-
novanji tvojih zapoved pridemo tje
gori v nebesa, kjer si ti, o Jezus!
Kjer ne bomo več ne verovali, ne
u pali, ampak le ljubili, in vekomej

118

tebe obličje v obličje gledali, hvalili
in častili. Amen.

Spomnim se velike britkosti tvo-
jiga materniga Serca, presveta Ma¬
rija! s ktero si svojiga Božjiga Sinu
tri dni iskala, dokler ga nisi v Božji
hiši v Jeruzalemu najdla. Zavoljo
tega terpljenja mi sprosi gnado, de,
če sim bil ljubiga Jezusa z greham
zgubil, ga išem s skesanim in po-
tertim sercam, in ga zopet najdem v
svoje zveličanje, po ravno tem Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Per darovanji.

Sveti Oče! vsigamogočni večni
Bog! glej perjazno na dar, ki ga
po mašnikovih rokah položimo na
tvoj sveti altar. Blagoslovi kruh in
vino, kteriga ti daruje mašnik ka¬
kor nekdaj Melkizedek, de bodo leti
darovi spremenjeni v presveto telo in
v presveto kri tvojiga Božjiga Sina
in de bomo vsih grehov očišeni in
rešeni vsiga hudiga. Spomni se tudi,

119

nebeški Oče! ljubezni, ktero je
imel Jezus Kristus do nas grešnikov,
in jo ima še zmirej. Iz ljubezni do
nas je na oljski gori smertne britkosti
terpel 5 iz ljubezni do nas se je pustil
vjeti, zvezati in pred krivične sod¬
nike peljati 5 iz ljubezni do nas se je
pustil bičati, s ternjem kronati, in
na križ perbiti 5 iz ljubezni do nas
grešnikov je med neizrečenim ter-
pljenjem svojo dušo izdihnil! O moj
Odrešenik! spoznam velikost tvoje
ljubezni, pa tudi težo svojih gre¬
hov. Serčno obžalujem, de sim v
grehu živel, in te ponižno prosim,
sprejmi milostljivo to sveto daritev
v odpušenje mojih grehov.

O Marija, žalostna Mati! v brit¬
kosti svojiga serca spoznam tvojo
neizrečeno žalost, ko si svojiga pre-
Ijubeznjiviga Sina s težkim križem
°bloženiga srečala. Kako globoko je
ta pogled tvoje materno Serce pre-
sunil! Kako si zdihovala k nebeški-

Očetu in britke solze točila!

120

O žalostna Mati! ponižno molim Božje
naredbe; zakaj obdaril te je večni
Bog s svojo močjo. Visoko bodi hva¬
ljen Gospod Bog vekomej. Čast bodi
Očetu in Sinu in svetimu Duhu. Ka¬
kor je bila v začetku in zdej in vse¬
lej in vekomej. Amen.

Per predglasji.

S ponižnim sercam te častim in
molim, večni Bog! ker se zdaj ve¬
liki čudež tvoje nezmerne dobrote in
ljubezni začne, prečastitljiva skriv¬
nost, pred ktero se nebesa in zemlja
v prah ponižajo. Res je spodobno in
dolžnost, prav in dobro, de ti vselej
in povsod nebesa in zemlja hvalo da¬
jejo, sveti Gospod, vsigamogočni
Oče, večni Bog! po Kristusu, Go¬
spodu našim: po kterim tvoje veli¬
častvo hvalijo angelji, ga molijo go¬
spostva, pred njim trepečejo oblasti,
ga nebeške moči in zveličani Serafi
z združenim petjem povzdigujejo. Zato
hočemo tudi mi tukej zbrani tebi.

121

večni Bog! hvalo zapeti in te slaviti
v Jezusu Kristusu in v spominu ža¬
lostne Matere, v ktere terpeče Serce
je tolikanj globoko šinil meč bolečin,
ko je vidila svojiga preljubeznjiviga
Sina na križu viseti in ga je
slišala z umirajočim glasam klicati:
„Dopolnjeno je. u  O moj Bog! ta
prečudna daritev se zdaj tukaj po¬
navlja; zato z nar ponižnišim češe-
njem to skrivnost molim in z vese¬
ljem svoj glas s angeljskim petjem
sklenem rekoč: Svet, svet, svet je
Bog, Gospod vojsknih trum! Hvaljen
bodi Jezus, Sin Božji, kteri pride
v imenu Gospodovim! Gešen bodi
po višavah!

Pred povzdigovanjem.

O moj Jezus! zopet se na altarji
v  podobi kruha in vina daruješ
svojimu nebeškimu Očetu v moje in
vsiga sveta zveličanje. Pohlevno te
Prosim, tudi moje revno serce s
svojo presveto daritvijo skleni, in

122

pernesi g a pred obličje svojiga ne¬
beškima Očeta, kteri bo zanesljivo
moje prošnje po tebi milostljivo u-
slišal, ki z njim in svetim Duham
živiš in kraljuješ Bog vekomej. Amen.

Sveta Marija, Mati Božja! per¬
nesi svojimu Božjimu Sinu na visoki
altar vse moje potrebe, prošnje in
želje, in vse potrebe tistih, za ktere
sim posebno dolžan moliti, in zavoljo
svojiga presvetiga Serca nam sprdsi
gnado, de se vdeležimo zasluženja
presvete daritve tvojiga Božjiga
Sina, in de tako zadobimo odpušenje
vsih grehov, ki jih resnično sovra¬
žimo in serčno obžalujemo. Amen.

Per povzdigovanji presvetiga Rešnjiga
Telesa.

O Jezus, Sin Božji! moli®
te v podobi kruha s ponižnost¬
jo in češenjem. O Jezus! bodi
milostiv$ o Jezus! usmili se me;
o Jezus! odpusti mi moje grebe

123

in v deleži me svojiga ter-
pljenja in svoje smerti.

Per povzdigovanji svete Rešuje Kervi.

O presveta Rešnja Kri mo-
jiga Odrešenika Jezusa Kri¬
stusa! očisti me mojih grehov;
o predraga Kri! zbriši moje
hudobije; o milosti polna Kri!
zadobi mi milost in usmiljenje.
0 J ezus! v tebe verujem, v tebe
upam, tebe ljubim iz vsiga
serca.

Po povzdigovanji.

O Gospod, naš Bog! prečudna,
neskončna je tvoja milost. Naj či¬
stejši Božje Jagnje, Jezus Kristus,
je zdaj na altarji, on, pravi Bog in
pravi človek, naš Odrešenik in Zve¬
ličar. O čudež, o nezapopadljivi ču¬
dež Božje vsigamogočnosti in ljube¬
zni! Angeljske trume obdajajo sedež
tvoje milosti in molijo z nar ponižni-
šim češenjem kralja nebes in zemlje

124

v podobi kruha in vina. O moj Jezus!
s to množico zveličanih duhov skle¬
nem tudi jez svoje češenje in v duhu
ponižnosti molim njega, svojiga Go¬
spoda in Boga. Serčno te zahvalim
za to presveto daritev, ki jo po
svojim mašniku opravljaš, in te pro¬
sim, usmiljeni Jezus ! ozri se po
svoji neskončni ljubezni milostljivo na
me uboziga grešnika. Spoznam, de
sim revna stvar in pred teboj silno
zadolžen, in nisim vreden, de me s
svojimi milostljivimi očmi pogledaš.
Ali kam se mi je oberniti, če se me
ti ne usmiliš? Z zaupanjem se torej
k tebi zatečem in te ponižno prosim,
razsvetli mojo slepoto, ozdravi mojo
slabost, in očisti moje omadežano
serce. Amen.

Sveta Marija, žalostna in zapu-
šena Mati! kako ojster meč bolečin
je tvoje Serce presunil, ko si pod
križem stala in svojiga preljubima
Sina med neizrečenim terpljenje®
vidila umirati; vender se nisi dala

125

premakniti v svoji stanovitnosti, am¬
pak terdno si zaupala v nezapopad-
Ijivo previdnost Božjo. Glej! tvoj
ljubeznjivi Sin je zdaj tukaj priču¬
joč in se vnovič daruje svojimu ne-
beškimu Očetu. Zavoljo tvojiga brit—
kiga terpljenja pod križem te pro¬
sim , sprosi nam gnado, de bodo
naše serca čiste in bele kakor sneg,
de presveta Rešnja Kri Jezusova
za naše duše ne bo zgubljena, de
bomo z vso serčnostjo in stanovit¬
nostjo hodili po tesni poti, ktera pelje
v večno življenje. Amen.

Per spominu za mertve.

Spomni se, neskončno usmiljeni
Bog! svojih služabnikov in služabnic,
bi so šli pred nami z znamnjem vere,
m spe v miru. (Imenuj v mislih tiste, za
btere si posebno dolžan , in za ktere si se
namenil moliti.) Tem in vsim, kteri v
Kristusu počivajo, daj, te prosim,
večni mir in pokoj, in večna luč
na j jim sveti. O Marija, preljuba

126

Mati! prosi zanje, de bodo kmalo
kmalo gledali in vživali Boga, po
kterim neprenehama zdihujejo in ko-
perne.

Per Očenašu.

Oče naš! v nebesih se daš svo¬
jim izvoljenim gledati in vživati, in
kakor angelji in svetniki tvoje ime
časte in povišujejo in tvojo nar sve¬
tejši voljo spolnujejo, tako hočemo
tudi mi na zemlji tvoje ime vedno
posvečevati in spolnovati tvojo pre¬
sveto voljo, dokler ne pridemo v
nebeško kraljestvo, ki si nam ga
perpravil. Daj nam vsakdanji kruli
za telo 5 daj nam svojo gnado in po¬
moč, de vse storimo, kar in kakor
hočeš. Odpusti nam naše grehe;
tudi fari radovoljno odpustimo vsim,
ki so nas razžalili. Ne dopusti, de
bi nas skušnjave premagale; in reši,
očisti, in obvaruj našo dušo vsiga
greha. Amen.

127

Pred mašnikovim obhajilam.

Prijatel človeških otrok, o do¬
brotljivi Jezus! ki si po smerti na
križu dal svojo sveto stran prebosti;
presuni tudi moje terdo serce, de se
v tvoji ljubezni vname. In ki si rekel:
Pridite, jejte od mojiga kruha,
in pite od vina, ki sim ga per-
pravil,  očisti moje oserčje, de se
saj v duhu s teboj sklenem. Po tebi,
ki si pravi živi Bog v podobah kruha
in vina, moje serce koperni, in se
želi s teboj skleniti, desiravno zavoljo
svojih brezštevilnih grehov tega ni-
sim vreden. Za to pridi zdaj k meni
z obilnostjo svoje gnade in ljubezni,
in perpravi moje serce, de te bo
skorej smelo v djanji prejeti. To nam
sprosi, Marija , ti prečista Devica!
ki želiš, de se s tvojim Sinam skle¬
nemo ; naj on ozdravi naše bolne
duše, in spreoberne naše serca, de
kodo tebe z njim vred ljubile vekomej.
Amen.

128

Per mašnikovim obhajilu.

Bog 1  Sin, neomadežano Božje
Jagnje! ki te mašnik zdaj zavživa,
prosim te ponižno, naj bom tudi
jest deležen tega angeljskiga kruha.
Zal mi je, de sim tolikrat žalil
tebe — samo čistost, ljubezen in sve¬
tost; za to nisim vreden prejeti tvo-
jiga presvetiga Telesa: vender, ker
te iz serca želim ljubiti, pridi v
moje serce saj s svojo gnado, in
prenaredi ga, de bo zanaprej tebe
ljubilo, in sovražilo greh. — O preža-
lostna Mati! grenke bolečine je tvoje
ljubljivo serce terpelo, kadar ti je
bilo križano telo tvojigaSina v naročje
položeno. Kako britek je bil pogled
vsih obilnih ran! V količili težavah
si se topila, ko si mertviga sprem'
Ijala k grobu! Zavoljo tega britkig*
terpljenja te prosim, pernesi moje želje
in prošnje na visoki altar pred svo-
jiga Sina, kteri zdaj v spomin svoji'
ga pokopa v mašnikovo serce gr e *

Prosi ga, de po duhovno k meni
pride, in de ga, kadar koli k Božji
mizi perstopim, vselej s čistim in go¬
rečim sercam prejmem ; po ravno
tistim Jezusu Kristusu, tvojim Sinu,
Gospodu našim. Amen.

Po niašnikoviin obhajilu.

Sprejmi milostljiva, presveta Tro¬
jica! to sveto daritev, ki smo jo pred
očmi tvojiga veličastva darovali, in
vdeleži nas vsih milost, ki izvirajo
iz te daritve svete maše.

Sveta Marija, visoko češena Mati
našigaGospoda Jezusa Kristusa! prosi
za nas, de bomo po tvojim svetim
zgledu živeli na zemlji, de naša
vera ne opeša, de se upanje ne
0l naja in ljubezen ne ohladi, in de
bomo v britkostih, križih in težavah
P° tvojim zgledu v Božjo voljo vdani.
Posebno te prosimo, o perbežališe
grešnikov! bodi nam ob zadnji uri
pomočnica, de pod tvojim maternim
varstvam v večno veselje pridemo,

130

po Jezusu Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

Per blagoslovu.

Tvoj blagoslov, presveta Trojica!
bodi vedno nad menoj in poterdi me
zoper vse skušnjave, de svojiga
sovražnika premagam in tvojo nar
svetejši voljo vselej spolnim. V imenu
Očeta in Sina in svetiga Duha.
Amen.

Zahvalna molitev po sveti maši.

Moja duša poveličuje Gospoda
in moj dub se razveseluje v Bogu,
mojim Zveličarji; zakaj velike reči
mi je storil on, ki je vsigamogočen
in sveto njegovo ime. Jezus Kristus,
pravo Jagnje, se je za nas daroval,
in nas je po ti presveti daritvi svo¬
ji ga neskončniga zasluženja vde-
ležil. O moj Jezus! serčno se ti
zahvalim za vse, kar si za nas storil
in terpel, in te pohlevno prosim: do¬
deli, de bo ta nar svetejši daritev

131

moji duši v zveličanje, de bom s
tvojo mogočno gnado poterjen, vse
svoje misli, želje, besede in djanje
vedno v tebe obračal, vse iz lju¬
bezni do tebe in tebi v čast storil,
in svoje serce vsiga madeža čisto
ohranil.

O Mati Božja! prežalostna si
stala pod križem in vsak zdihljej
tvojiga umirajočiga Sina je kakor
ojster meč tvoje preljubeznjivo ma¬
terno Serce presunil.

Zavoljo teh žalost in bolečin te
prosim, nadomesti per svojim ljubim
Sinu vse, kar je bilo per sv. maši
preslabiga in pomanjkljiviga, in sprosi

vse tiste gnade in dobrote, kterili
sim potreben in zlasti, za ktere sim
per sv. maši prosil. Tebi tvoj Božji
Sin ne odreče nobene prošnje; za
to  upam po tvojim prečistim Sercu
y se doseči, kar mi je potrebniga,
de se zveličam. O bodi mi vedno
prednica in besednica per Jezusu, svo-
Jua  Sinu, Gospodu našim. Amen.

132

Nektere besede od zakramenta svete
pokore.

Bogu neskončno svetimu le dopadeš,
ako imaš čisto serce. Svojiga serca pa
ne moreš očistiti, ako svojih grehov in
slabost prav ne poznaš. Ali težko je, sa-
miga sebe prav poznati; človek se le zmi-
rej boljšiga misli, kakor je. Prejden torej
svojo vest začneš izpraševati, prosi svetiga
Duha razsvetljenja, de te lastna ljubezen
ne preslepi, de se spoznaš, kakor se bos
spoznal pred sodnjim štolam vsigavedočiga
in neskončno pravičniga Boga. Iz vsiga
serca ti bodi žal, de si svojiga Ijubez-
njiviga in dobrotljiviga Boga žalil, in terdno
skleni, ne več grešiti, se resnično spre-
oberni ti in poboljšati. Povej odkritoserčno
svoje grehe spovedniku, Božjimu namest¬
niku, ravno tako, kakor ti jih vest očita,
in varuj se nesreče, kak velik greh iz za-
nikernosti ali sramožljivosti zamolčati, de
Božjiga ropa ne storiš. Nikar se ne sra¬
muj na spovedi pred spovednikam svojih
grehov povedati! in ne iši ondi prazne
časti: človek za to gre k spovedi, de
poniža pred Bogam in pred njegovim na-
mestnikam — spovednikam. Zvesto in brež

133

odlašanja opravi naloženo pokoro; naloži
si pa tudi sam kake posebne spokorne
dela, de se lože poboljšaš in Božji pravici
zadostiš po neskončnim zasluženji Jezusa
Kristusa. Izvoli si gorečiga, razumniga
spovednika, de te opominja, svari, ti tvoje
skrite slabosti odkrije, te krive poti varuje
in ti z dobrim svetam na strani stoji v vsim,
kar je v zveličanje tvoje duše. Ako ljubiš
Jezusovo in Mariino Serce, prejmi več¬
krat vredno zakrament svete pokore, kteri
te nar zvestejši varuje vsih nevarnost na
poti zveličanja, in bo tudi tvoja poslednja
tolažba na smertni postelji.

Molitev pred izpraševanjem vesti.

Zopet sim grešil, zopet sim te
razžalil, o neskončno sveti in pre-
Ijubeznjivi Bog! Nikar me ne zaverzi
revniga grešnika, ki pred teboj kle¬
čim in te prosim prizanesljivosti in
usmiljenja! Očistiti želim svojo o-
madežano dušo v studencu sprave,
kteriga mi je tvoj edinorojeni Sin
8  svojo britko smertjo na križu od-
Perl. Bodi milostljiv meni, ubogimu
grešniku, prosim te zavoljo prelju-

134

beznjiviga Jezusoviga Serca, in daj
mi gnado, de vse madeže svojiga
serca spoznam, jih s sveto žalostjo
obžalujem, se jih tvojimu namest¬
niku serčno spovem, noviga člo¬
veka oblečem, in ti do zadnjiga
zdihljeja svojiga življenja v ljubezni
zvesto služim. — Pridi, sveti Duh!
in razsvetli moj otemnjeni um, de vse
kota svojiga serca pregledam, in
spoznam, kakošen sim pred tvojim
obličjem, o moj Bog! de prav vi¬
dim, kako obilno sim grešil v mi¬
slih, z željami, z besedami, z dja-
njem in nehanjem. Daj, de svoje
grehe tako spoznam, kakor jih bom
spoznal ob smertni uri in pred sod-
njim štolam tvoje neskončne pravice;
otajaj z ognjem svoje ljubezni moje
zmerznjeno serce, de storjene grehe
sovražim in obžalujem; daj mi serč-
nost, de še tako skrite rane zdrav¬
niku pokažem; daj, de se vsih ma¬
dežev očistim, vreden sad pokor£
obrodim in zveličanje svoje duše

135

dosežem. Te gnade te prosim po
preljubeznjivim Jezusovim in Marii¬
nim Sercu. Amen.

Izpraševanje vesti.

Slehernimu ni treba po ravno tem napeljeva¬
nji svoje vesti izpraševati, zlasti tistimu ne, kteri
pogostama zakrament sv. Pokore prejema. Takimu
pa utegne služiti izpraševanje vesti pri večerni
molitvi stran 66.

Kdaj sim bil zadnjič per spovedi? Kako
sim naloženo pokoro opravil? Ali sim šel
zopet k spovedi tisti čas, ki mi je bilo re¬
čeno? Ali sim vse storil, kar so mi spo¬
vednik storiti ukazali? Ali sim se ogibal
posebno tistiga greha, kteri mi je nar bolj
nevaren, in sim že večkrat morebiti obljubil
ga zapustiti? Kaj moje serce posebno teži
hi kako dolgo že?

Zapovedi Božje.

1. Vervaj v eniga samiga Boga.  —

vem vse, kar mora vsak vediti, de bo
zveličan? Ali sim poslušal pridige in ker-
s anske nauke, de bi se resnic svete vere
naučil? Ali skerbim, de se moji podložni
*®ršanskiga nauka uče in po njem žive?
kim vse veroval, kar sveta cerkev vero-

136

vati zapoveduje? Sim si perzadeval, skuš¬
njave zoper vero iz glave izbiti? Ali nisim
kdej prostovoljnih dvomov nad ktero sveto
resnico imel? Ali nisim teh dvomov tudi
pred drugimi, morebiti pred mladimi raz¬
odeval? Ali sim se spoznani keršanski res¬
nici ustavljal, de bi oslepljen le svojimu
poželenju stregel? Ali zahajam v drušino,
kjer moja vera slabi? Ali sim zoper duhov¬
ne, post, spoved, cerkvene šege govoril,
jih zaničeval, ali tako govorjenje z dopa-
dajenjem poslušal? Ali nisim molčal, ka¬
dar so drugi zoper vero govorili, desiravno
sim previdil, de bi moje svarjenje kej po¬
magalo; ali sim še, de bi jim bil dopadel,
z njimi potegnil ter resnico zaničeval?
Ali nisim Boga razžalil, de bi kakimu
človeku dopadel, ali iz strahu pred ljudmi?
Ali nisim bukev zoper sveto vero bral, po-
sojeval, prodajal, drugih z njimi obdaroval?
Ali nisim pridig prevzetno presojeval? Ali
se nisim svete vere sramoval, ali, prekri"
žati se, poklekniti, moliti, posvečenih reci
počastiti? Ali nisim morebiti med Božjo
službo zunej cerkve ostajal? še drugih
pohujšanja dajal? igral? pil? i. t. d. Alj
nisim svetnikov in njih podob z besedo ah
z djanjem zaničeval ? Ali nisim posveče¬
nih oseb, pobožnih ljudi zasmehoval, za¬
ničeval , sovražil, preganjal, od dobrig®

137

od vrače val? Ali se nisim vraž poprijel,
prihodnjih reči zvediti, sebi sreče perdo-
biti, bolezni ali nesreče odverniti? Ali ni¬
sim koga tacili vražnih, praznovernih, co-
pernijskih reči obdolžil, ga raznašal, so¬
vražil , pred drugimi takih praznih reči
terdil, zagovarjal i. t. d.? Ali sim zjutrej
opoldne in zvečer, pred jedjo iu po jedi,
in v cerkvi molil? Ali nisim per molitvi,
prostovoljno razmišljen bil? Ali sim vse
svoje djanje Bogu daroval, vse k časti
Božji, iz ljubezni do Boga storil? Ali sim
bil v bolezni, nesreči, revah in nadlogah v
Božjo voljo vdan? Ali sim večkrat čez dan
na Boga mislil? Ali sim dobro storil, de bi
česen, hvaljen bil? Ali se nisim v cerkvi
pregrešil s prostovoljnim razmišljenjem, pre¬
grešnimi mislimi, pogledi, nepotrebnim go-
yorjenjem, nespodobnim vedenjem, pohuj-
šljivim smeharn ali celo s pregrešnimi na¬
meni? Ali nisim službe Božje mudil, pre¬
hitro iz cerkve šel? Ali nisim zoper Boga
godernjal, njegovih naredeb grajal, ga kri¬
vičnosti do sebe dolžil? Ali nisim nad
Božjo milostjo obupal in si mislil: Ni mo¬
goče, de bi mi Bog odpustil, ali, de bi
se poboljšal, Bog mi noče pomagati, Bog
me nič noče vediti? Ali sim se pre-
derzno na Božjo milost zanašal in si mi¬
slil: Bog je neskončno usmiljen; akoravno

138

grešim, se bom pa spovedal? Ali sim bil
Bogu hvaležen za prejete dobrote? Ali
nisim Božjih dobrot napak obračal? Ali
nisim na Boga jezen bil? Ali nisim svo¬
je jeze in zlobe do Boga tudi v djanji
pokazal ? Ali sim se Bogu ustavljal in
v nespokornosti terdovraten ostal? Ali sim
večkrat obudil vero, upanje, ljubezen,
posebno v skušnjavah in v smertni nevar¬
nosti?

2. Ne imenuj po nemarnim Božji-
ga imena.  — Ali nisim Božjiga, Jezu-
soviga, Mariiniga in svetnikov imena brez
potrebe in nečastljivo izrekel, morde celo,
de bi kako laž ali negotovo reč poterdil?
Ali nisim s svetimi rečmi, z Božjo besedo
norčeval, svetiga pisma pačil in krivo
obračal? Ali nisim preklinjal, se rotil, per
preklinjevanji in rotenji svetih besedi imeno¬
val? Ali nisim mertvih preklinjal? Mi ni
kletev v navadi? Ali nisim imel navade,
resnice svojih besedi koj s persego terditi,
s perduševanjem ali celo z rotenjem? Ali
nisim morebiti celo laži tako terdil ali ne¬
gotovih reči? Ali nisim persegel, komu kej
hudiga storiti, se maševati, nečistiga znanja
ali grešne zaveze skleniti? Ali nisim krivo
persegel zoper resnico ali v negotovi reči?
Ali je kriva persega tudi bližnjimu ško¬
dovala? Ali nisim drugih zapeljal k nepo-

139

trebnim , krivim, pregrešnim persegam?
Ali nisim Bogu kej obljubil in ne spolnil,
akoravno je bilo mogoče obljubo spolniti?
Ali nisim spolnjenja obljube brez terdniga
vzroka predolgo odlašal? Ali nisim nobene
obljube nepremišljeno storil?

3. Posvečuj praznik.  — Ali sim ob
nedeljah in zapovedanih praznikih spodobno,
v Bogu zbran in celo sveto mašo slišal?
Sim bil tudi per pridigi, per popoldanski
službi Božji? Ali sim Božjo besedo za-
merkljivo in zavoljo zveličanja svoje duše
poslušal? Ali sim zlasti te dni več molil,
svete bukve bral, se do bližnjiga usmilje-
niga skazal? Ali sim tudi skerbel, de so
moji domači per Božji službi bili in po
heršansko živeli? Ali sim bil kriv, de ni
bil bližnji per sveti maši ali per pridigi
ali per popoldanski službi Božji? Nisim
brez velike sile in brez praviga pervoljenja
ali celo k pohujšanju svojiga bližnjiga de¬
lal, morde tudi družili k takim delam per-
ganjal? Nisim ravno ob teh dneh pregreš¬
na veselja uganjal, pijančeval, igral,
nečisto živel, v nespodobnim plesiši bil?
^li se ni morebiti kej taciga celo med Bož¬
jo službo zgodilo? Ali nisim s ponočnim
pohajanjem, pijančevanjem, s prepiram ali
s  kletvinjo i. t. d. praznika oskrunil?

4. Spoštuj očeta in mater , de boš

140

dolgo živel in de ti bo dobro na zemlji.
— Sim svoje starše spoštoval, ljubil? Sira
jim bil hvaležen, pokoren? Nisim li staršem
jezikal, jih zasramoval, gerdo gledal, za¬
ničeval, preklinjal? Jim nisim nič hudiga
vošil? Jim nisim roke nameril, ali jih
še celo udaril? Ali jih nisim s svojim
razujzdanim življenjem v sramoto in žalost
perpravil ? Ali nisim slabost svojih staršev
raznašal? Se nisim njih nizkiga stanu
sramoval? Sim tudi že odrašen njih svet
in njih lepo opominovanje ponižno poslušal?
Se jim nisim zlagal, jih ogoljufal, okradel?
Nisim do staršev merzel bil ali jih celo
sovražil? Ali sim zanje molil, jim v po¬
trebi pomagal, bolnim stregel? Ali sira
skerbel, de so bili s svetimi zakramenti
prevideni? Ali sim njih zadnjo voljo zvesto
spolnil? Ali nisim bil krivičen do družil'
dedičev? Nisim morde še mertvih staršev
opravljal? Ali sim si perzadeval pogreške
ranjcih staršev z molitvijo, milošnjo, pO'
vernjenjem krivičniga blaga popraviti? S " 11
te dolžnosti tudi do svojiga očma, ma¬
čehe, varha, gospodarja, gospodinje, uče¬
nika, prednika, duhovske in deželske go¬
sposke spolnoval? Ali jih nisim nalagal?
goljufal, zasramoval, zaničeval, njih zapo¬
ved grajal? Ali nisim staršem, prednikam
pokoren bil, kadar so mi kaj pregrešnig 3

141

storiti ukazali, akoravno sim vedil, de
mora človek Bogu bolj pokoren biti kakor
ljudem? Ali nisim starih, ubogih, nadložnih
zasramoval ?

Starši in predniki naj se vprašajo:

Ali nisim svojim otrokam že škodoval,
preden so na svet prišli? Ali sim skerbel
za zdravje svojih otrok? Sim jim rad po¬
delil, česar so potrebovali? Sim jih ker-
šanskiga nauka učil? Ali sim skerbel, de
so zjutrej, opoldne, zvečer molili, k Božji
službi hodili, zakramenta svete pokore in
svetiga obhajila pogosto prejemali? Ali jih
nisim od keršanskiga življenja morde še
odvračeval? Sim za njih podučenje sker¬
bel, jih vadil delati, jim dobre zglede da¬
jal? Ali sim njih pregreške strahoval, po¬
sebno, če so lagali, se potepali, v slabo
tovaršijo zahajali ali se nespodobno vedli?
Jih nisim v jezi, ali preojstro strahoval? Jim
nisim priimkov dajal ali jih celo preklinjal?
Sim svojim otrokam zvečer brez varstva
v  vas ali v gledališe in plesiše hoditi
perpustil? Sim skerbel za čistost svojih o-
h'ok, tudi majhnih, in doma? Nisim svojih
otrok v greh zapeljal, ali jih s preklinje-
v nnjem, nespodobnim govorjenjem in dja-
n jem pohujšal ?  Ali me nikdar niso slišali
praviti, kako poreden sim tudi jest bil v

142

svojih mladih letih? Jim nisim nikoli pre¬
več denarjev dal, de so k razujzdanimu živ¬
ljenja še veči perložnost imeli? Nisim no-
beniga v kakošen stan silil ? Nisim kteriga
svojih otrok bolj ljubil kakor druge? — Ali
nisim poslani in podložnim vselej pošteno
in voljno odrajtal, kar jim je šlo? Jim
nisim pretežkiga dela nakladal? Ali sim
gledal, de so Božjo službo doma in v
cerkvi pridno in lepo opravljali? Sim sker-
bel, de so se po dnevu in po noči ker-
šansko zaderžali? Sim jih deval v tak
kraj ležat, de dobro vem, de so doma
ostali, in pa de niso nobene pregrešne za¬
veze imeli? Sim jih zavoljo nespodobniga
življenja svaril? Jim nisim kaj hudiga sto¬
riti ukazal? Kako sim v bolezni za nje sker-
bel? Jim nisim dobriga imena per ljudeh
vzel? Ali nisim z njimi neusmiljeno delal,
nad njimi godernjal, in z njih deii vse pre-
nevšečen bil i. t. d.

5. Ne ubijaj.  — Nisim bil kdaj, ka¬
kor si že bodi, kriv smerti svojiga bliz-
njiga ? Nisim sebe ali svojimu bližnjim 11
življenja krajšal ali na zdravji škodoval
z nezmernostjo v jedi in pijači, ali v plesu,
z žalostjo , jezo , sovraštvam , prepiranj
tepenjem, sovanjem, ranjenjem, bojem? Ni¬
sim nikoli svojiga življenja ali življenja
svojiga bližnjiga brez potrebe v nevarnost

143

postavil? Nisim nič taciga jedel ali pil,
akoravno sim lahko previdil, de mi bo škodo¬
valo? Nisim svojimu zdravju škodoval z
nespametnim poskušanjem svoje moči? Ni¬
sim sebi ali drugimu pretežkiga dela na¬
kladal? Nisim sam sebi ali svojimu bližnji—
mu smerti želel ? in zakaj ? Ali sim v bo¬
lezni zadosti skerbel, de bi spet zdravje
zadobil ? Nisim od neznanih ljudi zdravil
kupoval in jih vžival z nevarnostjo še
hujši zboleti? Ali se nisim nalaš ali iz ne¬
marnosti na nogah, na rokah ali na zobeh
poškodoval? Nisim podložnih neusmiljeno
strahoval? Ali nisim nobeniga pohujšal z
besedo, s petjem, z bukvami, s pismi, s po¬
dobami, z obnašanjem, s slabim zgledam,
m tako njegove duše umoril? Sim se ogi¬
bal pohujšljive perložnosti? Sim tudi druge
od nevarnih perložnost odvračeval in sva¬
ril? Sim si dosti perzadeval, vse tiste zopet
na  pravo pot perpeljati, ktere sim kdej po¬
hujšal ali v kakšen greh zapeljal? Ali
*usim bil ptujih grehov kriv? Nisim nikomur
v  greh svetoval, postavim: kako naj se
zlaže, goljufa, škoduje, se mašuje, bliž-
n jiga v greh zapelje, nepokoren bo? Ali
msim nikomur grešiti veleval? Ali sim v
družili greh pervolil? Nisim rad svojih sla-
bm tovaršev slušal, kadar so me v greh
'avnali? Nisim družili v greh napeljeval ali

144

dražil? Nisim družili greha hvalil? Sim k
grehu molčal? Nisim svaril grešnika, ka¬
dar je bila moja dolžnost svariti? Sim greh
pregledal? Nisim bil premehak, kjer bi bil
mogel ojstro strahovati? Sim se greha vde-
ležil, postavim: opravljanja, zaničevanja,
zapeljevanja, tatvine, goljufije? Nisim greha
zagovarjal, zmanjševal, zakrival, de ni
bil bližnji svarjen, strahovan?

6. Ne prešesivaj.  — 9. Ne želi
svojiga bliinjiga žene.  — Nisim imel rad
nečistih misel? Sim jih precej iz glave izbijal?
Nisim nalaš na nečiste reči ali sanje mi¬
slil? Ali niso na te misli nastopile radovoljne
nečiste želje? Nisim velikrat lenobe pasel,
iz ktere nečiste misli in želje pridejo?
Nisim rad od nesramnih reči govoril ali
jih poslušal? Sim nečiste pesmi pel ali
rad poslušal in jih še drugim pravil in
jih učil? Sim svaril, ko sim druge nesram¬
no govoriti, ali peti slišal, kadar je bila
moja dolžnost svariti ? Ali sim kterikrat
kvantal in morebiti še v pričo nedolžnih?
Nisim koga na nesramne besede in pesni'
napeljeval? Ali nisim kterikrat nespodobnih
naročil pošiljal ali prenašal? Nisim kteriga
zavoljo njegoviga čistiga življenja za¬
smehoval? Nisim nobenih slabih bukev ah
nesramnih pesem bral? Ni noben drugi p°
meni takih bukev ali pesem prejel? Nisim

nalaš tacih reči ogledoval, ktere nečiste
želje obudujejo? Nisim nesramniga obla¬
čila nosil? Se nisim posebno lepotičil? Ni¬
sim v cerkev le s to mislijo šel, de bi
posvetnim ljudem pregrešno dopadel? Ali
v take kraje, postavim: glediša, plesiša,
v take drušine zahajam, kjer je čistost
v nevarnosti? Se nisim kterikrat nespodobno
vedel? Nisim nikogar v nečisti greh pre¬
govarjal ali silil? Je bil leta mojiga ali
druziga spola ? zakonskiga stanu ali ne ?
moje sorodovine ali še celo Bogu posve¬
čen, nedolžen? Ali je bil greh s posebno
nesramnostjo združen? Sim nečisti greh o
svetim času, v svetim kraji storil? Nisim
komu perložnosti k temu grehu iskal ali
kaj pomagal? Sim kdaj sam ta greh storil?
Nisim imel grešniga znanja in kako dolgo?
Sim si perzadeval popraviti škodo, ki jo
je bližnji zavoljo nečistiga greha terpel?
Nisim do neumne živine grešniga pože¬
lenja imel? Ali sim se kdej svojih nečistih
grehov še celo hvalil, per spovedi pa tiste
zmanjšal ali celo zamolčal? Sim se že
s povedal nesramnost, če sim bil ktere še
otl 'ok storil per igranji z druzimi otroci, na
Paši? i. t. d.

iz

kd

Zakonski naj se še vprašajo:  Nisim
pregrešniga namena v zakon stopil? Sim
e j prav premislil, de zakonskim ni vse

10

146

perpušeno? Skerbim za čistost rok in vsih
svojih počutkov? Se nisim zoper zakonsko
čistost, zvestobo, ali z neperpušeno lo¬
čitvijo pregrešil? Nisim zakonske dolž¬
nosti brez terdniga vzroka odrekel?

7. Ne kradi.  — 10. Ne želi svojiga
bližnjiga blaga.  — Nisim komu kej u-
kradel ali po sili vzel? Nisim kej v kakim
svetim kraji ukradel? Nisim po malim kri¬
vično jemal ali goljufaval in si tako pre¬
cej premoženja perdobil? Nisim koga golju¬
fal per kupčii, meri, vagi, delu, s sla¬
bim denarjem? Sim celi dan pridno delal,
kadar sim bil najet? Nisim za slabo delo
dobriga plačila tirjal? Nisim kej kupil, kar
se mi je zdelo, de je ukradeno? Nisim kej
svojim staršem, sorodnikam ali prednika®
ukradel? Nisim gosposke ali cesarja goljufal?
Nisim ubožcov, vdov in sirot zatiral, de-
lavcam in najemnikam zaslužka zaderževal
ali utergoval? Nisim sam sebi ali drugi®
škode delal z lenobo, nečimurnim obla'
čilam, igranjem, zapravljanjem, pijanče¬
vanjem? Nisim na polji, na travniku, v
bosti, na vertu, per vodi ali per pohištvo
komu kej škode storil? Nisim na preve¬
like obresti posojeval? Ali nisim dolg^
delal, desiravno sim vedil, de jih ne b° nl
mogel poplačati ? Sim že poplačal dol¬
ge, kakor sim bil obljubil, ali kakor ] e

147

dolžnost? Sim skerbno varoval, kar mi
je kdo hraniti dal, de se ni poškodovalo?
Nisim nikogar po krivici iz službe spravil?
Ali sim, kar mi je bilo mogoče, vbogajme
dajal? Ali nisim z gospodarjevim premo¬
ženjem ubogim pomagal? Ali nisim brez
potrebe milošnje prosil? Nisim kake kri¬
vične ali nepotrebne pravde imel ali k nji
pomagal, svetoval? Nisim sodnika podku¬
pil? Sim ukradene ali najdene reči vse¬
lej zvesto nazaj dal, čigar so bile? Sim
skerbno popraševal po gospodarji ukrade¬
nih ali najdenih reči? Ali si perzadevam
storjeno škodo, kolikor mi je mogoče,
popraviti, ali odpušenje od tistiga zadobiti,
kteriga sim poškodoval, okradel, ogoljufal?
Ali pomislim, de krivični greh ni odpušen,
dokler se krivica ne popravi, kolikor je le
mogoče? Nisim nikoli ptujiga blaga želel?

8. Ne pridaj po krivim zoper svoji¬
no bližnjiga.  — Nisim per duhovski ali
deželski gosposki po krivim pričal? Nisim
krivih prič podkupil? Nisim pisem prena¬
glil ali pravih pisem v škodo svojiga bliž¬
jega zakrival? Se nisim večkrat zlagal?
)z  potrebe? v norčijah? iz'navade? v ško-
, sv °j'ga bližnjiga? zavoljo dobička?
J!> še celo per spovedi? Se nisim hlinil ali
jnnavsko obnašal? Sim se rad ljudem bolj
"nenitnim perlizoval, in jih hvalil, desirav-

10 *-

148

no hvale niso zaslužili? Nisim radovedno
ali iz hudobije po slabostih bližnjiga po-
praševal? Ali sim rad od slabost svojiga
bližnjiga govoril, akoravno nisim bil dol¬
žan od njih govoriti? Nisim svojiga bliž¬
njiga rad slabo sodil, njegovih besedi in
njegoviga djanja na slabo izkladal, in mu
slabih namenov podtikal ? Sim take krive
sodbe tudi drugim razodeval? Se nisim kteri-
krat čez bližnjiga zlagal? mu dobriga
imena vzel? ga v škodo perpravil? Sim
si perzadeval, mu dobro ime spet nazaj per-
praviti in vso škodo poverniti? Ali sim
vpričo veliko ljudi svojiga bližnjiga oprav¬
ljal, slabo sodil, obrekoval? Nisim nikogar
podpihoval in se krega kriviga storil? Nisim
podpihovavcov rad poslušal? Nisim nobene
skrivnosti brez posebne potrebe razodel? N>'
sim nikogar silil mi kakošne skrivnosti raz¬
odeti? Nisim nikogar k opravljanju in ob¬
rekovanju zapeljal? Se nisim svojim pred-
nikam zlagal, jih opravljal ali obrekoval,
morebiti še duhovnov ali vikših duhov¬
nov? Nisim nikogar zasmehoval in zani¬
čeval ?

Cerkvene zapovedi.

1. Posvečuj zapovedane pr^-nike-

2. Bodi ob nedeljah in za

149

praznikih s spodobno pobožnostjo per
sveti maši.

Te zapovedi ste že v tretji Božji za¬
povedi zapopadene.

S. Posti se zapovedane postne dni ,
namreč štirdesetdanski post , kvaterne
m druge zapovedane postne dni; zderži
se tudi ob petkih in ob sabotah mesnih
jedi.  — Sim se postil v štirdesetdanskiin
postu, kvaterne in druge zapovedane post¬
ne dni tako, de sim se le enkrat na dan
do sitiga najedel? Nisim ob petkih, sabotah
ali drugih zapovedanih postnih dnevih mes¬
nih jedi jedel brez pervoljenja duhovske
gosposke, brez nevarne bolezni ali kaciga
druziga pravičniga vzroka? Nisim te cer¬
kvene zapovedi grajal, zasmehoval, in, ko
sim jo prelomil, drugih pohujšal? Nisim
svojih otrok, podložnih, svoje družine za¬
peljal, de so to zapoved prelomili?

4. Spovej se svojih grehov postavlje-
nimu spovedniku k manj Šimu vsaj en¬
krat v letu , in o velikonočnim času
Prejmi sveto Rešuje Telo.  — Ali sim
M vsako leto o velikonočnim času per
spovedi in per sv. obhajilu? Ni bila ktera
•nojih spoved pomanjkljiva in nevredna, ker
nisim svoje vesti na tanko sprašal — ker
nisim imel resničniga kesanja in sim precej
s P e t ravno tisti smertni greh storil in nisim

150

zapustil grešne perložnosti — ali ker sim
smerten greli nalaš, ali pa iz zanikernosti,
iz straha, sramožljivosti zamolčal ali ga
zmanjšal ? Sim ga potlej per pervi spovedi
povedal? Sim tudi povedal, per koliko spo¬
vedih sim ga že zamolčal? Sim te ne¬
vredne spovedi vse popravil? Nisim v za¬
molčanim smertnim grehu sv. obhajila ali
drugih svetih zakramentov prejel? in koli¬
kokrat? Nisim k sv. obhajilu šel, desiravno
sim se še dosti zgodaj smertniga greha
spomnil, ki se ga še nisim bil spovedal?
Sim naloženo pokoro vselej na tanko, zve¬
sto in ob pravim času opravil? Nisim ni¬
koli- svojiga spovednika opravljal in zani¬
čeval? Nisim bil jezen nanj, ko mi je sv.
odvezo odrekel? Nisim nalaš premehkiga
spovednika iskal, de sim v smertnih grehih
mirno živel? Nisim kterikrat per spoved¬
nici poslušal, kaj se drugi spovedujejo ali
kaj jim spovednik pravi? Nisim, kar sim
slišal, še drugim pravil? Se nisim per
spovednici nespodobno zaderžal? Nisim J )0
hinavsko gledal, kako dolgo se kdo spo¬
veduje? Sim se za sveto obhajilo vselej
skerbno perpravljal? Nisim brez spovedni-
koviga pervoljenja ali s smertnim greham
na vesti sv. obhajila kterikrat prejel?
nisim nespodobno per sv. obhajilu zaderžal-
Nisim morebiti hitro po sv. obhajilu b re/j

151

vredne zahvale iz cerkve šel? Nisim že
dan sv. obhajila v kakošne navadne in ve¬
like grehe padel?

5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih
časih.  — Nisim v adventu, v velikim po¬
stu, ali ob drugih postnih in spokornih dne¬
vih per pojedinah, igrah, plesu bil ali k
takim posvetnim veselicam perložnosti dal?
Se nisim na ženitvanji pregrešil z ne¬
zmernostjo v jedi in pijači ali s pregreš¬
nim plešam?

Poglavitni grehi.

1. Napuh.  — Sim si kaj domišljeval
zavoljo svoje lepote, imenitnosti, bogastva
ali zavoljo dobrih lastnost, ki jih morde
imam? Ali se nisim celo s pregrešnimi
lečmi hvalil, de sim se nad kom znosil,
ga zasramoval, žalil, ga poškodoval, ali
z  njim neusmiljeno delal, ga pretepal i.t.d.?
Se nisim čez svoj stan, nesramno, pohujš-
ijivo oblačil? Nisim kradel, morebiti še
spojim staršem, de sim si lepši obleko omi¬
lil? Nisim le hvale per ljudeh iskal? Nisim
bjl jezen na tiste, ki so me zaničevali? Se
nisim boljšiga, pobožnišiga od druzih
mislil? Nisim bližnjiga zaničeval? Se ni-
Si| n bližnjiga, ali celo svojih staršev za-
v °ljo njih revšine sramoval? Nisim bil je-
Zen  na tiste, ki so me po pravici svarili?

152

Nisim bil zoper lepo opominovanje oterp-
njen? Sim vedno le svojo terdil, zoperval?
se prepiral, kregal?

2. Lakomnost.  — Ni moje serce
preveč na časno blago navezano? Ali niso
moje skerbi za časno srečo tolike, de
zveličanja svoje duše pozabim? Ali le na
to gledam, kako bi veliko blaga perdobil,
morebiti še po krivici? z goljufijo? Nisim
iz lakomnosti svojim podložnim perderžal,
kar sim jim bil po vsi pravici dati dolžan?
Nisim preveč žaloval čez zgubo premo¬
ženja in dobička? Nisim iz lakomnosti ob
praznikih delal in Božje službe zamudil?
Nisim iz lakomnosti družine preveč z de¬
lam obkladal ali je pa še ob nedeljah in
zapovedanih praznikih delati silil? Nisim i&
lakomnosti ubogim nič vbogajme dal? Ni¬
sim iz lakomnosti sebi in podložnim potrebni-
ga napravil? Ali sim bil zapravljiv? Nisim
premoženja na prelepo obleko, dobro voljo,
igranje obračal?

3. N e č i s t o s t. — Poglej šesto Božjo
zapoved.

4. N e vošljivo  st. — Nisim bil ni¬
komur nevošljiv zavoljo njegove sreče,
časti, dobre glave, pobožnosti? Nisim bil
nikoli žalosten, ko se je bližnjimu dob>'°
godilo? ali vesel, ko se mu je hudo godilo?
Nisim nikogar iz nevošljivosti sovražil,

153

opravljal, obrekoval, ob službo perpravil,
na blagu poškodoval? Ali mi ne škoduje
nevošljivost še na zdravji?

5. Požrešnost.  — Ali nisim bil
nezmeren v jedi in pijači? — Se nisim
vpijanil? Nisim s pijanostjo otrok pohujšal,
žene žalil, vsi družini škodoval? Nisim
v pijanosti nesramno govoril, preklinjal, se
kregal, pretepal? kej druziga hudobniga
storil? Ali nisim s pijančevanjem doma
poškodoval? ali morebiti še žene, otrok
v revšino spravil? samiga v nesrečo ali
bolezen pahnil? Nisim med Božjo službo
pijančeval? Nisim kradel, de sim mogel
pijančevati? Sim se zderžal takih jedi,
ki sim vedil, de mi bodo ško'dovaIe?

6. J e z a. — Ali nisim za vsako majhno
reč precej jezen? Sim se kdej nad svojim
bližnjim jezil? Ali sim še zdej nanj jezen?
Nisim bil ta čas, kar jezo deržim, per sv.
obhajilu? Nisim v jezi Boga preklinjal, bliž—
ojiga zasramoval, obrekoval, pretepal ? Sim
bil dolgo na koga jezen in sim se branil,
se z njim spraviti ? Nisim v jezi živine
pretepal ?

7. Lenoba.  — Nisim iz zanikernosti
•Molitve, branja svetih bukev,  poslušanja
Božje besede, spovedi in sv. obhajila opu¬
stil? Ali sim svoje delo slabo ali ga celo
ne  opravil? Ali sim svoje dolžnosti inlač-

154

no in le po verhu spolnil? Nisim časa z
igranjem in postopanjem tratil? Nisim sploh
len v dobrim? Sim si perzadeval, vse dolž¬
nosti svojiga stanu prav spoznati? Nisim
nikoli čez Božjo previdnost godernjal, de
me je Bog v ta stan postavil, v kterim se
znajdem? Ali voljno terpim težave in zo-
pernosti svojiga stanu?

Kolikokrat sim od zadnje dobro oprav¬
ljene spovedi ta ali uni greh storil ? iz kako-
šniga namena sim grešil? v kakošnih okoli-
šinah? ktere hude nasledke je greh imel?
kaj je zamuda dolžnost škodovala? ktero
je moje poglavitno hudo nagnjenje? Sim
se od zadnje spovedi poboljšal z Božjo
pomočjo, ali sim se morebiti še pohujšal?

Molitev, de bi se žalost zavoljo storjenih

grehov v sercu zbudila, in sklep
poboljšanja.

Velike so tvoje dobrote, o do¬
brotljivi Boo;! kdo jih bo.izrekel?
Telo si mi iz zemlje vstvaril, dušo
po svoji podobi si v mene vdihnil}
de bi te ljubil; jest pa sim te žalil
— Per svetim kerstu si me z belim
oblačilam nedolžnosti oblekel, 1°

155

me v naročje za svojiga otroka
vzel, de bi te ljubil; jest pa sim te
žalil. —- Na zemljo doli si peršel,
si se ponižal, silno veliko terpel,
si na križu umeri v groznih bole¬
činah , si dal svoje 1 j u b e z n j i v o
Serce prebosti,  de bi te jest
obilno ljubil, jest pa sim te še obil-
niši žalil. S tolikim terpljenjem si
mi krono večniga veselja v nebe¬
sih zaslužil; jest pa sim jo z gre-
ham od sebe vergel. Ze  večkrat
sim premislil te neizmerne dobrote,
in sim sklenil, ti zanaprej zvesto slu¬
žiti; vender sim te zopet žalil: o
predobrotljivi Jezus, kdaj bo konec
moje hudobije!

Klical si me, pa nisim hotel sli¬
šati; dajal si mi čas, de bi se po¬
koril za svoje neštevilne zmote in
pregrehe, pa sim ga nečimurno za¬
pravljal; perjazno si mi molil roke,
^ bi me bil v svoje naročje spre¬
jel, jest pa se nisim hotel zmeniti; te¬
pel si me, pa nisim hotel občutiti;

156

pošiljal si mi stiske in težave, pa
jih nisim hotel prav oberniti. Ti si
vse storil, de bi se moje serce ome¬
čilo; pa le merzlo in terdo je osta¬
lo. Zato me serce boli in strah pre¬
pada, ko se zmislim, kako močno
in brez premislika sim tvojo visokost
žalil, o vsigamogočni Stvarnik!
Kako ostudna je moja nehvaležnost,
de sim nar veči svetost in dobroto
— samiga nebeškiga Očeta za¬
pustil, in se potopil v morje greha!
Sam sim se odločil od tebe, o pra¬
vični Bog! in sim padel v revno
sužnost greha; zato me obhaja brit-
ka žalost, ko vidim, kaj sim bil, in
kaj sim zdaj. Tvojo perjaznost in
gnado sim zapravil, in čaka me oj-
stra sodba, kteri se umakniti ne mo¬
rem, in po sodbi nesrečna — ve-
komej nesrečna večnost! O nesrečni
greh, ki si me od Boga odločil,
mojo dušo ognjusil, in mi pogublje¬
nje zaslužil, kako te zdej sovražim

157

in te bom sovražil s Božjo po¬
močjo, dokler bom živel!

O Bog 1 ! ki nas k pokori vabiš,
in praviš: „Nočem smerti grešni¬
ka, temuč, de se spokori in živi 44
(Eceh. 18.), nikar me ne zapusti;
podaj mi svojo milostljivo roko, de
se vzdignem iz revšine greha; ni¬
kdar več te ne bom radovoljno ža¬
lil. Zgubljena ovca sira; vzemi me
milostljivo na svoje rame, in nesi me
k svoji zvesti čedi, in varuj me, de
se več ne zgubim. Zgubljeni, ne¬
hvaležni sin sim, zapustil sim tebe,
dobrotljiviga Očeta, tvoje premo¬
ženje sim zapravil, in se tvojim za¬
povedim zoperstavil; o reši me iz
težke sužnosti, v ktero sim zašel!

Nisim vreden svojih oči povzdig¬
niti proti nebesam, nisim vreden te¬
be svojiga očeta imenovati; ker si
pa vender v resnici le moj oče, o
usmiljeni Bog! poglej me z milost¬
ljivim očesam. Zakaj tvoj milostljivi
pogled mertve obujuje, in grešnike

158

k pokori zavračuje*, ker, ako bi se
ti ne bil mene usmilil, bi moje serce
ne bilo presunjeno od žalosti zavoljo
storjenih grehov.

V zmoti sim zgubljen hodil, ti
pa si name gledal z nebeških vi¬
šav, in si mi oči odperl, de bi se
spoznal, vest izprašal in spregledal,
kako zelo je omadežana moja duša.
Zato me usliši, o dobrotljivi ne¬
beški Oče! dodeli mi gnado svo-
jiga edinorojeniga Sina, in vdeleži
me njegoviga zasluženja, in nje¬
gove britke smerti ! Daj mi svojiga
svetiga Duha, naj mi serce očisti,
in v tvoji gnadi uterdi, de se ne
povernem svoj živi dan nikoli več
v revšino, iz ktere me bo zdej re¬
šila tvoja milost! To mi dodeli za¬
voljo usmiljeniga Serca Jezu¬
sa Kristusa,  našiga Odrešenika,
na prošnjo njegove vselej neoma-
dežane Matere Marije Device. Amen.

159

Spoved.

Kadar per spovednici čakaš, premišljuj, preden na
versto prideš, grozno nesrečo zaverženih v peklu
in britko Jezusovo terpljenje.

Pod mojimi nogami v strašni globo¬
čini je tista grozovitna ječa, kjer nespo-
korjeni grešniki v večnim ognji gore. —
Ječa je zaperta, pah je zapahnjen, kteriga
nihče odpreti ne more, in ta pah je —
večnost! — Večno gori ogenj v ti ječi5
večno gore zaverženi v ognji Božjiga
maševanja in vender ne zgore? — Stra¬
šno žejo neprenehama terpe, in ni ga
nikogar, de bi le konec svojiga persta v
\odo pomočil ter ohladil njih jezik! —
Cerv vesti vedno grize in gloda njih serce,
in ni ga, de bi polajšal njih bolečine! Ne¬
izrečeno terpe udje njih telesa, s kterimi
so grešili; pa ni ga, de bi se jih usmilil!
— Hudobni duhovi jih zasmehujejo, zasra¬
mujejo in njih terpljenje le še hujši delajo;
'n nobeden jih ne tolaži! — Radi bi umerli,
ali ne morejo umreti; smerti več zanje ni!

Ali nisim tudi jez s svojimi grehi za¬
služil, v to peklensko brezno pahnjen biti?

Ko bi bil že umeri, ali bi ne bil tudi
loz med pogubljenimi? — Ali ni morebiti

160

zaverženih že v peklu, ki niso tako silno
grešili kakor jest! — In še zmirej ne
sovražim greha? — In moje duše še
zmirej ni groza! — Mislim še svetu in
grehu služiti ? O nikdar več! Z Božjo
gnado in pomočjo se hočem poboljšati.
— To ti obljubim, nebeški Oče! pred
tvojim obličjem in v pričo svojiga angelja
varha.

Premišljevanje Jezusoviga
terpljenja.

Moj nar svetejši perjatel, moj Odre¬
šenik, Božji Sin na križu visi! — Zakaj

visi?-Na lesu visi in moli-za

koga moli? — Na lesu visi, njegova pre¬
sveta rešnja kri scurkama na tla teče —
za koga teče? — — Njegove roke so
razpete — zakaj so razpete? — — Nje"
govo preljubeznjivo Serce je odperto —■
za koga je odperto? — — Zame, toliciga
grešnika! — — Jez sim ga na kriz
perbil! — — Zavoljo mene svojo pre¬

drago kri preliva! — — Jez sim kri?
prestrašne smerti, — in vender se moje

serce ne omeči!-Ali res ne mislim

nehati Jezusa s svojimi grehi vnovič kri¬
žati ? — — O Jezus! usmili se me-

161

glej, pred teboj klečim in v serčni britkosti
spoznam svojo hudobijo! Ne ravnaj z menoj
po mojih grehih, temuč usmili se me po
svoji veliki usmiljenosti!

Molitev pred spovedjo.

Preljubi Jezus! k tvojimu namest¬
niku grem, kteriga mi nisi v pogu¬
bljenje, ampak v zveličanje postavil.
Dodeli mi gnado, se mu brez strahu
in napčne sramožljivosti vsih svojih
grehov skesano, ponižno in odkri-
toserčno spovedati, in mu nič ne
zamolčati, kar mojimu sercu ne-
pokoj dela. Kaj bi mi tudi pomagalo
zdej zamolčati, ker moram vender
enkrat tisti strašni dan vesoljne sodbe
pred tvoje presveto obličje priti,
kjer bodo vsi moji grehi, ako se jih
tukej prav ne spovem, vsim ljudem
y s iga sveta znani. Sam se tedaj ho¬
čem obtožiti, in spovednikovo od¬
vezo, če jo dobim, tako sprejeti,
kakor de bi mi ti sam rekel: „Pojdi

11

162

v miru! Tvoji grehi so ti odpu-
šeni. u

Sveta Marija, Mati Božja! prosi
Boga za-me, uboziga grešnika! Vsi
angelji in svetniki v nebesih, poma¬
gajte mi s svojimi prošnjami per
Bogu, prav opraviti to spoved v
Božjo čast in v zveličanje svoje
duše. Amen.

Spoved spodobno začni rekoč: Prosim,
(če poprej križ storijo, reci:  Zahvalim)
duhovni oče! za sveti žegen, de se svojih
grehov prav in čisto spovem. (Po tem se
stori sv. križ in moli očitna spoved
takole:j  Jest, ubogi grešnik, se spovem
Bogu vsigamogočnimu, Marii, Materi
Božji, vsim ljubim svetnikam in vam ča-
stitljivimu mašniku, Božjimu namestniku,
de sim po svoji zadnji spovedi, ki sim j°

opravil. (ne pozabi povedati, kdaj j e

tvoja zadnja spoved bilaj  velikrat in obilo 0
grešil v mislih, z željami, z besedami in 2
djanjem; posebno se pa obtožim, de sim----
(Obtoži se zdej vsih svojih grehov tin
tanko, in kadar nobeniga greha več ne
boš vedil, spoved skleni rekoč:j  Ti 1,1
vsi moji drugi grehi, ki se jih spomin 81
in ne, ki sim jih ali sam storil, ali pa krd

bil, de so jih drugi storili, so mi iz serca
žal, ker sim Boga, njega samo sveto in
preljubeznjivo dobroto, z njimi razžalil.
Terdno sklenem nič več ne grešiti, in
vsih perložnost v greh se varovati. Prosim
vas, duhovni oče, za potrebni nauk, zve¬
ličavno pokoro in sveto odvezo.

Poslušaj zvesto, kaj te spovednik uče in
kaj ti v pokoro dajo; sprejmi vse ponižno; kadar
po spovedi nad teboj molijo, obudi še enkrat
obžalovanje ali grevengo in terdni sklep se po¬
boljšati.

Po spovedi, kadar odvezo dobiš,
moli:

Povikšuj moja duša Gospoda, in
vse, kar je v meni, hvali njegovo
sveto ime! Povikšuj moja duša
Gospoda, in ne pozabi čudežev
njegove milosti! Zakaj odpustil ti je
vse tvoje hudobije; ozdravil je tvoje
vane. Večno je njegovo usmiljenje!
~~ Preljubeznjivi Jezus, vekomej bodi
hvaljen za svojo neizrečeno usmilje¬
nost. Pogreznil si težo mojih gre¬
hov v morje svojiga usmiljenja; na-
Za J si pernesel k svoji zvesti čedi

11 *

164

zgubljeno ovčico na svojih ramah.
Hvaljena in češena bodi neskončna
ljubezen tvojiga Božjiga Serca, ki
se ne utrudi grešnikov usmiliti se
in v njih rane olja svoje gnade
vlivati. O Jezus, večna ljubezen!
nisi ravnal z menoj po mojih grehih,
in nisi mi povračeval po 'mojih hu¬
dobijah; sprejel si me po svojim ne¬
skončnim usmiljenji; zato te bom
ljubil brez prenehanja, in sovražil
bom iz ljubezni do tebe vse, kar je
zoper tvojo presveto voljo. Odsihmal
hočem le tvoje presveto življenje
pred očmi imeti, vse križe živ¬
ljenja in težave stanu v pokoro z*
svoje grehe obračati in voljno ter-
peti. Tebi se z dušo in s telesam
popolnama* darujem. O dodeli meni
slabimu, de mi tvoja na svetim križu
v nezmernih bolečinah storjena smeri
ne bo v pogubljenje, ampak v živ¬
ljenje. Amen.

O Marija, moja preljubeznjiv*
mati! k tebi se zopet zatečem i' 1

165

terdno se zanesem, de, ker mene
grešnika nisi zaničevala in za-
vergla, me boš tudi zdej, ko sim
grehov očišen, ljubila, in namesto
mene milostljiviga Očeta, v nebesih
zahvalila, de se je mene, uboziga
grešnika, usmilil in me s tolikimi
dobrotami obsul. Pod tvoje varstvo
in brambo perbežim zdej in vselej.
Pomagaj mi, de stanoviten ostanem,
nič več ne grešim, in tvojiga pre-
ljubeznjiviga Sina Jezusa iz vsiga
serca ljubim. Amen.

Po spovedi, kadar odveze ne dobiš.

Kako silno sim grešil, de me
Božji namestnik odveze vredniga ne
spozna! Oh, spoznam v ponižnosti
svojiga serca, de nisim vreden k
Božji mizi pristopiti in vživati an-
geljskiga kruha; spoznam, de se mi
n * krivica zgodila, ker so mi grehi
zaderžani, de svoj nevarni grešni
stan previdim, se prav spokorim in
'redno poboljšam. Kaj hočem torej

166

druziga storiti, kakor v tvojo sveto
voljo se podati, in vse na tanko
dopolniti, kar mi je naloženo. Prav
je, de me zadeva tvoja šiba; sej
ljubiš tistiga, kteriga tepeš. Le to
te ponižno prosim: pridi moji slabosti
na pomoč, in daj mi moč, de
grešno življenje zapustim, se k tebi
vernem , vreden sad pokore storim,
se v prihodnje odveze vredniga sto¬
rim, de ne bom več otrok tvoje jeze,
ampak pokoren sin tvoje očetovske
ljubezni. O Jezus! ki jih ozdravljaš,
kteri so potertiga serca, usmili se me,
in vzemi me v svoje preljubeznjivo
Serce. O Marija, perbežališe gre¬
šnikov! ne zaverzi revniga otroka;
daj mi močno varstvo v svojim pre-
Ijubeznjivim Sercu. Pomagajte mi vsi
sveti angelji, svetniki in svetnice
Božje, de se v resnici spokorim, i 11
z razžaljenim Bogam spravim. J ez
pa hočem zdihovati in prositi, do¬
kler per njem milosti ne zadobiin*
Amen.

167

Od odpustkov.

Kadar se greli odpusti, se tudi večne
štrafenge odpuste, časne pa ne vselej ; zato
je rekel prerok Natan Davidu: „Gospod
je tvoj greh od tebe vzel; tvoj sin pa bo
mogel umreti.“ (2. Kralj. 12, 13. 14.)
Naša ljuba mati, sveta cerkev, nam pa
tudi časne štrafenge pomaga zbrisovati,
ktere bi mogli ali v sedanjim življenji, ali
pa še v vicah terpeti, ker nam ona per
spovedi pokoro naklada, in nam odpustke
deli, to je, nam zunaj zakramenta sv. po¬
kore časne štrafenge ali vse, ali le ne¬
koliko, odpusti, ktere bi mi še po odpu-
šenim grehu, ali v sedanjim življenji, ali
pa po smerti preterpeti mogli. Z odpustki
se Božji pravici za naše grehe zadostuje
iz zaklada preobilniga zasluženja Jezuso¬
vega. Tega zaklada pa sv. cerkev le tiste
verne vdeležuje, kteri so v stanu gnade
Božje, torej brez smertniga greha; in brez
radovoljniga nagnjenja k še tako majhnimu
§ l 'ehu, kteri si prav perzadevajo spokoriti
ln  poboljšati se, in kteri vse na tanko
opravijo, kar jfe v zadobljenje odpustkov
zapovedano, kakor: mnoge molitve, post,
oiilošnja, obiskovanje cerkva in (posebno
v  zadobljenje popolnama odpustkov) spoved,
sv - obhajilo in molitev v namen svetiga

168

očeta papeža, namreč za razširjanje ka¬
toliške vere, zatiranje nevere in krivo¬
verstva , za mir in edinost keršanskih
oblastnikov, spreobernjenje grešnikov in
druge reči po okolišinah časov. V  ta
namen se mora moliti nar manj pet Oče-
našev in češenasimarij, čast bodi Bogu,
in Vera.

Molitev za odpustke.

Vsigamogočni, večni Bog! li¬
pam od tvoje neskončne milosti, de
sim vsih grehov in večniga ter-
pljenja rešen, desiravno sim še čas¬
nim šibam podveržen. De se pa
moji slabosti pomaga, perbežim k
neskončnimu zasluženju našiga Zve¬
ličarja Jezusa Kristusa. Zavoljo tega
ti darujem vse molitve in dela, ki
so v zadobljenje odpustkov zapove¬
dane , ter jih sklenem s terplje-
njem in smertjo tvojiga edinorojeni-
ga Sina, in z zasluženjem prečiste
Device Marije in vsih svetnikov, v
zadostenje svojih mnogih in velikih

169

grehov. Vdeleži, preljubeznjivi in
preusmiljeni Bog! mene, skesaniga,
pa uboziga grešnika, teh svetih
odpustkov. Prosim te pa tudi v pre¬
svetim Jezusovim imenu, ohrani in
poveličaj svojo sveto cerkev med
vsimi narodi, de se po vsim svetu
razširi; vodi in ohrani njeniga po¬
glavarja, svetiga očeta papeža, vse
škofe in duhovne po poti večniga
zveličanja, de bodo s tvojo pomočjo,
kar je tebi prijetno, želeli in z vso
močjo storili; usmili se nevercov in
krivovercov, de svojo slepoto spo¬
znajo, in se vsi v naročji tvoje svete
katoliške cerkve združijo; podeli vsim
keršanskim kraljem mir in pravo
edinost, vžgi v njih sercih ogenj
ljubezni, de zedinjeni v tvojo čast,
naše zveličanje in srečo tvoje svete
cerkve delati zamorejo, preoberni
serca grešnikov k pravi pokori in
k poboljšanju njih življenja; dodeli
tudi vsim, ki so se že s sveta lo-
ftli, de od tvoje dobrote odpušenje

170

vsih svojih grehov in večno živ¬
ljenje dosežejo. v  Pet Očenašev in Če-
šenasimarij. Čast bodi. Ve¬

rujem.

Molitev za mertviga.

Jezus, moj Bog in Zveličar!
ponižno te prosim, zavoljo svojiga
neizmerjeniga usmiljenja vzemi po
meni storjeno prošnjo v rešenje
duše I. Ako pa ta duša pomoči
več ne potrebuje, vzemi jo v prid
tiste duše, ki ima nar perva rešena
biti, de bo tebe, o milostljivi Bog!
ljubila, častila in molila, za-me pa
prosila, de bom po srečni smerti z njo
v nebesih sklenjen tebe ljubil, častil
in molil vse večne čase. Amen.

v v

Pet Očenašev in Cešenasimarij. Čast
bodi...  Verujem.

Nektere besede od sv. obhajila.

O srečna duša, ki ljubiš Jezusovo
Serce, veseli se! To preljubeznjivo Serce
smeš s svojim sercam skleniti — v zakra-

171

mentu presvetiga Rešnjiga Telesa! Perstopi
torej večkrat k mizi Gospodovi, k večerji
neskončne Jezusove ljubezni. Vediti pa
moraš, de le vredno sveto obhajilo te bo
zveličalo. Perpravi se tedaj k ti sveti ve¬
čerji prav in dobro. Ni je pa vredne per-
prave brez Jezusove ljubezni, ki ni na je¬
ziku, ampak v globočini serca. — Ta lju¬
bezen je nebeški ogenj, ki ga je bil Jezus
z nebes pernesel, in ki ga po svetim Duhu
v naše serca vliva in ga v njih vžiga.
Ali Duh ljubezni v tvojim sercu prebivati
ne more, dokler je z grehi omadežano in
polno grešniga hrepenenja. Ne moreš ob
enim Jezusa in njegoviga sovražnika ljubiti,
ne moreš per Gospodovi in pa per nje¬
govih nasprotnikov mizi sedeti. Dobro pre¬
udari besede s. Pavla, kteri pravi: „Clovek
naj sam sebe presodi, in potlej še le (če
je brez greha) naj je od tega kruha, in
pije iz tega kelha. Kdor namreč Gospo¬
dovo telo po nevrednim je in pije njegovo
kri po nevrednim, si večno pogubljenje
Je in pije, ker Gospodovimu telesu grozno
uečast stori“. Očisti tedej svoje serce
poprej s skesano in odkritoserčno spovedjo
od smertniga greha, in obudi pred sv. ob-
kajilam popolnama obžalovanje nad svojimi
§ re hi, de brez radovoljniga nagnjenja k
nar  manjšimu grehu, z živo vero, s terd-

172

nim upanjem, z gorečo ljubeznijo, s hva¬
ležnim spoininam terpljenja in britke smerti
Jezusa Kristusa, s terdnim sklepam svoje
življenje čedalje bolj po svetim Jezuso¬
vim Sercu ravnati, k mizi neskončne lju¬
bezni in svetosti perstopiš. Vnemaj tudi v
sercu krotkost, ponižnost, poterpežljivost,
usmiljenje, ob kratkim: sveto ljubezen do
bližnjiga. Ko bo Jezus vidil tvoje perza-
devanje, tvojo gorečnost, tvoje hrepenenje,
Njemu dopasti; bo Duha svoje ljubezni v
tvoje serce obilno razlil, de boš občutil,
kaj se pravi, po Jezusu hrepeneti, Jezusa
ljubiti, že na tem svetu se z Jezusam po-
polnama skleniti, de boš okusil tiste ne¬
beške sladkosti, ki jih je Bog perpravil
tem, ki ga ljubijo; de boš spoznal, kako
resnične so besede s. Pavla, de Kristusov
mir in njegovo vživanje v resnici ves člo¬
veški um, in vse človeško hrepenenje
preseže. O prizadevaj si, vedno dalje iti
po poti svetih čednost, in perpravljaj se z
gorečim sercam in živo vero, de samiga
Jezusa prejmeš, k sv. obhajilu! Kadar si
pa Jezusa že prejel, dobro oberni ta nar
dražji čas življenja. Koliko, in kako
lahko zamoreš tačas od Jezusa sprositi-
Moli — ljubi — hvali in poveličuj preljubez-
njiviga Zveličarja v svojim sercu, in po¬
toži mu vse dušne in telesne potrebe.

173

Govori kot perjatel s svojim perserčnim pri—
jatlam; sloni s svetim Janezam na Jezusovih
persih, na njegovim preljubeznjivim Sercu,
ktero zdej v tvojim sercu bije. — Ker se
sveto obhajilo tudi za druge zamore da¬
rovati, ali svetnikam v čast, ali za kaj
druziga, kar nam je per sercu, je posebno
bratam in sestram bratovšine presvetiga
Mariiniga Serca priporočeno, de naj več¬
krat sveto obhajilo Mariinimu Sercu v čast
za spreobernjenje grešnikov darujejo, ker
so se tako že nar veči grešniki spre-
obernili.

Pred svetim obhajilam.

Molitev k Mariinimu Sercu za vredno
obhajilo.

Preljubeznjivo Serce moje pre¬
svete Matere in prečiste Device Ma¬
rije! k tebi zdihujem in te prosim,
perpravi v mojim sercu vredno prebi-
vališe Jezusu Kristusu, svojimu Božji-
hni  Sinu. Akoravno sim resnično
svoje grehe obžaloval in se jih ob¬
tožil, vender spoznam, de nisim vre¬
den, kralja nebes in zemlje v svoje

174

serce sprejeti, ker je v njem še toli¬
ko grešnika nagnjenja, toliko ne¬
znanih pregreškov, in toliko po¬
manjkanje pravili čednost. O pre-
blažena Devica! ozaljšaj revno hi¬
šico mojiga serca z nar lepšimi
cvetlicami svojih čednost, svoje po¬
nižnosti, čistosti, krotkosti in poter-
pežljivosti, de se Jezus z veseljem
z mojo dušo sklene. O milostljiva
Mati! nikar mi te prošnje ne odreci,
ker tebi v čast to sveto obhajilo
darujem, de se grešnikov usmiliš,
jih na pot poboljšanja perpelješ, de
pred ne jenjaš, dokler se njih terde
serca ne omečijo in samo Jezusa
ljubijo, ki je vse ljubezni vreden.
Amen.

Djanje vere.

Kdo mi da, o presladki Jezus!
de pod skrivnostno podobo kruha tvoje
obličje gledam, ktero gledati an-
gelji žele? Kdo mi da, de se nd
odprejo tvoje svete rane, ktere z

175

očmi sv. vere na tvojim presvetim
telesu vidim, ki so studenec žive
vode za očišenje moje grešne duše?
Terdno verujem, de si v zakramentu
svetiga Rešnjiga Telesa resnično
pričujoč, kakor moj Bog in Gospod.
Kje je tako imenitno ljudstvo, kakor
je keršansko ljudstvo? Res, ni no-
beniga druziga ljudstva, ktero bi tako
srečno bilo, kakor smo pravoverni
kristjanje, ki tebe, svojiga Boga, tako
blizo sebe imamo. Zakaj ti, večna
resnica, si djal: „Moje meso je res
jed, in moja kri je res pijača. Ako
kdo je od tega kruha, bo živel ve-
komej 5 in kruli, kteriga bom jest dal,
je moje meso za življenje sveta.
Vzemite in jejte, to je moje telo,
ktero bo za vas dano: to delajte v
moj spomin. a  Verujem, de je v tem
presvetim zakramentu resnično tvoje
presveto Rešnje Telo pričujoče; sve¬
tejši je od solnca, in ravno tako
ftsto, lepo in veličastno, kakor v
Nebesih. Verujem, de je v tem pre-

176

svetim zakramentu pričujoča tvoja
presveta Rešnja Kri, ki je prelita
za moje zveličanje; de je v njem
pričujoča tvoja presveta duša; de
si v njem ti ves skrit, Bog in člo¬
vek; de te bom zdaj prejel, kakor
so te prejeli tvoji učenci per zadnji
večerji. O Jezus! poterdi me v ti
sveti veri; daj mi v nji serčno ži¬
veti in umreti.

Djanje upanja.

Predobrotljivi Jezus! kaj sim jest,
,de mi samiga sebe daš? Kako se
sme grešnik pred teboj perkazati?
Teži me obilnost mojih grehov, ali
vabi me sladkost tvojih besedi. Pri¬
dite k meni, praviš, vsi, kteri se
trudite, in ste obloženi, in jest vas
bom poživil. Torej ves poln zau¬
panja v velikost tvoje ljubezni 111
tvojiga usmiljenja, o Gospod! persto-
pim bolan k tebi, svojimu zdravnik 11
in zveličarju, lačen in žejin k stu¬
dencu življenja, reven k nebe-

177

škimu kralju, hlapec k Gospodu, stvar
k stvarniku, žalosten k milostljivimu
tolažniku. Usmili se me, o Jezus!
in reši me, ki nikoli ne zapustiš
teh, ki v tebe upajo.

Djatije ljubezni.

V kako močni ljubezni je tvoje
presveto Serce gorelo, o moj Jezus!
ko si nam pred svojo britko smertjo
na križu večerjo napravljal, ktera
vso sladkost v sebi ima! Pač velika
in prečudna je mogla biti ljube¬
zen, de si se zavoljo našiga zveli¬
čanja včlovečil; ali še bolj pre¬
čudno je, de nam svoje sveto telo
jesti in svojo rešnjo kri piti daješ.
Guda polne so dela tvojiga usmi¬
ljenja, o Gospod, neskončna lju¬
bezen, kdo bi te ne ljubil? Vžgi
v svoji gorki ljubezni moje merzlo
serce, in s svojim zveličanjem me
°biši, de sladkost tvoje ljubezni moj
duh okusi, in gorelo bo v tvoji lju¬
bezni serce moje. Ljubim te, o Jezus!

12

178

in nič me ne bo ločilo od tvoje
ljubezni. Ne smert, ne življenje, ne
angelji, ne poglavarstva, ne oblasti,
ne sedanje, ne prihodnje, ne visokost,
ne globočina, ne druga stvar me
ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje,
ktera je v Jezusu Kristusu, Gospodu
našim.

Djnnje ponižnosti in obžalovanja.

Vsigamogočni, večni Bog! kaj
mi je misliti, ko se perbližujem k
mizi, per kteri skazuješ milosti, ki
jih noben človek izreči ne more V
Kdo si ti? — in kdo sim jest? —
Nisim vreden, proti tebi pogledati,
in ti hočeš v moje serce priti! Ti
se ponižaš do mene tolikanj ne-
hvaležniga in revniga! Ti, kralj
kraljev, Gospod, Bog vojskinih trum,
ki svet le pogledaš, in se trese!
Ti, sama Svetost, pred ktero an-
geljska čistost zgine! Ti, solnce
večne svetlobe, ki prebivaš v ne¬
dosegljivi luči; — jest pa nečista

179

stvar, poln grešniga poželenja, hu-
diga nagnjenja in nečimurnosti, gnju-
soba grešnikov, otrok jeze in slepote.
Kaj mi je boljiga, ali tebi prijetni-
šiga misliti, kakor de se iz vsiga
serca pred tabo ponižam in tvoje
neizmerjeno usmiljenje v duhu po-
vikšujem? Pozabim sam sebe in v
globočini svoje nevrednosti se ves
tebi podveržem. Prah in pepel,
grešnik sim, vender se prederznem
s tabo govoriti, ker žalostniga in
potertiga serca ne zaničuješ. Ozri
se na me, revniga, uboziga greš¬
nika, in sprejmi me v svojim neskonč¬
nim usmiljenji. Spoznam svojo hu¬
dobijo in jo iz serca obžalujem; spo¬
znam pa tudi, de brez tebe nič ne
premorem, de brez tebe ni ne zve¬
čanja, ne življenja! O de bi mo¬
gel v serčni britkosti solze točiti,
in z njimi, kakor sveta Magdalena
tv oje noge močiti! O de bi te mo¬
gel tudi jest posihmal obilno ljubiti,
čr sim te do zdej obilno žalil! —

12 *

180

O Marija! prosi za me. O Jezus! lju¬
bim te, usmili se me!

Djanje hrepenenja.

Kdo mi bo dal, o moj Gospod!
de tebe samiga najdem, in tebi svoje
serce do dna odprem, de te bom
vžival, kakor želi moja duša V O
moj Gospod in Bog! kdaj bom s teboj
ves sklenjen, in tebi tako živel, de
bom pozabil samiga sebe! Res, moj
Bog! ti si kralj miru, v tebi je pravi
mir in vse veselje; zunaj tebe pa je
trud, žalost in brez števila veliko
nadlog in rev. Z gorečo ljubeznijo,
željami in veseljem vsiga svojiga
serca hrepenim po tebi, o Jezus! O de
bi te zamogel prejeti s takimi perserč-
nimi željami, s takim spoštovanjem
in češenjem, s tako zahvalo, lju¬
beznijo in čistostjo, s tako poniž¬
nostjo in s takim zaupanjem, kakor
te je želela in prejela tvoja pre¬
sveta,  Mati in častitljiva Devica Ma¬
rija, kakor so te z veselimi željami

181

vživali tvoji Svetniki in sveti slu¬
žabniki, kteri so ti v svetosti svoji-
ga življenja nar bolj dopadli, ker
so bili z nar bolj gorečo ljubeznijo
per tvoji mizi! O Jezus! usmili se me,
povzdigni moje serce v nebesa k sebi,
in ne pusti me po zemlji se plaziti.
0 Jezus! pridi in poživi mojo lačno
dušo; zakaj ti sam si moja jed, moja
ljubezen in moje veselje, moja slad¬
kost in dobrota. O de bi me s
svojo pričujočnostjo vsiga vžgal in
v sebe spreobernil, de bi ves s teboj
bil sklenjen in v ognji tvoje ljubezni
raztopljen le en duh s teboj! Skleniti
s teboj svoje serce so moje edine
goreče želje.

Serčni zdihljeji pred sv. obhajilam.

O presladki Jezus! po tebi zdi¬
huje moja duša iz te revne in solzne
doline; po tebi hrepeni moje serce;
h tebi vse moje moči kličejo. O
usmili se me in pridi v moje prazno
ui zapušeno serce; pridi, o Jezus!

182

in perpravi v mojim sercu vredno
prebivališe Božje ljubezni. Kaj že¬
lim v nebesih, in koga na zemlji išem
kakor tebe, o Jezus, moja večna
ljubezen! ker za se si moje serce u-
stvaril, in serce mini ne najde zunaj
tebe. Ti sam vse njegove želje
spolniti zamoreš! O vleci me k sebi,
de ne počivam, dokler te ne naj¬
dem, in te ne izpustim, dokler me
ne blagosloviš s svojim večnim bla-
goslovam!

O milostljivi Odrešenik! ne za-
verzi mojiga serca, ki te ljubi, in
goreče želi se s teboj skleniti.
Sej ti je znano, kako silno mi je
žal, de sim tebe, večno ljubezen,
s svojimi grehi žalil. Sej veš, de
bi rad tisti nesrečni čas s svojo
kervjo odkupil. Odpusti mi, o Jezus!
odpusti mi vse moje grehe za svoji-
ga svetiga imena voljo. Poglej, tvoji
milosti se izročim; stori z menoj po
svoji dobroti, ne po moji nepridnosti
in hudobii.

183

Pridi, o milostljivi Jezus! in za¬
celi rane moje duše s prečudnim
zdravilam zakramenta svoje ljubezni,
de v novo življenje oblečen z no¬
vimi očmi večne reči gledam, in
ves po tebi ponovljen že zdej med
vsimi britkostmi novo nebeško živ¬
ljenje imam, dokler me tvoje ne¬
skončno usmiljenje k sebi v večno
veselje ne pokliče.

O usmiljeni in ljubeznjivi Jezus!
pridi, poveseli me, razveseli mojo
slepoto s svojo večno lučjo, vžgi
moje merzlo serce z ognjem svoje
ljubezni, spreoberni mi vse pozemelj-
sko v grenkost, vse težavno in zo-
perno v poterpežljivost; ti sam mi
bodi edino veselje od zdej na ve-
komej!

Po svetim obhajilu.

Svet, svet, svet si, Gospod Bog,
v  mojim sercu! Svet si, Jezus Kri-
stus, moj pravi Bog in Odrešenik!
® ponižnim sercam te molim in hva-

184

lim za toliko dobroto, de si peršel
k meni, ubogimu grešniku. Zahva¬
lim te, moj večni Bog! de si me
vdeležil presvetiga Telesa svojiga
edinorojeniga Sinu; zato bodi hva¬
ljen in češen vekomej!

O preljubeznjiva Mati Božja!
pomagaj mi Boga moliti in hvaliti,
veseli se z menoj, de je tvoj Božji
Sin mene, revniga grešnika, ob¬
iskal. Veseli se z menoj, kraljica ne¬
beška! veseli se z mojo dušo, ki
jo je Gospod obiskal in s svojo pri-
čujočnostjo posvetil.

Jezus! tebi živim; Jezus! tebi
umerjem; Jezus! tvoj sim živ in mer-
tev. — V tebe, o Jezus! verujem,
ker si večna resnica. — V tebe, o
Jezus! upam, ker si neskončna do¬
brota in milost. — Tebe, o Jezus!
ljubim, ker si zgolj ljubezen in vse
ljubezni vreden. — iz ljubezni do tebe
mi je iz serca in čez vse žal, de
sim te kdaj razžalil, in terdno skle¬
nem , tebe, svojiga preljubeznjivig 3

185

Boga, nikdar ne več razžaliti. —
O Jezus! živi kruh, kteri si z ne¬
bes peršel, poterdi in obderži me
v živi veri, ohrani v meni terdno
zaupanje in pomnoži v mojim sercu
gorečo ljubezen. O Jezus! ostani
per meni s svojo gnado, in navdaj
me s svojo močjo, de po tvojih
naukih živim ter dosežem nebeško
kraljestvo.

Preljubeznjivi Jezus! kako te mo¬
rem dosti zahvaliti za toliko dobroto,
de si peršel v moje pusto in revno
serce! Izročim ti za to in darujem
vsili pobožnih sere veselo hvalež¬
nost, goreče želje, Božje razsvet¬
ljenje in nebeško obiskanje, vse
sedanje in prihodnje dobre dela in
zahvale od vsih stvari v nebesih in
na zemlji, za se in za vse mojim mo¬
litvam perporočene, de bi te vsi
vredno hvalili, in tvojo čast na
vekomej povikševali. Naj te časte
jn hvalijo vse ljudstva, vsi narodi in
jeziki, in naj z nar večim veseljem

186

in z gorečim sercam tvoje sveto in
sladko ime povikšujejo. O Jezus!
k tvojimu presvetimu Sercu perbe-
žim, de mi odpustiš in perzaneseš
vse pomanjkanje moje pobožnosti,
hvale, češenja in ljubezni. Ponižno
te prosim, nar čistejši Jezu¬
sovo Serce!  pridi moji slabosti na
pomoč, de vse nečisto nagnjenje
vedno in stanovitno zatiram. O lju¬
bezni polno Serce Jezusovo!
iz ljubezni do tebe iz serca vsim od¬
pustim, kteri so mi kaj hudiga storili
ali želeli, in te prosim za nje, de
jim odpustiš in jim svojo gnado
in večno življenje daš. O poter-
pežljivo Serce Jezusovo!  pod¬
piraj me s svojo močjo, de vse te¬
žave in britkosti v tvojo čast voljno
terpim, in se ponižno v pokoršino
vdam. O presveto Jezusovo
Serce!  s korenino vred izplevi in
pokončaj, karkoli napčniga najdeš
nad menoj. Daj mi grehe sovražiti,
in premagati vse grešne navade,

187

krotiti poželjivost in zatreti prevzet¬
ne nagibe; daj mi pogasiti nevošlji-
vost, umiriti togoto, pregnati lenobo,
studiti neusmiljenje; daj mi, de se ne
bo nič posvetniga, nič nečimurniga,
nič radovedniga, nič lažnjiviga, nič
zmišljeniga mojiga serca perjemaio.
Daj mi, ljubeznjivi Jezus! gorečnost
duha; vžgi v meni ogenj, ki si ga
na svet pernesel, de vse posvetno
nagnjenje iz mojiga serca zgine, de
samo tebi želim živeti in si le tebi
dopasti perzadevam. Bodi ti moje
veselje, sladkost moji duši; bodi
ti per meni in jez per tebi. Bodi
moj učenik in moj svetilnik na tesni
in ternjevi poti življenja, dokler ne
bo boj poskušnje dokončan, dokler
mo k sebi ne vzameš v svojo
večno čast, kjer živiš in kraljuješ
Dog od vekomej do vekomej. Amen.

Ozri se pa tudi, usmiljeni Jezus!
na moje starše , brate , sestre, na
Vs e prijatle in znance, in na vse ti¬
ste, kteri so meni ali drugim zavolj

188

tebe kaj dobriga storili, in kteri so
sebe in svoje brate moji molitvi per-
poročili, ki so še per življenji,
ali so se že s tega sveta ločili, de
vsi pomoč tvoje gnade, tvojo to¬
lažbo, tvoje varstvo v nevarnostih,
in odrešenje od zaslužene šibe do¬
sežejo , in, de vsiga hudiga, re¬
šeni, tebi veseli čast in hvalo za-
pojo. Ozri se tudi, ponižno te pro¬
sim, na vse tiste, kteri so me kdaj
žalili ali zaničevali in opravljali,
ali so mi kaj druziga hudiga in ne-
prijetniga storili; ozri se pa tudi na
vse tiste, ktere sim jest kdaj žalil,
zapeljeval, nadlegoval, ali z besedo,
z djanjem, iz hudobije, ali iz neved¬
nosti pohujšal; odpusti milostljivo naffi
vsim, kar smo eden drugimu hudiga
storili; vzemi od nas vse, kar zamore
bratovsko ljubezen razdirati ali manj¬
šati. Usmili se, o presveto prebo¬
deno Serce mojiga Jezusa! vsili, kteri
v tvojo milost kličejo; daj nam vse
potrebne gnade in dodeli nam tako

189

živeti, de bomo naravnost pripeljani
v hišo tvojiga častitljivima prebi-
vališa, kjer bomo vredni te neprene-
harna častiti in povikševati. Amen.

Kratka molitev.po sv. obhajilu.

Duša Kristusova, posveti me!
Telo Kristusovo, zveličaj me! Kri
Kristusova, napoji me! Voda iz desne
strani, operi me! Terpljenje Kri¬
stusovo, poterdi me! O dobrotljivi
Jezus, usliši me! V svoje sveto serce
skrij me*, od tebe ločiti se, ne pusti
me*, ob uri moje smerti pokliči me;
k tebi priti ukaži mi, de s tvojimi
angelji hvalim te od vekomej do
vekomej. Amen.

Darovanje sv. obhajila presvetimu in pre-
iistiniu Mariinimu Sercu za spreobernjenje
grešnikov.

O preljubeznjiva Devica! s koli¬
kim veseljem in s koliko sladkostjo je

190

bilo tvoje presveto in prečisto Serce
napolnjeno, ko te je vsigamogoč-
nost svetiga Duha obsenčila, in si
večniga Sina nebeškiga Očeta, Od¬
rešenika vesoljniga sveta, Jezusa
Kristusa, v svojim maternim naročji
spočela, pod svojim sercam nosila, v
Betlehemu rodila in s svojo nar či¬
stejši hrano redila! Poglej, ravno ta
Jezus! je zdej tudi v mojim sercu, per
svetim obhajilu sim ga prejel. Velik,
nezapopadljiv je ta dar Božji. De
pa vidiš, kolikanj te ljubim, in kako
goreče svojiga in svojih bližnjih
zveličanja želim, ti to sveto ob¬
hajilo, tvojiga preljubiga Jezusa, v
dar ponudim. Z Jezusam ti tudi sa-
miga sebe in vse grešnike darujem,
de se nas usmiliš, in nam nar veči
gnado, gnado praviga spreobernje-
nja in poboljšanja s svojo mogočno
prošnjo sprosiš. Tvojimu presve-
timu in neomadežanimu Sercu da¬
rujem Jezusa, kteri želi, de naj bi
se vsi grešniki spokorili in večno

191

živeli. Ti per Jezusa vse premo-
reš; nikdar ti nobene prošnje ne
odreče; kadar koli tvoj glas sliši,
ga tudi usliši. Prosi tedaj, o Marija,
perbežališe vsih grešnikov! prosi,
de se grešniki spreobernejo, zlasti
pa ti tele perporočim (imenuj jih).
O ti poznaš njih reve; reši jih,
če ne se bodo pogubili. Oberni
usmiljene oči svojiga Sina na nje;
stori, de se na-nje ozre, in jih nagne
na pravo pot. Terdno se zanesem,
de boš to storila, ker so tvoje nar
bolj goreče želje, de naj bi vsi
tvojiga Sina Jezusa ljubili, in se v
d ljubezni večno zveličali. Amen.

Božje dednosti.

Djanje vere.

Verujem v tebe, pravi trojedini
Oče, Sin in sveti Duh! kteri si
Vs e vstvaril, kteri vse ohraniš in vla-

192

daš, kteri dobro z dobrim in hudo
s hudim povračuješ. Verujem, de
se je Sin Božji včlovečil, de nas
je s svojo smertjo na križu odrešil,
in de nas sveti Duh s svojo gnado
posvečuje. Verujem in terdim vse,
- kar si ti, o Bog! razodel, kar je Jezus
Kristus učil, kar so aposteljni ozna-
novali, in kar nam sveta Rimska kato¬
liška cerkev zapoveduje verovati. Vse
to verujem, ker si ti, o Bog! večna
in neskončna resnica in modrost, hi
ne moreš ne goljufati ne goljufan biti.
O Bog! stori močnejši mojo vero.

Djanje upanja.

Upam in se zanesem na tvojo ne¬
skončno dobroto in milost, o Bog!
de mi boš po neskončnim zasiuže-
nji svojiga edinorojeniga Sina Jezusa
Kristusa v tem življenji spoznanje,
pravo obžalovanje in odpušenje mo-
jih grehov, po smerti pa večno zve¬
ličanje dal, in dodelil, tebe ob¬
ličje v obličje gledati, ljubiti i' 1

193

brez konca vživati. Upam tudi od
tebe potrebne pomoči vse to doseči.
Upam to od tebe, ker si ti to obljubil,
kteri si vsigamogočen, zvest, ne¬
skončno dobrotljiv in usmiljen. O
Bog! poterdi moje upanje.

Djanje ljubezni.

O moj Bog! ljubim te iz vsiga
svojiga serca, čez vse, ker si nar
veči dobrota, neskončno popolnama
in vse ljubezni vreden; ljubim te tudi
zato, ker si do mene in do vsili stvari
neskončno dobrotljiv. Želim si iz
vsiga serca, de bi te ravno tako
ljubil, kakor so te tvoji nar zvestejši
služabniki ljubili in te še ljubijo.
Z njih ljubeznijo sklenem svojo ne-
popolnama ljubezen; povikšaj jo v
m eni, o dobrotljivi Gospod! čedalje
bolj in bolj. Ker te tedaj resnično
,n  iz serca ljubiti želim, in si za¬
voljo tega veliko perzadevam, mi
J e  iz serca žal, de sim tebe, svojo
Neskončno dobroto, ktero čez vse

13

194

ljubim, tebe, svojiga stvarnika, odre¬
šenika, in posvečevavca razserdil.
Zal mi je, de sim grešil, de sim
tebe, svojiga vsigamogočniga Go¬
spoda, svojiga nar bofjšiga Očeta,
razžalil. Terdno sklenem, vse grehe
in vse hude perložnosti zapustiti, stor¬
jene grehe čedalje bolj obžalovati, in
nikdar več zoper tvojo sveto voljo
ne ravnati. Vzemi me spet za svojiga
otroka in dodeli mi gnado ta svoj
sklep dopolniti. Prosim te po ne¬
skončnim zasluženji tvojiga Božjiga
Sina, našiga Gospoda in Zveličarja,
Jezusa Kristusa. Amen.

v

Oče naš ....  Cešena si Ma-

v #

rija ....  Čast bodi Očetu in Sinu in
svetimu Duhu; kakor je bila v za- _
četku in zdej in vselej in vekomej.
Amen.

195

Obiskovanje presvetiga llešnjiga
Telesa.

Verni kristjan! obiši večkrat Jezusa v nar
svetejšim Zakramentu; prečudno se bo tvoje serce
omečilo, lože se boš greha varoval, in prav velikih
dobrot boš sprosil za dušo in za telo.

Molitev

pred obiskovanjem presvetiga Rešujiga
Telesa.

Moj Bog, Jezus Kristus! kteri si
iz ljubezni do nas v presvetim Za¬
kramentu noč in dan pričujoč, in
z veliko ljubeznijo čakaš, vabiš in
s prejemlješ vse, kteri pridejo te ob¬
iskat; terdno verujem, de si res¬
nično pričujoč v presvetim Zakra¬
mentu. Ponižno te molim in spoznam
svojo veliko nevrednost; zahvalim
te  za toliko gnad, ki si mi jih
s kazal, posebno za to, de se mi
8a miga sebe v tem presvetim Zakra¬
mentu daješ; de je tvoja Mati, pre¬
lista Devica Marija, tudi moja Mati

13  *

196

in moja besednica pri tebi, in de si
me zopet poklical, de te v ti cerkvi
obišem.

O moj dobrotljivi in usmiljeni Je¬
zus, is vsiga serca te tukaj častim
in molim v presvetim Zakramentu;
pervič zato, de se ti zahvalim za
tvojo toliko ljubezen; drugič zato,
de saj nekoliko popravim tisto neiz¬
rečeno krivico, ktero ti neverniki,
krivoverci in malopridni katoliški
kristjani v tem presvetim Zakramentu
delajo; tretjič te želim s svojim
obiskanjem po vsih tistih krajih na
vsim svetu moliti, v kterih si v
svetim Zakramentu zapušen brez
vsiga počešenja.

Moj Jezus! ljubim te iz vsiga
serca; žal mi je, de sim zoper tebe,
neskončno dobroto, grešil; terdno
sklenem, se v prihodnje s tvojo gna-
do in pomočjo vsili grehov in greš¬
nih perložnost varovati, de tebe, 0
večna dobrota, nikdar več ne raz¬
žalim.

197

Zdaj se ti pa jest, ubogi človek,
popolnama izročim. V tvojo sveto
voljo dam svojo slabo voljo; v tvoje
sveto Serce položim svoje revno
serce, vžgi ga z ognjem svete lju¬
bezni in izperi iz njega vse, kar me
tvoje ljubezni nevredniga dela. Ves
želim tvoj biti; stori z menoj in z
vsim, kar je mojiga, po svoji sveti
volji. Nič druziga ne išem, nič
druziga ne želim, kakor tvojo sveto
ljubezen vedno imeti, tvojo presveto
voljo popolnama dopolnovati, in v
dobrim do konca stanoviten ostati.

Perporočim ti pa tudi vse verne
duše v vicah; zlasti tiste, ktere so
bile s posebno ljubeznijo temu pre-
svetimu Zakramentu in tvoji neoma-
dežani Materi vdane. Ravno tako
te tudi prosim za vse svoje dobrot-
nike, prijatle in neprijatle, in za vse
terdovratne grešnike; dodeli jim duha
‘esnične pokore.

Zadnjič pa še sklenem vse želje
1,1  zdihljeje svojiga serca z ljubez-

198

njivimi občutljeji tvojima presvetima
Serca, o Jezus! in tako sklenjene jih
darujem tvojimu nebeškimi! Očetu ter
ga prosim v tvojim presvetim imenu,
de bi jih iz ljubezni do tebe milost¬
ljivo uslišati hotel. Amen.

Zdihljeji k Jezusovimi) Sercu pri obisko¬
vanji presvetiga Rešnjiga Telesa.

1. Poz dr a vij enj e.

Hvaljeno in moljeno bodi brez
vsiga nehanja Serce Jezusa, moji-
ga Odrešenika, v presvetim Zakra¬
mentu !

Terdno verujem, de je tvoje pre-
Ijubeznjivo Serce, o moj Jezus! v
tem presvetim Zakramentu resnično
pričujoče; za to te molim v po¬
nižnosti svojiga serca. — Upam in
se zanesem na tvojo neskončno do¬
broto in milost, de mi boš dal od-
pušenje mojih grehov, ki jih iz ser¬
ca obžalujem. — Ljubim te iz vsi-

199

ga serca, ker si moja nar veči do¬
brota, in ker si me ti poprej ne¬
skončno ljubil. Serčno se ti zahvalim
za vse gnade in dobrote, ki si mi
jih od začetka mojiga življenja dozdej
skazal. — Pozdravim, o Jezus! v tem
naj svetejšim Zakramentu tebe, svo-
jiga nar boljšiga prijatla in nar
ljubšiga brata, tebe, svojiga očeta,
in svojo edino ljubezen. — Hvalim
in častim te, ker ti si moj večni
Bog, ki vse stvariš in ohraniš.
— Le tebe, o neskončna dobrota,
ki si moj Gospod, bom vselej ljubil,
le tebi vedno služil, tebi dopasti
si s tvojo gnado perzadeval. Daj
mi gnado, predobrotljivi Jezus! v
tvoji ljubezni živeti in umreti. Amen.

v

2. Češenj  e.

Preljubeznjivo Serce mojiga Zve¬
ličarja , bodi češeno v presvetim
Zakramentu! Iz vsiga mojiga serca
kodi tavžentkrat hvaljeno in če-

200

šeno, nar svetejši in prijetnimi pre-
bivališe trojediniga Boga! Častim
te, presveto Serce Jezusa, kteri je
Bog od vekomej in po vsigamogoč-
nosti svetiga Duha Sin nar čistejši
Device. Gorečo ljubezen Mariiniga
Serca ti perporočim in po njem te
častim in hvalim, kakor te hvalijo in
časte zveličanski duhovi v nebesih in
pobožne duše na zemlji. Tebi, Bož-
jimu Sercu, bodi vsa hvala, čast in
slava, na vse večne čase! Amen.

3. Ljubezen in obžalovanje.

O moj Jezus! ljubim te v tem Za¬
kramentu iz vsiga svojiga serca, iz
vse svoje duše, iz vse svoje misli,
— ljubim te čez vse. Serčno te
ljubim, moja nar veči dobrota, moja
ljubezen! O bodi od mene ljubljen,
hvaljen in češen Bog Oče, Bog
Sin in Bog sveti Duh! — Svet, svet,
svet je Gospod Bog nebeških trum-
Goreče želim to ljubezen tolikrat

201

ponovili, kolikor je peska per morji,
kolikor kapljic v vodah, listja na
drevesih, zvezd na nebu, angeljev v
nebesih in ljudi na svetu. O de bi te
zamogel ljubiti, kakor te ljubijo vsi
angelji in svetniki v nebesih in vsi
pravični na zemlji! Z njih gorečo
ljubeznijo sklenem svojo merzlo in
nepopolnama ljubezen. Oh! zakaj sim
te vender tako pozno začel spozna¬
vati in ljubiti, ker si me ti ljubil,
preden sim na svet peršel! Gorje
tistimu času, v kterim je bilo moje
serce od tebe ločeno, o prelju-
beznjivi Jezus! Zato žaluje vedno
moje serce in terpi silne britkosti.
Veržem se torej k tvojim nogam,
o mogočni Jezus! ter se udarim ka¬
kor očitni grešnik na svoje skesano
serce. O dobrotljivi Jezus! bodi mi
nevrednimu in prevelikimu grešniku
milostljiv, ki si iz ljubezni do greš¬
nikov nebeško veličastvo zapustil,
britko smert na križu terpel in se
v  presvetim Zakramentu vživati daješ

202

do konca sveta. Ponavlja naj se
vedno v meni čisti in sveti ogenj
tvoje ljubezni, in, kakor od nebes
ožgan, naj moje oserčje in serce
raznema, in pa vse moje znotranje
očisti in razbeli, de nič greši) iga
ne ostane v meni, kar bi tvoje pre-
ljubeznjivo Serce žalilo. Zročim se
tedej v tvoje Božje Serce, o predo-
brotljivi, preljubeznjivi, presladki Je¬
zus! — Ljubim te, o Jezus! ljubim
te čez vse, moj Bog in moje vse!

4. Priprošnja.

O Jezus! kako deleč te je tvoja
ljubezen gnala! Bolj ti je mar naše
zveličanje, kakor tvoja Božja čast.
Previdil si, kar mi zdaj vidimo, de
le redki te v tem nar svetejšim Za¬
kramentu tako spoznajo in molijo,
kakor je naša dolžnost, in se tebi
spodobi, o moj Bog in Gospod! in
vender si ga postavil našim dušam
v zveličanje. Groza me obide, k°

203

pomislim, kako velikrat so ti ne¬
verniki silno nečast storili, ker so
presveti Zakrament v vodo ali v
ogenj vergli, ali na tla izsuli in z
nogami pohodili. Velika žalost me
tudi opade, ker je veliko pravover¬
nih kristjanov, kteri te v presvetim
Zakramentu nikoli ne obišejo in ne
molijo, in te s svojim razujzdanim
vedenjem brez strahu in prederzno
žalijo. O moj Jezus! ko bi mi bilo
dano, s svojimi solzami ali tudi s
svojo kervjo tiste nesrečne kraje
omiti, na kterih se je tvojimu pre¬
svetimi! Rešnjimu Telesu nečast de¬
lala, bi rad to storil! Ker mi pa to
ni perpušeno, torej sklenem te v
prihodnje, kadar bom mogel, v pre¬
svetim Zakramentu obiskati, in po¬
nižno moliti, kakor te tudi dans
°bišem, in želim te v duhu po¬
nižnosti in s spodobno častjo moliti.
0 de bi mi bilo dano, svoje lastne
grehe zbrisati, in tudi vse tisto za¬
ničevanje popraviti, kteriga ti ne-

204

hvaležni ljudje v tem presvetim Za¬
kramentu delajo. Odpusti, o milost¬
ljivo Serce! mojimu in vsim člove¬
škim sercam, ki so se zoper tebe
pregrešile. Milostljivo jim perzanesi
in ne perštevaj jim tega greha.
Usmili se nas, preljubeznjivo Serce!
usmili se nas!

5. Upanje.

Moje serce se na te zanese, o
Jezus! ker mi rana tvojiga prelju-
beznjiviga Serca pravi, de ne smem
obupati, V njeno globočino denem
celo versto in težo svojih grehov
in zanikernost. Vanjo vtopim dušo
in serce. V to globočino tvojiga
usmiljenja položim in ti darujem ves
svoj trud in vse perzadevanje. Zročim
ti vanjo vse britkosti in težave in
karkoli mi pred teboj britkosti dela.
Terdno upanje v tvojo neskončno
dobroto in milost me sili svoje oči
zanesljivo k tebi povzdigniti in po¬
moči prositi. Oh! sliši in usliši

205

zdihljeje mojiga serca, ker si Serce
samiga Boga, kterimu je vse mo¬
goče, samo to ne, de bi se revniga
in potertiga serca ne usmilil.

6. Prošnja.

O preljubeznjivo Serce Jezusovo!
daj mi dans, de ti svoje serce odprem.
Nar veči čast in hvalo ti želim ska-
zovati, in se sklenem v svojih mo¬
litvah z vsimi dušami v nebesih in
na zemlji, ktere pravo ljubezen do
tebe imajo. O prečisto Serce! očisti
moje serce vse ljubezni do po¬
svetnih reči in napolni ga s svojo
presveto ljubeznijo. O presladko Ser¬
ce! vzemi moje serce tako v svojo
oblast, de bo odslej popolnama tvoje.
O presveto Serce! vtisni v moje
serce grenke skerbi in britkosti, ki
s i jih ti, dobrotljivi Zveličar! ves
čas svojiga življenja na zemlji za
moje zveličanje imel, de bom vselej,
kadar se jih bom spomnil, zate kaj

206

terpeti želel, ali, de bom vsaj zoper-
uosti, ki jih v svojim življenji prestati
imam, voljno terpel. O nar ponižniši
Serce! vdeleži me svojig-a zaniče¬
vanja. O nar krotkejši Serce! dodeli
mi svojo ljubeznjivo krotkost ter vzemi
iz mojiga serca vso jezo in nepoter-
pežljivost. Prosim te tudi, o pokorno
Jezusovo Serce! stori, de v prihodnje
popolnama v tvoji pokoršini živim in
se vedno po tvoji presveti volji rav¬
nam. O Serce Jezusovo! bodi in o-
stani edini gospodar mojiga serca,
de, kar ti želiš, tudi jez želim, hočem
in ljubim vekomej. Amen.

7. Duhovno obhajilo.

O ljubljenec moje duše! odpri mi
vrata svojiga Serca, ter vleci moje
serce skozi presveto rano v dno
svojiga preljubeznjiviga Serca, de
se moje serce tako s tvojim Sercam
zveže, de ti v meni in jez v tebi
prebivam. O Jezus, preljubi ženin

207

moje duše! moja revna duša hrepeni
po tebi kakor žejin jelen po merzli
vodi. O pridi, moj Jezus! s svojo
gnado in ljubeznijo v moje serce, ki
v tebe veruje, v tebe upa in te ljubi
čez vse. Pridi tedaj, o Jezus! pridi
v moje serce; razveseli, potolaži,
oživi me spet; ostani ti v meni in
jez v tebi. O ne perpusti, de bi bil
kdaj ločen od tebe, presladko, pre-
ljubeznjivo Serce!

8, D a r o v a n j e.

O moj Jezus! slišim te v pre¬
svetim Zakramentu klicati: Ljuba du¬
ša! vse svoje Serce ti dam, daj mi
vender tudi ti svoje serce! — O le
vzemi moje serce, do čistiga ga ti
izročim; vzemi tudi moje telo in
mojo dušo, moje življenje in mojo
kri, mdj um, mojo pamet in mojo
voljo in vse, kar je v meni. Vse
moje serce bodi v tvojim presvetim
Sercu, ker le tebe ljubim, le po tebi
hrepenim, le v tebi želim živeti.

208

v

Živim sicer, pa ne živim več jest,
ampak Jezus živi v meni in jest v
Jezusu. O moj Jezus! ves sim tvoj.
Kaj me hoče torej od tvojiga pre-
ljubeznjiviga Serca ločiti? Ne smert,
ne življenje, ne angelji, ne 'pogla¬
varstva, ne oblasti, ne sedanje, ne
prihodnje, ne visokost, ne globočina
me ne bo mogla ločiti od ljubezni
Božje, ktera je v Jezusu Kristusu,
Gospodu našim. — 0 moj Jezus!
bodi edini Gospod mojiga serca, moje
edino veselje in bogastvo zdej in ve-
komej. Amen.

Pozdravljenje presvetiga Mariini ga
Serca.

O Marija, preljuba moja Mati!
ozri se na-me revniga ubožca, ki
se znajdem pred tvojim milostljivim
Sercam in ne zavem mojč proš¬
nje. Z velikim veseljem vidim nad
tvojim Sercam lepe čednosti, ki čed¬
nosti vsili družili svetnikov silno de¬
leč presežejo. Oh kako perserčno

209

želim, saj nekoliko teh čednost ime¬
ti, ki jih nad tvojim presvetim Ser-
cam najdem, posebno tvoje poniž¬
nosti, čistosti in velike  lju¬
bezni!  O ponižno Serce! sprosi mi
ponižnima duha, de bom svojo veli¬
ko dušno revšino in nevrednost spo¬
znal, in tako Božjih gnad se bolj
vredniga storil. O prečisto Serce!
sprosi, de bo čisto moje serce, de se
bom nar manjšiga greha tako, kakor
nar veči nesreče bal in varoval.
0 ljubezni goreče Serce! sprosi mi,
de se svete ljubezni vname moje ser¬
ce, de bom zamogel Jezusu toliko
ljubezni skazati, kolikor sim mu je
dolžan, in de bom tudi tebe tako
ljubil kakor nar boljši otrok svojo
dobrotljivo mater zamore ljubiti. Daj
Mi čutiti, preljubeznjiva Mati! slad¬
kost tvojiga presvetiga Serca, ter
Me pelji k svojimu preljubimu Sinu,
uašimu Zveličarju, de ga bom s
teboj vred hvalil in častil vekomej.
Amen.

14

210

Prošnja do Matere Božje.

Presveta in prečista Devica Ma¬
rija, moja preljubeznjiva Mati! jest,
med vsimi nar revniši grešnik, dans
k tebi perbežim; zakaj ti si Mati
mojiga Zveličarja, kralja nebes in
zemlje, nar mogočniši pomočnica za
Bogam, upanje in perbežališe vsili
grešnikov. — Pred teboj, o visoka
kraljica! se perklonim z velikim
počešenjem, in te perserčno za¬
hvalim za tolikanj gnad in dobrot,
ki si mi jih do zdaj od Boga spro-
sila, posebno, ker si me s svojo
mogočno prošnjo peklenskiga ognja
obvarovala, v kteriga sim zavoljo
svojih grehov verzen biti zaslužil-
— Iz serca te ljubim, moja prelju¬
beznjiva Mati! in iz ljubezni do te¬
be terdno sklenem, tebi ves čas
svojiga življenja zvesto služiti, tvoje
lepe čednosti posnemati, in si per-
zadevati, kolikor mi bo mogoče,
de tudi druge na to perpravim,

211

te bodo ljubili in ti služili. — Za
Jezu sam, tvojim ljubim Sinam, posta¬
vim na-te svoje nar veči zaupanje,
in posebno s tvojo pomočjo upam
večno zveličanje zadobiti. — Vze¬
mi me v število svojih otrok, o Mati
milosti Božje! in brani me vsili so¬
vražnikov moje duše. Zadobi mi s
svojo mogočno prošnjo, de me Bog
reši vsih skušnjav, ali pa mi sprosi
potrebno moč, de bom zamogel do
konca svojiga življenja vse svoje
skušnjave premagati. Sprosi mi tudi
resničniga duha pokore in stanovit¬
no poboljšanje življenja ; sprosi mi
gorečo ljubezen do Jezusa in zvesto
posnemanje njegovih presvetih zgle¬
dov; sprosi mi tudi srečno smert in
milostljivo sodbo Božjo. Vsiga tega
In prosim, moja preljuba Mati! ne
zaverzi moje prošnje, pomagaj mi
v  življenji in v smerti, skaži nad
menoj, de si res moja Mati; skaži,
de si nar boljši Mati, de nobena
mati za svoje otroke tako Ijubeznji-

14 «

212

vo ne skerbi, kakor ti, o nebeška
Mati! za svoje zveste otroke Skerbiš.
Ce tudi ktera posvetna mati pozabi
svojiga deteta, de se ga ne usmili;
me pa ti, o milostljiva Mati nebeška!
nikoli nikar ne pozabi. Prosi tako
dolgo za-me Boga, dokler me v ne¬
besih ne vidiš. Tamkej te bom po¬
tlej večno častil in hvalil, in za
Jezusam bom tebi hvalo dajal za ne¬
skončno srečo večniga zveličanja.
Amen.

213

od

presvetima Bešnjiga Telesa.

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!
Kriste, usliši nas!

Bog Oče iz nebes,

Bog Sin, odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Jezus, kteri si per zadnji večerji samj
sebe učencam zavžiti dal,

Jezus, kteri si v presvetim Zakramenti
resnično pričujoč s kervijo in z me-1
sam, z dušo in s telesam, po Božji in\
človeški natori, ,

Jezus, živi kruh, kteri si z nebes prišel,j
Jezus, kruh angeljev,

Jezus, kruh vsih izvoljenih,

Jezus, kruh močnih,

Jezus, čeznatorni kruh,

Jezus, skriti Bog in Zveličar,

Jezus, studenec vsih gnad,

Jezus, vedni in nar čistejši dar,

Jezus, nekervavi dar noviga testamenta, /

usmili se nas!

214

Jezus, nedolžno Jagnje Božje, j

Jezus, skrita mana, I

Jezus, beseda, kterajemeso postala, in J
zdaj vedno med nami prebiva,

O nar svetejši Zakrament,

Nar veči skrivnost Božja, j

Spomin nar večih čudežev Božjih, J
Prečudno znamnje nar veči ljubezni!

Božje, j

Zakrament večne ljubezni,

Skrivnost vere,

Dar sprave za žive in mertve,

Nar veči moč v skušnjavah, 1

Nar močnejši orožje zoper hudobniga\
sovražnika, j

Nar imenitniši vsili darov Božjih,

Presveti spomin Gospodoviga terpljenja
in njegove smerti,

Presveta Gospodova večerja, per kteri
angeljci strežejo,

Nar veči veselje pobožnih duš,

Nar veči dobrota vernih kristjanov,

Nar slajši živež naših duš,

Moč slabih,

Tolažba žalostnih,

Pomoč zapušenih ,

Popotnica teh, kteri v večnost gredo,
Zastava  večniga življenja, I (

Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o Jezus.
Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Jezus.

usmili se nas!

215

Od vsiga hudiga,

Od vsiga greha,

Od nevredniga prejemanja tega presve-
tiga Zakramenta,

Od poželenja mesa,

Od poželenja oči,

Od prevzetnosti življenja,

Od vsih pregrešnih perložnost in ne¬
varnost,

Od skrivnih skušnjav in zalezovanja
hudobniga duha,

Od vsih nesreč,

Od nagle in neprevidene smerti,

Od večne smerti,

Z ljubeznijo, s ktero si ta s. Zakrament
postavil,

Z ljubeznijo, s ktero si per zadnji ve-
.čerji svoje aposteljne obhajal,

Z ljubeznijo, s ktero tudi nas s svojim
presvetim Rešnjim Telesam živiš,

Z ljubeznijo, s ktero se v tem presvetim
Zakramentu za nas daruješ,

Z ljubeznijo, s ktero v tem daru Božji
pravici zadostuješ,

Z ljubeznijo, s ktero nevrednim kristja-
nam zanašaš,

Z ljubeznijo, s ktero v tem presvetim Za¬
kramentu tolikanj nečasti preterpiš,

Z ljubeznijo, s ktero s stola svoje milosti
tako usmiljeno na nas gledaš,

reši nas, o Jezus!

216

Z ljubeznijo, s ktero nas tako do¬
brotljivo poslušaš,

Z ljubeznijo, s ktero v tem presvetim
Zakramentu tolikanj gnad skazuješ,

Z ljubeznijo, s ktero v tem presvetim
Zakramentu do konca sveta per nas
ostaneš,

Mi ubogi grešniki,

De nam zaneseš,

De nam vse naše grehe odpustiš,

De nas v živi veri v ta presveti Za¬
krament poterdiš in obderžiš,

De v naših sercih terdno zaupanje v ta
nar svetejši Zakrament obudiš,

De v naših sercih gorečo ljubezen do
tega nar svetejšiga Zakramenta po¬
množiš ,

De našo čast in pobožnost k teinu
presvetimi! Zakramentu pomnožiš in
ohraniš,

De nam gnado daš, vselej z dobro per-
pravo k tvoji Božji mizi perstopiti,
De nam sad tega presvetiga Zakramenta
obilno dodeliš,

De resnično češenje tega nar častit—
ljivšiga Zakramenta med nami po¬
množiš ,

De vso nečast od te nar častitljivši
skrivnosti Božje zavaruješ in od-
verneš,

te prosimo, usliši nas, o Jezusi

217

De svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš,'

De vsim, kteri v te ne verujejo, luč
prave vere dodeliš,

De naše misli k nebeškim željam po¬
vzdiguješ ,

De naše serca s svojim milostljivim ob¬
iskovanjem razveseliš in očistiš,

De nam vselej veselje nad tem presvetim)
Zakramentam v serce daš,

De vedno v nas ostaneš, in mi v tebi,

De nas ob koncu našiga življenja s
to nebeško popotnico previdiš in ob-
veseliš,

De nas poslednji dan k večnimu živ-!
ljenju obudiš,

De vsim vernim dušam večni mir in
pokoj dodeliš,

De nas na sedežu svoje milosti usli¬
šati hočeš,

•Jezus, Sin Božji, /

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
zanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Jezus!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

te prosimo, usliši nas, o Jezus!

218

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . . Češena si Marija . . .

Dobrotljivi in usmiljeni Gospod je spo¬
min svojih čudežev storil. — On je živež
dal tem, ki se njega boje.

Ti si nam kruh z nebes dodelil, o
Gospod, kteri vse razveseljenje v sebi ima.

S tvojiga altarja, o Gospod! preje¬
mamo Kristusa, v kterim se duša in telo
razveseli.

Molimo.

O Bog 1 , kteri si nam v prečud¬
nim Zakramentu spomin svojiga ter-
pljenja zapustil; dodeli, te prosimo,
de svete skrivnosti tvojiga telesa in
tvoje kervi tako častimo, de sad
tvojiga odrešenja vedno v sebi ču¬
timo. Kteri živiš in kraljuješ z Bo-
gam Očetam v edinosti sv. Duha,
Bog od vekomej do vekomej. Amen.

Perprava.

Sklenem se v duhu s teboj, o
preusmiljeni Jezus! in želim s tisto
gorečnostjo tvoje britko terpljenje
premišljevati, s ktero je tvoje pre¬
sveto Serce napolnjeno bilo, ko si s
težkim križem obložen po kervavi
poti proti gori mertvaških glav šel.
Z Marijo, tvojo presveto Materjo, in
z Janezam, tvojim ljubeznjivim učen-
cam, hočem pod svetim križem po¬
stati, de svoje grehe vnovič ob¬
žalujem in terdno sklenem, tako
živeti, de mi tvoje terpljenje ne bo
v pogubljenje, ampak v zveličanje.
Darujem ti to sveto pobožnost in
odpustke, ki jih je sveta cerkev z
njo podelila, v zadostenje za svoje
grehe, v spreobernjenje grešnikov
•n v mir in pokoj vernih duš v
vicah. Vdeleži nas vsiga sadu kri-
ževiga pota, de se tvoje mogočne
pomoči razveselimo.

220

I.

Jezusa v smert obsodijo.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo; —
Ker si s svojim križem svet odrešil.

O Božje Serce! neprenehama go¬
riš od prevelike ljubezni do ljudi.
Tako močna je tvoja ljubezen, de se
ne da premagati od hudobije tistih,
ki te neusmiljeno in krivično v britko
smert na križu obsodijo.

Zahvalim se ti, o presladko
Serce! de se iz ljubezni do mene v
smertno obsodbo vdaš, in prosim te,
daj mi iz ljubezni do tebe krive sodbe
mirno terpeti, nikogar ne soditi, vse
pregrehe svojiga jezika obžalovati,
in objokovati, enkrat pa milostljivo
sojenimu biti. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi.

Usmili se nas, o Gospod, usmih
se nas!

II.

Jezus vzame križ na svoje ranic.

221

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo; —
Ker si s svojim križem svet odrešil.

Preljubeznjivo Serce Jezusovo!
neskončna je tvoja ljubezen! Za¬
voljo mene, revniga grešnika, z
veseljem križ objameš in ga voljno
neseš ter z voljo poterpiš vse za¬
ničevanje in bolečine, ko te slepo
ljudstvo suje in paha.

O presladko Serce Jezusovo! ker
mi nar lepši zgled poterpežljivosti
daješ, daj mi tudi gnado, iz lju¬
bezni do tebe vse zopernosti in nad¬
loge voljno nositi, zoper bližnjiga
nikdar več ne godernjati, za teboj
serčno hoditi po poti križev z mo¬
litvijo, s poštam, s čuvanjem in z
zvestim dopolnovanjem vsih svojih
dolžnost, de zaslužim tvojo ljubezen.
Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
kodi.

222

Usmili se nas, o Gospod, usmili
se nas!

III.

Jezus pade pervič pod križem.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo; —
Ker si s svojim križem svet odrešil.

v

Čedalje veči so tvoje bolečine,
o preljubeznjivo Jezusovo Serce! pa
čedalje veči je tudi tvoja goreča
ljubezen. Pod težo križa tako o-
slabiš, de na tla padeš 5 pa tvoja
nezmerjena ljubezen te zopet vzdigne
in ne misliš na trud, akoravno te
nar hujši bolečine čakajo.

Vstati hočem iz dušne dremote
in se k tebi podati, o presveto Je¬
zusovo Serce! usmili se me in po-
terdi me z močjo svetiga Duha, de
v tvoji ljubezni ostanem, vse svoje
sovražnike in zapeljivce srečno pre¬
magam, nikdar več ne padem, v
noben greh ne pervolim in do sla-
biga bližnjiga usmiljenje imam ter
ga iz greha vzdvigujem. Amen.

223

Oče naš. Cešena si Marija. Čast
bodi.

Usmili se nas, o Gospod, usmili
se nas!

IV.

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo5 —
Ker si s svojim križem svet odrešil.

O preljubeznjivo Serce Jezusovo!
kolika žalost te presune, ko na poti
zaničevanja in britkosti svojo pre¬
ljubo Mater zagledaš ? — kolika
žalost pa tudi presune Serce Marije,
tvoje presvete Matere, ko jo srečaš
poln bolečin in s težkim križem
obložen!

O moj Jezus! odpusti mi vso
žalost, ktero sim kdej tvojimu in
Mariinimu Sercu storil, ker sim po-
svetnimu veselju svoje serce odperl;
in dodeli mi, de se slabe drušine
za vselej znebim, in le per tvojim
in tvoje ljube Matere Sercu veselja
išem. Amen.

224

Oče naš. Cešena si Marija. Čast
bodi.

Usmili se nas, o Gospod, usmili
se nas!

V.

Simon Cireuejic pomaga Jezusu križ nesti.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo; —
Ker si s svojim križem svet odrešil.

O preubožno Jezusovo Serce!
ki si vredno nar višiga češenja,
ljubezni in molitve, molče terpiš
neizrečeno sramoto, ker ti nihče v
pomoč ne pride in je ptujic persiljeo
težki križ za teboj nesti.

O zapušeno Serce! daj mi vsako
nehvaležnost, ki mi je od sveta
prestati, voljno in v duhu pokore pre-
terpeti; podpiraj mojo slabost, ker pe¬
šam in omagujem na poti proti ne-
besam, de v tebi prebivam in te od
zdej vselej zamorem resnično in sta¬
novitno ljubiti, iz ljubezni do tebe svoj
križ objeti in za teboj nositi. Amen-

225

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi.

Usmili se nas, o Gospod, usmili
se nas!

VI.

Veronika poda Jezusu potni pert.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo; —
Ker si s svojim križem svet odrešil.

O preljubeznjivo Serce! še v
sredi svojiga terpljenja majhne do¬
brote, ki se ti skažejo, obilno po-
vračuješ. Neka bogaboječa duša te
vidi vsiga kervaviga, in ti iz serč-
niga usmiljenja potni pert poda; ti
jo pa za njeno dobroto ljubeznjivo
plačaš, ker podobo svojiga presve¬
tega obličja v njenim pertu vtisnjeno
pustiš.

Zavoljo te ljubezni te prosim, o
Božje Serce! vtisni tudi v moje serce
ui v moj spomin presveto podobo
svojiga kervaviga obličja, de vedno
tvoje britko terpljenje premišljujem in
zniirej svoje grehe objokujem. Amen.

15

226

Oče naš. Cešena si Marija. Čast
bodi.

Usmili se nas, o Gospod, usmili
se nas!

VIL

Jezus pade drugič pod križem.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo; —
Ker si s svojim križem svet odrešil.

O terpeče Serce! silna teža tvo-
jiga križa in slabost tvojiga razme-
sarjeniga telesa te zopet na tla verže.
O Jezus! vsigamogočni Bog! ves
zaničevan, z nogami sovan in tap-
tan na tleh ležiš! Oh, zakaj ne umer-
ješ? zakaj hočeš še dalje terpeti?
Tvoja ljubezen do nas grešnikov te
sili nar grenkejši pijačo prebritkiga
terpljenja do zadnje kapljice izpiti.

O poterpežljivo Serce! usmili se
naših grešnih duš, ki so že tolikrat
v greh zabredle, usmili se posebno
moje uboge duše in nikar ne per-
pusti, de bi se brez resnične pokore
s sveta ločila in v peklenski ogenj
padla. Amen.

227

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi.

Usmili se nas, o Gospod, usmili
se nas!

VIII.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo; —
Ker si s svojim križem svet odrešil.

O Jezus! milo žalujejo usmiljene
žene, ker te vidijo vsiga razbitiga
in kervaviga; ti pa bolj čutiš njih
reve kakor svoje bolečine, ter jim
rečeš: Hčere Jeruzalemske! nikar se
ne jokajte nad menoj, ampak jokajte
se nad seboj in nad svojimi otroci.

O milostljivo Serce! daj mojim
očem potoke solz, de ne objokujem
samo tvojiga britkiga terpljenja, am¬
pak veliko bolj svoje grehe, de pri¬
dem v srečni kraj, kjer bom razve¬
seljen vekomej. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi.

Usmili se nas, o Gospod, usmili
se nas!

15 $

228

IX.

Jezus pade tretjič pod križem.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo; —

Ker si s svojim križem svet odrešil.

O Jezus! kako obilno teče tvoja
presveta kri na grešne tla, ko tretjič
pod težo križa na terdo kamnje padeš!
Kakor červ se zvijaš; pa iz ljubezni
do mene vender še križ objameš.

O ponižno Jezusovo Serce! s po-
tertim duham te prosim, odpusti mi,
ker tolikrat v stare grehe padem,
varuj me strašne dušne slepote, in
daj mi se resnično k tebi spreoberniti,
po tvojim zgledu prav ponižnimu biti
in do konca v tebi ostati. Amen.

v v

Oče naš. Cešena si Marija. Čast
bodi.

Usmili se nas, o Gospod, usmili
se nas!

X.

Jezusa slečejo in mu želča dajo piti.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo;

Ker si s svojim križem svet odrešil.

O Jezus! kolike bolečine in ko-

229

liko britkost občuti tvoje prečisto in
presveto Serce, ko ti oblačilo z raz¬
tepenima života potegnejo in te z
grenkim želčem napojiti hočejo! O
Jezus! tolikanj terpiš za našo pre-
šernost v obleki, za našo nesramnost,
za našo nezmernost v jedi in pijači!

O prečisto Serce! daj mi, de
ljubim sramožljivost, se varujem ra-
dovidnih pogledov, se ogibam za¬
peljive posvetne drušine, svoje telo
pokorim ter zaslužim s tistimi, kteri
so čistiga serca, v nebesih tvoje
obličje gledati vekomej. Amen.

Oče naš. Cešena si Marija. Čast
bodi.

Usmili se nas, o Gospod, usmili
se nas!

XI.

Jezusa na križ perbijejo.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo; —
Ker si s svojim križem svet odrešil.

O Jezus! kdo zamore občutiti tvoje
neizrečene bolečine, ko te znak na
križ veržejo, vse ude grozovitno raz-

230

penjajo, roke in noge z ojstrimi žeblji
predirajo, s kladvi na križ perbijajo!

O preljubeznjivo Jezusovo Serce!
serčno obžalujem svoje ostudne grehe,
ki so te tako neusmiljeno na križ per-
bili. Usmili se me, in perbij vse moje
ude tako na svoj križ, de se nikdar
več s kakim greham od tebe ne lo¬
čim. Amen.

v v

Oče naš. Cešena si Marija. Čast
bodi.

Usmili se nas, o Gospod, usmili
se nas!

XII.

Jezus na križu umerje.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo; —
Ker si s svojim križem svet odrešil.

O moj Jezus, moja ljubezen in
neskončna dobrota! z okervavljeno
krono na glavi in ves bled v obraz
visiš v neznanih bolečinah med ne¬
ham in zemljo v sredi dveh hudo-
delnikov, in tvoja nedolžna kri še
zmiram teče na grešne tla; pa med
temi neizrečenimi bolečinami še moliš

231

za svoje sovražnike, obljubiš spokor-
nimu razbojniku nebeški raj, skerbiš
za svojo žalostno Mater, izročiš svojo
dušo nebeškimu Očetu, nagneš svojo
glavo in — umerješ!

O prebodeno Serce! kaj hočeš,
de za tvojo toliko ljubezen storim?
Odmeri bom sebi in svetu, in le tebi
živel — vekomej. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi.

Usmili se nas, o Gospod, usmili
se nas!

XIII.

Jezusa s križa snamejo in prežaiostni
Marii v naročje polože.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo; —
Ker si s svojim križem Svet odrešil.

O Marija, moja preljubeznjiva
Mati! tvoje oči se .hočejo vtopiti v
grenkih solzah, in z ojstrim mečem
neizrečene žalosti je prebodeno tvoje
presveto Serce, ko imaš svojiga pre-
Ijubeznjiviga Sina vsiga ranjeniga,
mertviga v naročji!

232

O prežalostna Marija! prosi Je¬
zusa za-me, de mi gnado da, nikdar
več njegoviga terpljenja in tvoje ža¬
losti ne ponoviti, se vsiga greha prav
skerbno varovati, ter spokorno in
sveto v tvojim naročji umreti. Amen.

Oče naš. Cešena si Marija. Čast
bodi.

Usmili se nas, o Gospod, usmili
se nas!

XIV.

Jezusa v grob polože.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo; —
Ker si s svojim križem svet odrešil.

Preljubi Zveličar! mertvimu ti
skažejo čast, ki ti je v življenji niso
skazovali. Bogaboječe duše te z drago
dišavo vred v tančico zavijejo in v
nov grob polože.

O preljubeznjivo Jezusovo Serce!
ki iz ljubezni do mene v grobu le¬
žiš, daj mi ponižno in čisto serce, de
le po tebi hrepenim, de mi bo tvoje
presveto Rešnje Telo nar ljubši hrana,
moje veselje, moja popotnica, de s te-

233

boj v nebesih počivam in sad tvojiga
britkiga terpljenja vživam vekomej.
Amen.

v v

Oče naš. Cešena si Marija. Castbodi.

Usmili se nas, o Gospod, usmili
se nas!

Sklep.

O prebodeno Jezusovo Serce! ozri
se milostljivo na to pobožnost, ki sim
jo v spomin tvojiga britkiga terpljenja
opravil. O de bi bil ta križev pot s
tako pobožnim in usmiljenim sercam
začel in končal, s kakoršnim se je
tvoja preljubeznjiva Mati nanj podala!
Ponižno ti torej darujem za svojo
slabo gorečnost vse svete zdihljeje
njeniga prežalostniga Serca. O Je¬
zus! sprejmi me v svoje presveto
Serce, de vedno v tem presladkim
kraji nebeškiga miru prebivam. Amen.

Vernih duše naj po milosti Božji
počivajo v miru. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi . . . šestkrat; zadnjikrat v na¬
men svetiga očeta papeža.

234

od

presvetima Serca Jezusoviga.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsigamogočni Bog, |
Sin, vsiga sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog, j

Sveta Trojica, en sam Bog, I

Presveto Serce Jezusovo, I

Serce Jezusa, Sinu živiga Boga, I
Serce Jezusa, Sinu prečiste Device,
Serce Jezusovo, dopadajenje nebeškiga'
Očeta, !

Serce Jezusovo, tempelj svetiga Duha,;
Serce Jezusovo, večna ljubezen pre¬
svete Trojice,

Serce Jezusovo, raj Božjiga veselja, j
Serce Jezusovo, studenec nebeške slad-|
kosti, |

Serce Jezusovo, sedež večne milosti, j
Serce Jezusovo, morje usmiljenja,

Serce Jezusovo, zaklad vsiga bogastva j
Božjiga, ;

usmili se nas!

235

Serce Jezusovo, vir svete ljubezni in
svetiga kesanja,

Serce Jezusovo, konec vsiga usmiljenja
nebeškiga Očeta,

Serce Jezusovo, visokost Božje modro¬
sti in Božjiga znanja,

Serce Jezusovo, potok, ki razveseluje
mesto Božje,

Serce Jezusa, našiga nebeškiga kralja,
Serce Jezusa, našiga dobriga pastirja,
Serce Jezusa, našiga usmiljeniga brata,
Serce Jezusa, našiga preljubiga uče¬
nika,

Serce Jezusa, nar ljubeznjivšiga že¬
nina naših duš, \

Serce Jezusovo, zgled krotkosti in po-/
nižnosti,

Serce Jezusovo, studenec miru in sve¬
tiga pokoja,

Serce Jezusovo, nar bolj popolnama po¬
doba našiga življenja,

Serce Jezusovo, tolažba žalostnih,

Serce Jezusovo, perbežališe v skuš¬
njavah in nadlogah,

Serce Jezusovo, veselo prebivanje či¬
stih duš,

Serce Jezusovo, veselje vsih izvoljenih,
Serce Jezusovo, studenec vsih svetih
misel in želj,

Serce Jezusovo, luč popotnikov, ,

usmili se nas!

236

Serce Jezusovo, altar sprave,

Serce Jezusovo, ognjeni studenec Božje
ljubezni,

Serce Jezusovo, hrepenenje in nar slajši j
ljubezen vsili svetih duš, I

Serce Jezusovo, zavoljo nas na oljski
gori žalostno in otožno do smerti,

Serce Jezusovo, oslabljeno od kervavi-
ga potu,

Serce Jezusovo, počeno od žalosti za-/
voljo naših grehov,

Serce Jezusovo, na križu s sulico pre¬
bodeno,

Serce Jezusovo, upanje umirajočih,

Serce Jezusovo, večno veselje vsih svet¬
nikov v nebesih,

Serce Jezusovo, krona vsih stvari Bož- j

¥

d

vi

3

vi

o

P

vi

J ih  > '

Bodi nam milostljivo; zanesi nam, o Serce
Jezusovo!

Bodi nam milostljivo; usliši nas, o Serce
Jezusovo!

Od vsiga greha, \

Odzanemarjenjapresvetiganavdajanja, J
Od vse nepobožnosti in mlačnosti, ! n* t
Od vse merzlote do svoje Božje lju-\c j*
bežni, /© G

Od vsih nečistih misel in želj, V © ^

Od vse slepote in terdovratnosti serca, j »
Po svoji čudni krotkosti in ponižnosti,/ g

Po svoji nar veči čistosti,

Po svojim usmiljenji in perzanesljivi mi¬
losti ,

Po svojim skrivnim življenji,

Po svoji revšini in sveti pokoršini do
smerti na križu,

Po svojim preljubeznjivim obnašanji med
ljudmi, ■

Po svojim notranjim miru,

Po svoji usmiljeni ljubezni do nas greš¬
nikov,

S kervjo in vodo, ki si ji v naše oči-
šenje in posvečenje prelilo,

Mi grešniki,

De svojo sveto in čisto ljubezen v naše
serca vliješ,

De naše serca k posnemanju svojih
čednost vlečeš,

De nam pravo ponižnost, krotkost in j
notranji mir dodeliš,

De vse misli in želje našiga serca o-'
čistiš in posvetiš,

De nas in vse ljudi razsvetliš in k spo-/
znanju svoje Božje ljubezni perpelješ,
De nas v brhkostih tega življenja mi-l
lostljivo poživiš in poterdiš,

De svojo sveto ljubezen v nas vedno'
pomnožiš,

De ob naši smertni uri naše duše v
svoji sveti rani skriješ, ,

238

De nas v veličastvo svojih izvoljenih sprej¬
meš , prosimo te, usliši nas!

O presladko Serce Jezusovo, prosimo te,
usliši nas!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
zanesi nam, o Serce Jezusovo!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Serce Jezusovo!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Serce Jezusovo!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, v usmili se nas!

Oče naš . . . Cešena si Marija . . .

V.  Pomagaj svojim služabnikam, o Gospod!

O.  Ki si jih s svojo drago kervjo odrešil!

V.  Gospod, usliši mojo molitev!

O.  In moje vpitje naj do tebe pride!

M o I i m o.

Ozri se, prosimo, vsigamogočni
večni Bog! na preljubeznjivo Serce
svojiga Sinu, na kterim imaš dopa-
dajenje, ter nam odpusti zavoljo tega
preljubeznjiviga Serca naše gre¬
he,* od verni od nas zasluženo šibo,

239

vlij v naše serca svojo ljubezen,
ohrani, vižaj in perpelji nas v
večno življenje. Amen.

od

presvetiga Mariiniga Serca.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsigamogočni Bog, usmili
se nas!

Sin, vsiga sveta rešnjiBog, usmili se nas!
Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!
Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas!
Sveto Mariino Serce, \ H

Serce Mariino, brez madeža spočeto, j 88
Serce Mariino, gnade polno, I “

Serce Mariino, blaženo med vsimi serci,! ^
Serce Mariino, za Sercam Jezusovim/®
nar cistejsi, l

Serce Mariino, tempelj presvete Trojice, 1*®
Serce Mariino, sedež modrosti, l §.

Serce Mariino, podoba pravice, /"*

240

Serce Mariino, stol usmiljenja,

Serce Mariino, zapopadek vse svetosti,
Serce Mariino, skrinja miru in sprave,
Serce Mariino, vrata nebeške,

Serce Mariino častitljivo,

Serce Mariino mogočno,

Serce Mariino usmiljeno,

Serce Mariino verno,

Serce Mariino hvale vredno,

Serce Mariino ljubeznjivo,

Serce Mariino krotko,

Serce Mariino ponižno,

Serce Mariino poterpežljivo,

Serce Mariino za nas z bolečinami pre¬

bodeno,

Serce Mariino, luč zmotenih,

Serce Mariino, perbežališe grešnikov,
Serce Mariino, moč pravičnih,

Serce Mariino, tolažba žalostnih,

Serce Mariino, terdnost v skušnjavi,
Serce Mariino, upanje umirajočih,
Serce Mariino, pomoč v vsih naših
nadlogah,

Serce Mariino, zastava obljub Jezusovih,
Serce Mariino, popolnama žgavni dar
Božje ljubezni,

Serce Mariino, veselje vsih sere,
Serce Mariino, s častjo v nebesih kro¬
nano ,

za nas Boga prosil

241

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemJješ;
usmili se nas, o Jezus!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš . . . Češena si Marija . . .

V.  Prosi za nas, sveto Mariino Serce!

O.  De bomo vredni te serčno ljubiti.

Molimo.

O Bog! kteri si Serce prečiste
Device Marije z nar gorečniši lju¬
beznijo vžgal, z vso milostjo na¬
polnil in z nar lepšimi čednostmi
ozaljšal, de je tvoj edinorojeni Sin,
naš Gospod Jezus Kristus, z nar
večim dopadajenjem v njem prebi¬
val, dodeli meni in vsim, kteri to
prelepo in prečisto Serce časte, de
s e tudi naše serca od te ljubezni
tebe vžgo, ter nekoliko tistih
obilnih gnad in lepih čednost za-
d°be, s kterimi si Serce naše pre-
Ijubeznjive Matere Marije obdaril,

16

242

de brez čednost in dobrih del pred
tvoje obličje ne pridemo, temuč
de bomo ko tvoji zvesti otroci v
tvoje kraljestvo vzeti, kjer te bomo
z Marijo, tvojo presveto Materjo, in
z vsiini svetniki častili in hvalili ve-
komej. Amen.

vsili Svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

K riste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsigamogočni Bog, usmili
se nas!

Sin, vsiga sveta rešnji Bog, usmili se nas!
Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!
Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas.
S. Marija,

S. Mati Božja, j

S. devic Devica, ' za nas Boga

S. Mihael, / prosi!

S. Gabriel, \

. S. Rafael, /

243

Vsi sveti angelji in arhangelji, za nas Boga
prosite!

Vse svete verste zveličanih duhov, za nas
Boga prosite!

S. Janez Kerstnik, za nas Boga prosi!

S. Jožef, za nas Boga prosi!

Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga
prosite!

S. Peter, \

S. Pavel,

S. Andrej,

S. Jakop,

S. Janez, I

S. Tomaž, f

S. Jakop,

S. Filip,

S. Jernej,

S. Matevž,

S. Simon,

S. Tadej,

S. Matija,

S. Barnaba,

S. Lukež, j

S- Marka, /

Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga
prosite!

16 *

za nas Boga prosi


244

S. Štefan, j

S. Lorene, > za nas Boga prosi!

S. Vincenc, \

S. Fabjan in Sebastjan, \

S. Janez in Pavel, f za nas Boga
S. Koznia in Damijan, t prosita!

S. Gervazi in Protazi, )

Vsi sveti marterniki, za nas Boga prosite!
S. Silvester, \

S. Gregor, /

S. Ambrož, f

S. Avguštin, )  za nas Boga prosi!

S. Jeronim, [

S. Martin, \

S. Miklavž, /

Vsi sveti škofje in spoznovavci, za nas

Boga prosite!

Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite!

S. Anton, j

S. Benedikt, /

S. Bernard, > za nas Boga prosi!

S. Dominik, ' l

S. Frančišk, J

Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti mnihi in pušavniki, za nas Boga
prosite!

S. Marija Magdalena,}

S. Agata, > za nas Boga prosi-

S. Lucija, )

245

S. Neža, i

I Katarina, za nas B °« a  P ros!!

S. Anastazija, '

Vse svete device in vdove, za nas Boga
prosite!

Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas Boga
prosite!

Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o Gospod!
Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Gospod!
Od vsiga hudiga, \

Od vsiga greha, '

Od svoje jeze,

Od nagle in neprevidene smerti,

Od skušnjav hudičevih,

Od jeze, sovraštva in vse hude volje,

Od duha nečistosti,

Od treska in hudiga vremena,

Od šibe potresa,

Od kuge, lakote in vojske,

Od večne smerti,

Skozi svoj prihod,

Skozi svoje rojstvo,

Skozi svoj kerst in sveti post,

Skozi svoj križ in svoje terpljenje,

Skozi svojo smert in svoj pokop,

Skozi svoje sveto vstajenje,

Skozi svoj čudni vnebohod,

Skozi prihod Tolažnika svetiga Duha, /

—r

s

p

ca

o

o

ca

o

GL

246

V dan sodbe, reši nas, o Gospod!

Mi grešniki, \

De nam zaneseš, \

De nam odpustiš,

De nas k pravi pokori perpelješ, I

De svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš,

De pastirja apostoljskiga in vse cerkve-J
ne stanove v svoji sveti veri ohraniš,J
De sovražnike svete cerkve ponižaš, I
De keršanskim kraljem in oblastnikamj
mir in pravo enovoljnost daruješ,

De vsimu keršanskimu ljudstvu mir inj
edinost daš,

De nas vse v svoji sveti službi poter-
diš in obderžiš,

De naše misli k nebeškim željam po-J
vzdigneš,

De vsim našim dobrotnikam večne dari
dodeliš,

De duše naše, in naših bratov, bliž¬
njih in dobrotnikov od večniga po¬
gubljenja rešiš,

De sad zemlje daš in ohraniš,

De vsim vernim dušam večni pokoj do- [
deliš,

De nas uslišiš,

Sin Božji, I  v

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemljesj
zanesi nam, o Gospod!

prosimo le, sliši nas'.

247

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas !

Oče naš (i. t. d. tiho.)

V.  In nas ne vpelji v skušnjavo: *

O. Tetnuč reši nas hudiga.

Molitve po Litanijah

v dan sv. Marka in križev teden.

69- Psalm.

O Bog! hiti me otet;

Gospod! teci mi pomagat.

Omoteni in osramoteni naj bodo, kteri mi
strežejo po življenji.

Odstopijo naj, in sram jih bodi, kteri mi
hočejo hudo.

Obernejo naj se zdajci osramoteni, kteri
pravijo: Haha! haha!

Vsi pa, kteri tebe išejo, naj se vesele in
rad ujejo.

Vedno naj reko: Hvaljen bodi Bog! kteri
ljubijo tvoje odrešenje.

248

Jez pa sim revež in siromak, o Bog, hiti
k meni.

Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog! nikar
se ne mudi.

Čast bodi Očetu i. t. d.

F. Pomagaj svojim služabnikam!

O. Ki v te zaupajo, moj Bog!

F. Bodi nam, Gospod! močen turn,

O.  Pred sovražnikam.

F. Nič naj ne opravi sovražnik per nas,

O. In otrok krivice naj se ne loti nam
škodovati.

F. Gospod! ne ravnaj z nami po naših
grehih.

O. In ne povračuj nam po naših hudobijah.

F. Molimo za našiga papeža I.

O.  Ohrani ga, Gospod! oživljaj in osreči
ga na zemlji, in ne daj ga v voljo nje¬
govih sovražnikov.

F. Molimo za svoje dobrotnike.

O.  Poverni, Gospod! milostljivo zavoljo
svojiga imena večno življenje vsim, kten
nam kaj dobriga store.

F. Molimo za verne mertve.

O. Gospod! daj jim večni mir in pokoj, in
večna luč naj jim sveti.

F. Naj počivajo v miru.

O.  Amen.

F. Molimo za svoje brate, kterih ni tukaj.

249

0. Pomagaj svojim služabnikam, ki v te
zaupajo, moj Bog!

V.  Pošlji jim, Gospod! pomoč iz svetiša,
O.  In varuj jih iz Siona.

V.  Gospod! usliši mojo molitev;

0. In moje vpitje naj do tebe pride!

Moli m o.

O Bog 1 ! ki ti je lastno usmiliti se
vselej in perzanesti, usliši naše po¬
hlevne prošnje, de nas in vse tvoje
služabnike, ktere grehov ketina veže,
milost tvoje dobrote odveže. Usliši,
te prosimo, o Bog! našo pohlevno
molitev, in odpusti nam grehe, ki
se ti jih obtožimo, de nam dobrot¬
ljivo z odpušenjem vred mir dodeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o Go¬
spod! svojo neizrečeno milost, de
nas od vsili grehov odvežeš in od
štrafeng, ktere za-nje zaslužimo, rešiš.

Bog! ki te greh razžali in po¬
kora potolaži, ozri se milostljivo na
prošnjo k tebi kličejočiga ljudstva,
in šibe svoje jeze, ki jih za svoje
grehe saslužimo, od nas. odverni.

250

Vsigamogočni večni Bog! usmili
se svojiga služabnika I., našiga pa¬
peža, in vodi ga po potu večniga
življenja, de bo s tvojo pomočjo, kar
je tebi dopadljivo, želel, in z vso
močjo storil.

O Bog! od kteriga pridejo svete
želje, dobre misli in pravične dela,
daj svojim služabnikam tak mir, ki
ga svet ne more dati, de bodo
naše serca tvojim zapovedim vdane,
in po zatertim strahu sovražnikov
časi s tvojo pomočjo varni in mirni.

O Bog! vžgi naše serca z
ognjem svojiga svetiga Duha, de ti
bomo s čistim telesam služili in z
očišenim sercam dopadli.

Bog, stvarnik in odrešenik vsih
vernih! dodeli dušam svojih služab¬
nikov in služabnic odpušenje vsih
grehov, de milostljivo odpušenje,
kteriga so vselej želeli, po boga¬
boječih prošnjah dosežejo.

Začni, prosimo, Gospod! s sva-
jim duham naše djanje, in spremljaj

251

ga s svojo sveto pomočjo, de se
vse naše molitve in dela vselej iz
tebe začno, in iz tebe začete tudi
v tebi končajo.

Vsigamogočni večni Bog! ki go¬
spoduješ čez žive in mertve, in se
usmiliš vsih, ktere iz vere in dobrih
del za svoje spoznaš, prosimo te po¬
hlevno, de vsi, za ktere smo se na¬
menili moliti, kteri so še per živ¬
ljenji , ali pa so se že s sveta ločili,
po prošnjah vsih tvojih svetnikov od
tvoje dobrote odpušenje vsih svojih
grehov dosežejo. Po Gospodu našim
Jezusu Kristusu, Sinu tvojim, kteri
s teboj živi in kraljuje v edinosti
svetiga Duha, Bog vekomej. Amen.
V.  Bog, usliši mojo molitev;

O.  In moje vpitje naj pride do tebe.
K Vsigamogočni in usmiljeni Bog
naj nas usliši.

O.  Amen.

K In vernih duše naj po milosti
Božji počivajo v miru.

O.  Amen.

252

Molitve po Litanijah

per popoldanji službi Božji ob nedeljah in
praznikih, kteri niso Matere Božje.

H svetimu Rešnjimu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V.  Kruh z nebes si jim dodelil,

O.  Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog! kteri si nam v prečud¬
nim Zakramentu spomin svojiga ter-
pljenja zapustil, daj nam, te prosimo,
svete skrivnosti tvojiga telesa in tvoje
kervi tako častiti, de sad tvojiga
odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri
živiš in kraljuješ z Bogam Očetam
v edinosti svetiga Duha Bog vekomej.
Amen.

Za odvernjenje vsih nadlog in nevarnost.

Vsigamogočni večni Bog, ne¬
beški Oče! poglej z očmi svoje ne¬
skončne milosti naše reve in nad¬
loge. Usmili se vsih vernih krist-

253

janov, za ktere se je tvoj edinoro-
jeni Sin, naš Gospod in Zveličar
Jezus Kristus, voljno grešnikam v
roke dal, in je tudi svojo drago kri
na lesu svetiga križa prelil. Po tem
Gospodu Jezusu odverni, milostljivi
Oče! zaslužene šibe, sedanje in pri¬
hodnje nevarnosti, punte, vojske, kugo,
lakoto, dragino, bolezni in žalostne
revne čase.

Vsigamogočni večni Bog! usmili
se svojiga služabnika, našiga pa¬
peža I., in vodi ga po potu večniga
življenja, de bo s tvojo pomočjo, kar
je tebi prijetno, želel in z vso močjo
storil.

O Bog, pastir in vižar vsih ver¬
nikov ! glej milostljivo na svojiga
služabnika, našiga škofa I., ki si
ga pastirja naše škofije postavil 5
dodeli mu, de tistim, čez ktere je
postavljen, z besedo in z djanjem k
dobrimu služi, in tako s čedo, ki mu
je izročena, večno življenje doseže.

Bog, varh vsih kraljestev, dodeli

254

svojimu služabniku, našimu cesarju
I., tvojo moč, s ktero se sovražnik
premaga, spoznati in častiti, de bo,
ker je iz tvoje volje cesar postal, tudi
v tvojim varstvu vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsim do¬
brim duhovske in deželske oblast¬
nike in gosposke, de nas bodo na
vse to napeljevali, kar zamore k tvoji
Božji časti, k našimu zveličanju in
k miru in sreči vsiga keršanstva per-
pomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, de
nam je prositi, za svoje prijatle in
neprijatle, za zdrave in bolne, za
vse žalostne in revne kristjane, za
žive in mertve.

Vsigamogočni večni Bog, ki go¬
spoduješ čez žive in mertve, in se
usmiliš vsih, ktere iz vere in dobrih
del za svoje spoznaš, pohlevno te
prosimo, de vsi, za ktere smo se
namenili moliti, kteri so še per živ¬
ljenji, ali pa so se že s sveta ločili,
na prošnjo vsih tvojih svetnikov od

255

tvoje dobrote odpušenje vsih svojih
grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo
edinost v veri brez vsiga razdertja
in ločitve. Preoberni naše serca k
pravi pokori in k poboljšanju našiga
življenja. Vžgi v nas ogenj svoje
ljubezni. Daj nam goreče želje po
vsi pravičnosti, de ti bomo kakor tvoji
pokorni otroci v življenji in v smerti
prijetni in dopadljivi.

Tebi bodi vedno perporočeno, o
Gospod! vse naše djanje in nehanje,
naše delo in opravilo, naše življenje
in naša smert.

Daj nam tvojo milost tukaj vži-
vati, in tamkej z vsimi izvoljenimi
doseči, de te bomo v večnim veselji
in zveličanji hvalili in molili. To nam
dodeli, o Gospod, nebeški Oče! po
Jezusu Kristusu, tvojim ljubim Sinu,
Gospodu našim in Odrešeniku, kteri
s  teboj živi in kraljuje v edinosti sve-
%a Duha, Bog vekomej. Amen.

256

V.  Božja pomoč ostani vselej per nas.
O.  Amen.

v

Oče naš . . . Cešena si Marija . . .

(petkrat.}

Lavretanske Litanije.

(Ob praznikih Matere Božje in ob sabotah.)

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod , usmili se nas !

K riste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsigamogočni Bog, )

Sin, vsiga sveta rešuji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

S. Marija,

S. Mati Božja,

S. devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudna,

Mati našiga stvarnika,

257

Mati našiga odrešenika,

Devica modra.

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,

Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice, (bogaboječima življenja)
Sedež modrosti Božje, (mati Jezusa, večue
modrosti)

Začetek našigaveselja, (mati Jezusa, našiga
ediniga praviga veselja)

Posoda duhovna, (prebivališe svetiga Duha)
Posoda Časti vredna, (zveličana mati Božjiga
Sinu) '

Posoda vse svetosti , (zgled pobožnosti) j
Skrivnostna roža, (zavoljo nedolžnosti in
vse vnemajoče ljubezni Božje)

Turn kralja Davida, (ker nas močno brani
pred sovražnikam našiga zveličanja)

Turn slonokosteni, (nar imenitnisi ženskiga
spola)

Hiša zlata, (nar čistejši prebivališe Jezusa,
kraljev kralja)

Skrinja miru in sprave, (mati Jezusa, ki
nas je z Bogam spravil in nam mir dodelil)

Vrata nebeške, (mati Jezusa, po kterim
samim zamoremo v nebesa priti)

Zgodnja danica, (ker je njeno rojstvo čas j
bližnjiga odrešenja oznanovalo)

17

za nas Boga prosi!

258

Zdravje bolnikov, (zavoljo zdravja, ki ga
jih toliko na duši in telesu po njeni prošnji
zadobi)

Perbežališe grešnikov, (zavoljo njene pre¬
velike ljubezni do skesanih grešnikov}

Tolažnica žalostnih,

Pomoč kristjanov,

Kraljica angeljev,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljnov,

Kraljica marternikov,

Kraljica spoznovavcov,

Kraljica devic,

Kraljica vsih svetnikov,

Kraljica brez madeža izvirniga greha
spočeta,

Jagnje Božje, ki grehe sveta
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

odjemlješ;

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš . . . Češena si Marija

• •

za nas Boga prosi

259

Molitve.

1. K presvetiinu Rešuj iiiiu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V.  Kruh z nebes si jim dodelil,

O.  Kteri ima vso sladkost v sebi.

Moli  ni o.

O Bog, kteri si nam v prečud¬
nim Zakramentu spomin svojiga ter-
pljenja zapustil, daj nam, te prosimo,
svete skrivnosti tvojiga telesa in
tvoje kervi tako častiti, de sad tvo¬
jiga odrešenja vedno v sebi čutimo.
Kteri živiš in kraljuješ z Bogam
Očetam v edinosti svetiga Duha, Bog
vekomej. Amen.

2.  K sveti Devici, Materi Marii.

Pod tvojo pomoč perbežimo, o
sveta Božja porodnica! ne zaverzi
naših prošinj v naših potrebah, temuč
reši nas vselej od vsih nevarnost. O
častitljiva in žegnana Devica, naša
gospa, naša srednica, naša besed¬
ica, naša pomočnica! S svojim Sinam

17 -»

260

nas spravi, svojimu Sinu nas perpo-
roči, svojimu Sinu nas izroči.

V.  Prosi za nas, sveta Božja po¬
rodnica !

O.  De bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.

Dodeli nam, svojim služabnikam,
prosimo, Gospod Bog! de vedno
zdravje na duši in telesu vživamo,
in de bomo po častitih prošnjah
presvete Marije vselej Device od se¬
danje žalosti rešeni in večniga ve¬
selja deležni.

3. Češena  bodi, kraljica.

V ,

Češena bodi, kraljica, Mati mi¬
losti, življenje, sladkost in upanje
naše, bodi češena! K tebi vpijemo
zapušeni Evini otroci; k tebi zdihu¬
jemo žalostni in objokani v tej dolini
solz. Oh, oberni tedaj, naša pomoč¬
nica! svoje milostljive oči v nas in
pokaži nam po tem revnim življenji

261

Jezusa, žegnani sad tvojiga telesa:
o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka
Devica Marija!

V.  Prosi za nas, sveta Božja
porodnica!

O.  De bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.

Vsigamogočni večni Bog! ki si
dušo in telo častite Device Matere
Marije, de bi vredno prebivališe tvo-
jiga Sina biti zaslužila, s perpomočjo
svetiga Duha perpravil, daj, de bomo,
hi se njeniga spomina veselimo, po
njenih milostljivih prošnjah od prihod¬
njih zlegov in večne smerti rešeni.

4. K svetiinu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec,
kteriga je postavil Gospod čez svojo
družino.

V.  Prosi za nas, sveti Jožef!

O.  De bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

262

Molimo.

Naj nam, prosimo, Gospod! za-
služenje ženina tvoje presvete Ma¬
tere Marije pomaga, de, kar naša
slabost ne premore, nam bode po nje¬
govih prošnjah dodeljeno.

5. Za vse potrebe.

Ponižno, Gospod! te prosimo,
razveži po svoji milosti naših gre¬
hov vezi in ohrani po prošnjah svoje
izvoljene Matere ljube Device Marije
in vsih svojih svetnikov, nas, svoje
služabnike, naše dobrotnike in naše
pohištvo v vsi svetosti; tudi očisti
vso našo rodovino in naše prijatle
od hudobe in grehov in napolni jih
z lepimi čednostmi; dodeli nam mir
in zdravje, odverni od nas vidne in
nevidne sovražnike, in odženi vse
hude želje; daj nam zdravo vreme
in dobro letino, skaži milost našim
prijatlam in neprijatlam, in obvaruj
to faro z vsimi, kteri v njej prebi¬
vajo, kuge, lakote, vojske, ognja.,

263

potresa, povodnji, in dodeli milost¬
ljivo vsim vernim keršenikam, ži¬
vim in mertvim, v nebeškim kra¬
ljestvu večno življenje, mir in po¬
koj. Obvaroj našiga papeža I., na¬
šiga škofa I., našiga svetliga cesarja
I., in vso našo duhovsko in dežel¬
sko gosposko, in vse keršansko
ljudstvo vsih nadlog in vsiga zlega.
In tvoj žegen pridi z nebes doli
na nas, in bodi vselej nad nami.
Po Gospodu našim Jezusu Kristusu,
Sinu tvojim, kteri s teboj živi in
kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog
vekomej. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej
per nas.

O. Amen.

* v

Oče naš . . . Cešena si Ma¬
rija . . . (petkrat).

264

za vesoljne potrebe.

Aa

Mnogotere pobožnosti k Jezu¬
sovimi! Sercu.

O preljubeznjivi Jezus! nič ni¬
mam, kar bi tebi dopadlo; nič ni-
sim in sam od sebe ne morem nič
storiti, kar bi tebe veselilo. Imam pa
serce, ki sim ga od tebe prejel in
ki si mi ga zato dal, de te ljubim.
To je vse moje bogastvo 5 vzemi ga,
o Jezus! in daj mi zanj svoje serce
in svojo ljubezen. Ne želim ne bo¬
gastva, ne časti, ne posvetniga ve¬
selja: le po tvojim Sercu, po tvoji
ljubezni hrepeni moje serce. Vžgi

265

v meni, moj Jezus! ta neugasljivi
ogenj svoje ljubezni; potem sim jez
ves tvoj, potem si ti ves moj. Te
ljubezni mi potem nihče ne more vzeti,
ker je moje serce s tvojo milostjo
tebi darovano in posvečeno in le za
tvoje Serce živi in bije vekomej.
Amen.

Ponižna prošnja k Jezusoviniu Sercu.

(Sv. Alfonza Ligvorja.)

O preljubeznjivi Jezus! vsiga se
ti dam in darujem v Zakramentu sve-
tiga Rešnjiga Telesa; vpričo njega
želim noč in dan na kolenih klečati
ter kot spokoren grešnik, s svečo v
roki in z zdihljeji v svojim sercu,
pokoro delati v domestenje vse ne-
časti, ki smo jo jest in vse stvari
tebi storili. O de bi bilo v moji moči,
neskončno število s Serafsko ljubez¬
nijo gorečih sere perdobiti, iz kterih
ki same lampice naredil in jih pred
tvojim presvetim Rešnjim Telesam po
vsih cerkvah razdelil, de tebi, koli-

266

korkrat nove plamena zaženo, tako
čast skažem, kakoršno si sam želeti
in misliti zamoreš! O moj Jezus!
stori, de bo vsaj moje serce taka
lampica. Vžgi ga zdej s čisto, sta¬
novitno in sladko ljubeznijo. O ko bi
jez, kakor zveličani duhovi, na vsih
krajih, kjer se ti svojimu nebeškimu
Očetu per sveti maši daruješ, altarje
obdati in ti vso dolžno čast in moli¬
tev skazati zamogel! Per vsih želim
pričujoč biti, ki se bodo do konca
sveta brale; in vse te ti darujem v
tvojo nar veči čast in v namen, se
s teboj v tvoji presveti daritvi skle¬
niti in tvojimu svetimu Sercu posve¬
titi zdej in vekomej. Amen.

Hrepenenje po Jezusovim Sercu.

(Sv. Alfonza Ligvorja.)

O ženin moje duše! odpri mi duri
svojiga Serca, vrata usmiljenja, vhod
v življenje, ter vleci kakor magnet
moje serce skozi nar drajši rane svoje
strani v dno svojiga presvetiga Serca,

267

de se moje serce z nerazvezljivo vezjo
ljubezni tako s tvojim Sercam sklene,
de ti v meni, in jest v tebi prebivam.
Sej nobeniga grešnika iz svojiga
blaženiga Serca ne odločiš; torej boš
tudi meni kotiček v njem pervolil.
Ako bi mi pa te milostljive vrata za¬
klenil, bi se vender ne hotel verniti,
ampak tako dolgo terkati, dokler bi
mi jih v tem ali unim življenji ne
odperl.

Vzemi in zakleni torej moje serce
v svoje Serce; rani ga s pušico svoje
ljubezni, de za ves svet nič ne mara,
vse minljivo zaničuje in vse zoper-
nosti serčno premaga. O de bi že
kakor tvoje, tudi moje serce vedno
z nebeškimi rečmi opraviti imelo!
Vem, de dosihmal v svojo žalost mo-
j'ga serca per svojim nisi vidil, ker
je pokoja in razveseljenja zunaj tebe
iskalo, in se na nečimurni svet ve¬
zalo; zato te prosim po ljubeznjivim
Mariinim Sercu, pomagaj mi vezi
raztergati, ki moje serce na svet

268

vežejo, de ga od časniga odtegnem,
in v tebe, nar veči dobroto, poto¬
pim. Zakoplji ga, o preljubi Jezus!
seboj v svoje presvete rane, de bo
le s teboj živelo. Zaznamnjaj moje
serce in moje petere počutke z znam-
njem svoje ljubezni, de s teboj in v
tebi vekomej ostanem. Amen.

Cešenje skrivnost Jezusoviga Serca:

a) Prebodenja Jezusoviga Serca.

O ljubeznjivo in ves čas svojiga
življenja terpeče Serce! kar je Ca-
harija prerokoval: „Vidili bodo, koga
so prebodli u , se je spolnilo. Tvoja
neskončna ljubezen te je gnala ne
samo v neizrečenih bolečinah za nas
umreti, temuč še mertvo po nekim
vojaku s sulico odperto in prebodeno
biti, zato, de nam je dano v brhko¬
stih k tebi perteči ter iz studenca
tvojiga prebodeniga Serca zajemati
tolažbe in razsvetljenja. O! usliši me,
kadarkoli k tebi zdihujem in svoje

269

roke k tebi povzdigujem, in vzemi
me v se, de potolažen in razsvetljen
v tebi počivam. Amen.

b) Počešenje kervi, ktera je iz Jezusoviga
Serca tekla.

O sladko Serce! de bi se moje
terdo serce omečilo, ti poslednjo
kapljo kervi preliješ. Bodi za toliko
ljubezen česen in hvaljen! Oh! po¬
hlevno te prosim, dodeli, naj tvoja
sveta rešnja kri moje serce tako
otaja, de iz ljubezni do tebe čez
svoje grehe britke solze prelivam,
ker oni so krivi tvojiga neizrečeniga
terpljenja in pregrenke žalosti, ktero
si prestalo na terdim križu. Naj moje
življenje s tvojim umerje, de bom
tudi jest ondi, kjer si ti, zdaj z že¬
ljami, po tem življenji pa z vsim
svojim bitjem pred tvojim obličjem v
Zveličavnim veselji. Amen.

d) Počešenje vode, ki je s kervijo iz Je¬
zusoviga Serca tekla.

O Božje Serce! češena bodi voda,

270

ki je s kervijo vred iz tebe tekla,
de me je omila izvirne in moje lastne
hudobije! O studenec žive vode! vlij
se z močjo v moje serce, de se s
teboj zopet kviško vzdigne, in le po
nebeškim hrepeni. Kdaj bom že vse
posvetno zapustil, le tebe ljubil, le
v tebi živel? Oh! kdaj bom že k tebi
poklican, tebe gledal in se v tebi
veselil vekomej?

e) Počešenje ljubezni, ki je iz Jezusoviga
Serca puhtela.

O goreče Serce! kakor svetle
lučice šviga tvoja presveta ljubezen
iz tvoje rane*, dolgo je bila v tebi
skrita, ob svojim terpljenji pa si jo
prav sosebno razodel. O presladki
Jezus! kako te zamorem za toliko
ljubezen po vrednim zahvaliti! O sveti
Serafi! kaj sodite od ljubezni Božjiga
Serca Jezusoviga? Kdaj bom začel
ljubiti tisto Serce, ki me je poprej
ljubilo in iz ljubezni do mene zadnjo
kapljo svoje predrage kervi prelilo?

271

O češeni ogenj! ki si življenje včlo-
večeniga Boga požgal, vžgi tudi moje
serce in požgi v njem vse v grehih
in hudobnih željah zastarano življe¬
nje, in daj mi novo življenje, v tvoji
gnadi in v tvoji prečisti ljubezni.

f) Počešenje ternjeve krone Jezusove.

O terpeče Serce! z milovanjem
in hvaležnostjo se spomnim, kako so
ti neusmiljeni vojaki iz dolziga ternja
spleteno krono na presveto glavo,
pred ktero se vse kolena perpogu-
jejo, z železnimi rokovicami pertis-
nili, de je ternje vse žile prebodlo
in presveto obličje vse okervavilo.
O kralj večne časti! kako bodečo
in zaničljivo krono si zame ničvred-
niga grešnika nosil, de bi jez vre¬
den bil, nestrohljivo krono dobiti, če
s teboj terpim. Daj mi torej, poter-
pežljivo Serce! de per zopernostih
življenja, ki nad me pridejo, ne go-
dernjam. Daj mi veliko več s krotko
poterpežljivostjo in ponižno spoznati,

272

de moja hudobija še več zasluži, ka¬
kor mi more kdo hudiga storiti. S
tako krotkostjo in poterpežljivostjo
želim častiti ternje tvoje svete krone.

g) Počesenje križa v Jezusovim Sercu.

O križani Jezus! silno veliko si
terpel, de bi nas zveličal! Vse tvoje
življenje je bilo revno in težavno;
na lesu svetiga križa pa je terplje-
nje do verha perkipelo. V morje
bolečin in britkost si potopljen, in
nimaš kam svoje s ternjem obodene
glave položiti. O neskončna ljubezen!
kako visoko si me cenil, de si me
tako drago odkupil! Zatorej te pro¬
sim, o Serce Gospoda nebes in zem¬
lje ! vtisni mojimu sercu podobo svo-
jiga križa, de najdem vse svoje bo¬
gastvo v revšini, svojo nar veči čast
v zaničevanji, svoje nar veči ve¬
selje v terpljenji in svojo nar veči
srečo v tem, de me vredniga storiš,
s teboj na križu živeti in umreti.
Amen.

273

V praznik presvetiga Jezusoviga Serca.

0 Božje Serce mojiga Odreše¬
nika! v duhu ponižnosti te molim in
z veseljem praznujem s tvojo sveto
cerkvijo tvoj tolikanj prijetni praznik.
Moje serce hrepeni po tebi, živi se¬
dež Božjiga veličastva, prebivališe
večniga miru, studenec veselja an-
geljev in zveličanih duhov! O Božje
Serce! kdo zapopade gorečo ljube¬
zen, ki jo do nas, revnih stvari,
imaš! Tvoja ljubezen je luč, ki serca
sladko objema, jih v sveti modrosti
plačuje, jih z nar večim veseljem
napolnuje in jih napaja iz studenca
večniga življenja. Ona da prostost,
spodi boječnost in poterpi z grešniki.
Tvoja ljubezen potolaži žalostne, po-
terdi nestanovitne in vzdigne posvetne
serca. O presladko Serce! za nas si
bilo prebodeno, tvoja presveta rešnja
kri je kakor večen studenec za vse
čase tekla, naše serca očistiti, oži¬
viti in vneti; za to k tebi zdihujem

274

in te pohlevno prosim, vžgi moje
serce s svojo gorečo ljubeznijo, de
vsiga grešniga nagnjenja očišeno
in razsvetljeno le tebe ljubi, se le v
tebi razveseluje, v tebi počiva, sebe
in svet premaga, in de je le enih
misel s teboj zdej in vekomej. Amen.

Serčni zdihljeji k Jezusovimu Sercu.

O usmiljeni Jezus! usliši me!

Gnada tvojiga Serca spreoberni me!

Svetloba tvojiga Serca razsvetli me!

Žalost tvojiga Serca stri me!

Rana tvojiga Serca prešini me!

Kri tvojiga Serca spravi me!

Voda tvojiga Serca očisti me!

Zasluženje tvojiga Serca posveti me!

Križ tvojiga Serca poterdi me!

Ternjeva krona tvojiga Serca ozaljšaj me!

Usmiljenje tvojiga Serca skrij me!

Duh tvojiga Serca oživi me!

Ogenj tvojiga Serca ogrej me!

Plamen tvojiga Serca vžgi me!

Ljubezen tvojiga Serca vnemi me!

Vrednost tvojiga Serca povzdigni me!

Lepota tvojiga Serca spremeni me!

Veselje tvojiga Serca zveličaj me!

Bogastvo tvojiga Serca nasiti me!

275

V tvojim Sercu, o Jezus! živim in umerjem.

Svoje serce tvojimu dam, in ljubim te.

O sladko Serce! osreči me —

Tukej in tam vekomej! — Amen.

Molitev

k Jezusovimi! Sercu za dar čistosti.

O Božje Serce Jezusovo, zgled
in studenec vse čistosti! posveti moje
serce v tempelj svoje svete ljubezni.
Požgi s svojim svetim ognjem vse,
kar je v mojim sercu nečistiga, pre-
grešniga in tebi zoperniga, de se
v njem čistost kot lilija razcvete, ter
ga z nar lepšim duham napolnuje.
O dobrotljivi Jezus! ki čiste duše
ljubiš in toliko grešnikov in grešnic
v čiste jagnjeta svoje čede spreober-
neš, usmili se mojiga serca, vleci k
sebi vse njegove nagnjenja in želje,
zedini seboj mojo dušo z vezjo nar
čistejši ljubezni in ne perpusti, de
ki se kdej od tebe ločila!

Lej, o moj Jezus! koliko sovraž-
nikov me zalezuje, in hiti mi milost-

18 *

276

Ijivo na pomoč. Svet s svojim mi-
kanjem, hudobni duh s svojimi sle-
potijami in moje lastno meso s svojim
neukrotljivim grešnim poželenjem se
neprenehama zoper mene vojskujejo;
in le s tvojo vsigamogočno gnado
zamorem tolike in toliko skušnjav
premagati. Torej vse svoje upanje
v tvoje neskončno usmiljenje stavim,
ktero samo premore, kar se slabimu
človeku nemogoče zdi.

Skrij, presladki Jezus! ob času
skušnjave moje serce v svoje pre¬
sveto Serce, de v njem sovražnika
obvarovan in tvojiga svetiga ognja
vnet, ves nečisti ogenj mesa in kervi
serčno premagam. O Jezus! vojskuj
se ti sam v meni, z menoj in zame,
in pomoli mi svojo mogočno roko,
de ne padem, se tudi k grehu ne
nagnem, ampak čez svoje nagnjenje
gospodujem in ga tvoji presveti volji
podveržem.

Vstvari v meni, o moj Bog! novo
in čisto serce, kterimu naj bo tvoje

277

britko terpljenje in tvoja grenka
smert vedno v spominu. Naj poterdi
kakor močno zdravilo mojo dušo in
naj ves strup iz nje odpravi. Tebi,
o Jezus! darujem svoje telo in svojo
dušo; ohrani me v svoji sveti službi 5
tebi samimu naj služi, kar si sam
v svojo čast vstvaril! Tvoja Božja
ljubezen bodi mojimu življenju luč,
ktera naj me neomadežaniga pelje po
poti tvojih svetih zapoved, de bom
po tem revnim življenji vreden tebe,
ženina čistih duš, obličje v obličje
gledati in ljubiti vekomej. Amen.

Molitev

k Jezusovimi! Sercu za gnado Božjo v
našim stanu in poklicu.

Predobrotljivi Jezus! ki vse svoje
izvoljene ljubiš, naj si bodo kteriga
koli stanu, dodeli mi, de v tem stanu,
k kterimu me je tvoja sveta previd¬
nost poklicala, tako živim, de ljube¬
zen tvojiga Božjiga Serca čedalje
bolj zaslužim. Moja duša bi sicer rada,

kakor je toliko svetnikov storilo, de¬
leč od posvetnima hrupa tebi služila;
ker mi je pa tvoja sveta previdnost
med svetam živeti odločila, te po¬
hlevno prosim, o moj Bog 1 ! daj mi
svojo mogočno gnado, de vso ne¬
jevoljo, vse težave, vse zaderge in
skušnjave, kakor tudi spačenost in
hudobijo marsikteriga svojih bližnjih,
s sveto poterpežljivostjo in krotkostjo,
z ljubeznijo in perjaznostjo po tvojim
presvetim zgledu prenesem, in ne¬
poškodovan grem po poti vsili so¬
vražnikovih pušic. Vižaj moje serce
tako, de brez tvoje svete volje ni¬
kdar kakiga druziga stanu ne želim,
in dodeli mi, de dolžnosti svojiga
stanu na tanko spolnujem in ti vedno
zvestejši služim. Vižaj tudi moj je¬
zik, de z njegovo preširnostjo tebe
ne razžalim, bližnjiga ne ranim in
miru svojiga lastniga serca ne zgu¬
bim, ki mi je tolikanj potreben, ti
zvesto v svojim poklicu služiti. Vodi
moje misli, želje, djanje in nehanje

279

po potih svojih svetih zapoved in ob-
iši me večkrat s svojo sveto gnado,
de se per vsakim opravilu na tebe
oziram, ga tebi darujem in čistiga
namena ne zgubim. Vzemi me, pre-
dobrotljivi Jezus! s trudam obteže-
niga v svoje presveto Serce, de v
njem ljubo počivališe najdem, se oži¬
vim in svoje serce z veselim upa¬
njem povzdignem, te viditi v tvojim
veličastvu tam, kjer bodo vse solze
od naših oči obrisane, smerti ne bo
več, ne terpljenja, ne jokanja, ne
več bolečine, bo pa večno veselje
in življenje. Amen.

Molitev

k Jezusovimi! Sercu v bolezni in britkosli.

O presladko Serce Jezusovo,
prava podoba vsih terpečih sere!
tebi potožim svojo nadlogo, k tebi
zdihujem v svojih bolečinah, ti si
moje upanje; ozri se na moje reve
in ne zapusti me, kakor moji grehi
zaslužijo! Rad sicer s teboj terpim

280

bolečine in zopernosti, s kterimi me
tvoja sveta previdnost tepe ; le to
gnado mi dodeli, jih po tvoji sveti
volji in v tvojo čast voljno terpeti.
Vzamem torej ta križ iz tvoje lju-
beznjive roke in ga objamem, ker
mi tvoja ljubezen iz tega minljiviga
terpljenja večno krono v nebesih
plete. O presladki Jezus! le majhna
kaplja iz tvojiga britkiga kelha so
moje bolečine, in vender ga tako
težko pijem. Usmili se me, o moj
Jezus! in ne zaverzi me vekomej!
Lej, duh je voljan; ali meso je slabo!
O daj le eno iskro ljubezni iz svoji-
ga prebodeniga Serca mojimu merzli-
mu sercu, de tako vneto tebe res¬
nično ljubi; in utihnile bodo potem
moje tožbe in hrepenelo bo moje
serce po terpljenji, de bi bilo enako
tvojimu Božjimu Sercu. Oh, kaj je
moje majhno terpljenje proti nezmer-
nimu morju tvojiga svetiga terplje-
njal Zato ne glej, o moj Jezus! na
moje telo, ki se upira zoper boleči-

281

ne, temuč daj mi, de se tvojima sve¬
tila terpljenja vdeležim, in se tvoji
presveti volji popolnama podveržem.
Dopolni tudi milostljivo iz svoje pre¬
obilnosti, kar meni manjka, de bo
moje terpljenje tebi dopadljivo in več¬
nima plačila vredno. Bodi vse moje
terpljenje združeno z bolečinami tvo¬
jima presvetima žalostnima Serca v
povikšanje tvoje in tvojima nebeškima
Očeta časti in slave! Amen.

Molitev

k Jezusovima Sercu za srečno smert.

O usmiljeni Jezus! tresem se per
misli na smert, ker se bojim zavoljo
svojih grehov slabo umreti in od tebe
večno ločen biti; ker si pa ti sam
nar grenkejši smert preterpel, de
jez nesrečno ne umerjem, in ker si
svoje presveto Serce odperl, de bi
v njem jez in vsi verni zoper vse
sovražnike in skušnjave obvarvani
živeli, in srečno umerli, perbežim
k temu presladkimu Sercu in te pro-

282

sim z velikim zaupanjem, skrij me
vanj ob strašni smertni uri zoper
vse zalezovanja peklenskima duha,
de s serčno žalostjo čez vse svoje
grehe in z gorečo ljubeznijo do tebe
v tem presvetim prebodenim Sercu
svojo dušo izdihnem, in presladke
besede zaslišim: Pridi, perjatel in
ljubljenec mojiga Serca! posedi kra¬
ljestvo in moje Serce vekomej. Amen.

Goreča prošnja k Jezusovimi! Sercu

v vsih potrebah.

V globoki ponižnosti svojiga ser¬
ca padem pred-te na kolena, o pre¬
sveto, Božje Serce Jezusovo! spo¬
znam tvojo nar veči visokost, ktero
vsi angelji molijo, in se z njimi
sklenem, hvaliti te in iz vse duše
povikševati. Tebi, svojimu nar lju-
beznjivšimu perjatlu, izročim s terd-
nim zaupanjem vse svoje potrebe in
stiske, vse reve, uboštvo, nagoto,
svoje slabosti, svojo lenobo in mlač¬
nost, ob kratkim: vse rane svoje du-

283

še, in te pohlevno prosim, hiti mi
po obilnosti svojiga usmiljenja na po¬
moč! O ljubeznjivo Serce! reši me
in daj meni in vsim, kteri so v
ravno taki nevarnosti, gnado stano¬
vitnim ostati v tvoji ljubezni. O Božje
Serce! ne pusti, de bi se potopil v
svojih hudobijah; stori, de le v tvoji
ljubezni večno ostanem; ravnaj po¬
tem z menoj, kakor je tebi všeč.
Le ne zaverzi me ne; zakaj v tebe
sim vse svoje zaupanje postavil. K
tebi zdihujem in kličem, reši me gre¬
ha, nar večiga zlega. Oberni svoje
obličje proč od mojih grehov, izbriši
vse moje pregrehe! Grozno mi je
žal, de sim te kdej razžalil, in te
iz vsiga serca odpušenja prosim. O
preljubeznjivo Serce! daj meni in
vsim, ki so se v mojo molitev per-
poročili ali za ktere sim dolžan mo¬
liti, tvojo nar veči pomoč občutiti.
1‘omagaj nam, slehernimu po njego¬
vih posebnih potrebah. O Serce polno
milosti! presuni serca terdovratnih

284

grešnikov, in daj mir in pokoj du¬
šam v vicah. Bodi umirajočim per-
bežališe, vsim stiskanim in žalostnim
tolažba, in bodi meni, o ljubeznjivo
Serce! vse v vsim; posebno pa bodi
moji duši perbežališe ob moji smertni
uri, in vzemi jo potem v naročje svo-
jiga usmiljenja! Amen.

Molitev

k preslarikimu imenu Jezusu.

Predobrotljivi Jezus! zapiši svoje
presladko ime v moje serce, de bo
ime Jezus vedno v mojih ustih, v
mojih mislih in v mojim sercu. Bodi
torej, o Jezus! moj Jezus, kadar
budim. O Jezus! bodi moj Jezus, ka¬
dar spim. O Jezus! bodi moj Jezus,
kadar molim. O Jezus! bodi moj Je¬
zus , kadar delam. O Jezus! bodi moj
Jezus, kadar sim skušan. O Jezus!
bodi moj Jezus, kadar se pregrešim.
O Jezus! bodi moj Jezus, kadar sim
v nadlogi. O Jezus! bodi moj Je¬
zus, kadar sim v stiskah. O Jezus!

285

bodi moj Jezus, kadar sim bolan. O
Jezus! bodi moj Jezus, kadar sim v
smertni nevarnosti. O Jezus! bodi moj
Jezus, kadar živim. . O Jezus! bodi
moj Jezus, kadar umerjem. O Jezus!
bodi v mojih ustih, kadar dušo iz¬
dihnem, de bo moja zadnja beseda:
Jezus, Jezus, Jezus! Amen.

Molitev

pred britko podobo Jezusovo.

Lej, o moj predobrotljivi in pre-
ljubeznjivi Jezus! pred tvojim pre¬
svetim obličjem klečim na kolenih
in te prosim z vso gorečnostjo svo-
jiga serca, vtisni v moje serce ži-
viga duha vere, upanja in ljubezni,
resnično obžalovanje vsih mojih
grehov in terdni sklep te nikdar
več ne razžaliti; ker s serčnim mi-
lovanjem tvojih svetih pet ran pre¬
mišljujem in v duhu pretehtujem, kar
je sveti prerok David od tebe, o
moj Jezus! prerokoval: „Prebodli so

286

moje roke in moje noge, sošteli so
vse moje kosti u .

Molitev

k pet kervavim ranam Jezusovim.

(Sv. Alfonza Ligvorja.)

1. Moj Gospod Jezus Kristus!
častim rano tvoje desne noge. Za¬
hvalim se ti, de si jo hotel zame
terpeti v tako silnih bolečinah in s
toliko ljubeznijo. Milujem tvojo bole¬
čino in bolečino tvoje žalostne Ma¬
tere. Zavoljo zasluženja te svete rane
te prosim, dodeli mi odpušenje mojih
grehov, ktere iz vsiga serca obža¬
lujem bolj kakor vsako drugo hudo;
ker sim tebe, neskončno dobroto, z
njimi razžalil. Žalostna Mati Božja!
prosi Jezusa zame.

JT v V

Oče naš. Cešena si Marija. Čast
bodi.

2. Moj Gospod Jezus Kristus!
častim rano tvoje leve noge. Zahva¬
lim se ti, de si jo hotel zame terpeti
v tako silnih bolečinah in s toliko

287

ljubeznijo. Milujem tvojo bolečino in
bolečino tvoje žalostne Matere. Za¬
voljo zasluženja te svete rane te
prosim, dodeli mi moč, v prihodnje
nikoli več ne pasti v smertne grehe,
temuč v gnadi Božji do smerti ostati.
Žalostna Mati Božja! prosi Jezusa
zame.

v v

Oče naš. Cešena si Marija. Čast
bodi.

3. Moj Gospod Jezus Kristus!
častim rano tvoje leve roke. Zahva¬
lim se ti, de si jo hotel zame terpeti
v tako silnih bolečinah in s toliko lju¬
beznijo. Milujem tvojo bolečino, in
bolečino tvoje žalostne Matere. Za¬
voljo zasluženja te svete rane te
prosim, reši me pekla, ki sim ga
tolikrat zaslužil, in kjer bi te v njem
več ne mogel ljubiti. Žalostna Mati
Božja! prosi Jezusa zame.

Oče naš. Cešena si Marija. Čast
bodi.

4. Moj Gospod Jezus Kristus!
častim rano tvoje desne roke. Za-

288

hvalim se ti, de si jo hotel zame
terpeti v tpko silnih bolečinah in s
toliko ljubeznijo. Milujem tvojo bo¬
lečino in bolečino tvoje žalostne Ma¬
tere. Zavoljo zasluženja te svete rane
te prosim, dodeli mi nebeško veliča¬
stvo, kjer te bom popolnama in iz
vsih svojih moči molil. Žalostna Mati
Božja! prosi Jezusa zame.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi.

4. Moj Gospod Jezus Kristus!
častim rano tvoje svete strani. Za¬
hvalim se ti, de si še tudi celo po
svoji smerti to razžaljenje preterpel,
ki si ga z nar veči ljubeznijo dopu¬
stil , akoravno ti nobene bolečine na¬
praviti ni moglo. Tudi milujem tvojo
žalostno Mater, kteri je bilo takrat
njeno Serce prebodeno. Zavoljo za¬
služenja te svete rane te prosim, ob¬
daruj me s svojo sveto ljubeznijo,
naj te tukej na svetu vedno ljubim,
de te bom enkrat na unim svetu
obličje v obličje skozi vso večnost

289

ljubiti zamogel. Žalostna Mati Božja!
prosi Jezusa zame.

r v v

Oče naš. Cešena si Marija. Čast
bodi.

Goreča molitev k terpečimu Jezusu.

(G e r a m b a.)

Zavoljo goreče ljubezni, s ktero
si, o moj Jezus! v izbrisanje mojih
grehov neusmiljeno in zaničljivo smert
na križu preterpel ; zavoljo cene pre¬
drage kervi, ki si jo zame prelil;
zavoljo zasluženja tvojiga britkiga
terpljenja; zavoljo prošnje Marije,
tvoje preljubeznjive Matere, in za¬
voljo bolečin, ki jih je pod tvojim
križem občutila, ko je njena žalostna
duša zadnji zdihljej tvojiga življenja
sprejela, njen glas pa zavoljo joka
zastal, — te prosim, zapiši v dno
mojiga serca sveto češenje svojiga
terpljenja, svojiga ponižanja in za¬
ničevanja. Presuni milostljivo s temi
ebčutljeji in mislimi moje serce, stori
toojo dušo deležno zasluženja svojiga

19

290

terpljenja, de po poti, ki si jo s
svojo kervjo zaznamujal, tako ho¬
dim, de bo moje življenje posnema¬
nje tvojiga, in de tako tebi podoben
gnado zadobim, se v številu tistih
znajti, ki bodo tvojo slavo in veli¬
častvo s teboj vekomej delili. Amen.

Pozdravljenje Jezusoviga križa.

(Sv. Anzclma.)

V

Cešen bodi, o sveti križ, naša
luč in naša moč! Cešeno bodi, o
mesto našiga odrešenja, naša hvala
in slava! Cešen bodi, o Božji križ,
naša pomoč in naše perbežališe, naša
bramba in naše življenje! Cešeno
bodi, o znamnje zveličanja, tolažba
žalostnih in nepremagljivi tabor zoper
vso moč sovražnikovo! Cešeno bodi,
o bandero zveličanja, posvečeno s
svetim Rešnjim Telesam Kristusovim
in z njegovimi svetimi udi kakor z
ravno tolikimi dragimi kamni ozalj¬
šano! O sveti križ! ki si bil vreden,
ceno našiga odrešenja nositi in nam

291

večno veličastvo perdobiti, bodi upa¬
nje mojiga vstajenja od smerti, moja
zmaga sovražnih moči, zdravilo moje
bolezni, palica moje starosti, terdna
podpora v vsih mojih nadlogah! S
teboj me ponovi in perpelji v večno
življenje, kteri je na tebi visel, Je¬
zus Kristus, moj Božji Odrešenik!
kterimu bodi hvala, čast, slava in
molitev vekomej! Amen.

Molitev k Jezusu v grobu.

O Jezus! serčno se ti zahvalim
za vse, kar si na svetu od svojiga
rojstva do smerti in pokopa storil,
učil in terpel. Svetu odmreti in le
v tebi živeti, sim bil tudi jest per
svetim kerstu s teboj v grob polo¬
žen. Bodi mi torej odslej tvoj častit¬
ljivi pokop popolnama zaklep pred
vsimi posvetnimi rečmi. Tu per tvo¬
jim svetim križu naj počivam, tu
prebivam, tu naj bom deleč od vsi-
ga šundra s teboj pokopan, de bom

19 *

292

samo s teboj sklenjen vsimu sveta
mertev in pokopan. Amen.

Mnogotere pobožnosti k Marii-
nimu Sercu.

Darovanje sanriga sebe Mariinima Sercu.

0 presveto in neomadežano Ma¬
riino Serce! prečisto, preljubeznjivo
in nar bolj popolnama Serce, ki si
iz rok Vsigamogočniga prišlo! ne-
usušljivi vir dobrote, krotkosti, n-
smiljenja in ljubezni! zgled vsih čed¬
nost in popolnama podoba Božjiga
Jezusoviga Serca! kako močno go¬
riš od ljubezni! Ti samo si Boga
bolj ljubilo kakor vsi Serafi 5  bolj
kakor vsi angelji in svetniki; ti si
z nar manjšim občutljejem presveti
Trojici veči čast skazalo, kakor so
jo vse druge stvari s svojimi nar
večimi deli kdej skazale in jo še ska-
zati zamorejo. O Serce Matere na-

293

siga Odrešenika! ki si naše reve tako
živo občutilo, za naše zveličanje to¬
liko terpelo, nas tolikanj goreče in
perserčno ljubilo, in si zavoljo tega
vredno češenja, ljubezni, zahvale in
upanja vsih ljudi, sprejmi milostljivo
moje slabo spoznanje tvoje visokosti.

Kleče pred teboj, o Serce u-
smiljene Matere! te častim z vso
ponižnostjo, kolikor le zamorem; za¬
hvalim se ti, de si se tolikrat in tako
usmiljeno in ljubeznjivo na moje te¬
žave ozerlo; zahvalim se ti za vse
dobrote, ki sim jih od tvoje materne
ljubezni zadobil, in se sklenem z
vsimi tistimi dušami, kterih nar veči
veselje in tolažilo je, tebe častiti,
tebe hvaliti, tebe ljubiti.

O preljubeznjivo Serce! odslej
hočem za Sercam Jezusovim tebe
nar bolj ljubiti in častiti; bodi mi
torej pot, po kterim mi je priti k
niojimu Zveličarju in po kterim mi
je zadobiti njegova gnada in usmi¬
ljenje ; bodi mi perbežališe v mojih

294

britkostih in pomoč v mojih potrebah;
od tebe se hočem učiti čistosti, po¬
nižnosti in krotkosti; od tebe hočem
dobivati ljubezen do nar svetejšima
Serca Jezusovima, tvojiga Božjiga
Sina. Amen.

Perseržnost do Mariiniga Serca.

O prečisto Mariino Serce! terdno
sklenem, tebe častiti, tebe ljubiti, tebi
služiti, od tvojih čednost z ljudmi
govoriti, tvojo čast poviševati, tvoje
svete zglede posnemati, posebno tvoje
perzadevanje za spreobernjenje greš¬
nikov. Prosim te, pomagaj mi v tem
perzadevanji in sprosi mi gnado, vse
svoje dela le iz ljubezni do presve-
tiga Serca Jezusoviga in do tvojiga
Serca za spreobernjenje grešnikov
storiti. Ozri se, o Marija! na vse
brate in sestre te bratovšine, s kte-
rimi se ti vsiga darujem, in, ker te
ne morem ljubiti, kakor želim, in ka¬
kor ti zaslužiš, sklenem svojo ljube¬
zen in češenje z ljubeznijo, perserč-

295

nostjo in češenjem, ktero ti je tvoj
Božji Sin nekdej na svetu skazoval
in ti jo bo v nebesih vekomej ska¬
zoval. O preljuba Devica Marija!
sprosi od Jezusa meni in vsim res¬
ničnima duha pokore in stanovitnost
v dobrim do konca. Amen.

Serčni zdihljeji k Mariinimi! Sercu.

Tvoje Serce, o Marija, odpri se!

Tvoja moč varuj me !

Tvoja ponižnost uči me!

Tvoja revšina obogati me!

Tvoja poterpežljivost prenesi me!

Tvoja pokoršina podverzi me!

Tvoja nedolžnost posveti me!

Tvoja ljubezen vžgi me!

Tvoje usmiljenje obdaj me!

Tvoja ljubeznjivost zamakni me !

Tvoja lepota vnemi me!

Tvoje nagnjenja naj vodijo me!

Tvoje solze omeče naj me!

Tvoje terpljenje presuni me!

Tvoje bolečine naj ranijo me !

Tvoje veselje zveličaj me!

O Devica Marija, usliši me!

V svoje presladko Serce skrij me,

V življenji in smerti varuj me,

296

De čedalje bolj ljubim te;

Tukaj in tam vekomej.

Amen. Amen. Amen.

Molitev

k presvetimu Mariinimu Sercu.

O Serce Marije, Matere Božje
in naše Matere! o preljubeznjivo
Serce! nad kterim ima presveta Tro¬
jica dopadajenje, vredno si, de te vsi
angelji in ljudje časte in ljubijo; o
Serce! Jezusovimu Sercu nar bolj
podobno, čigar popolnama podoba si;
o Serce! polno dobrotljivosti in usmi¬
ljenja do nas revnih; raztajaj vender
naše merzle serca, in stori, de se
vse spremene in z Jezusovim Sercam
sklenejo. Vlij va-nje ljubezen do svo¬
jih čednost in vžgi jih z ognjem svoje
svete ljubezni. Cuj nad sveto cerkvijo,
varuj in brani jo zoper vse naklepe
njenih sovražnikov. Bodi nam pot, ki
k Jezusu pelje, in bodi nam stude¬
nec, iz kteriga nam gnade za zve¬
ličanje potrebne teko. Podpiraj nas

297

v slabosti, pomagaj nam v skušnja¬
vah, brani nas v preganjanji in v
vsaki nevarnosti, zlasti v poslednjim
vojskovanji našiga življenja in ob
strašni smertni uri, ko se bodo vse
peklenske moči zoper nas vzdignile,
de bi naše duše pogubile. Odpri nam
takrat, o usmiljena Devica! svoje
Serce, naše perbežališe, de bomo
Boga v nebesih častili in hvalili ve-
komej. Amen.

Božje Serce Jezusovo, in pre-
čisto Serce Mariino — ve Serci vse
svetosti! bodite spoznani, hvaljeni,
češeni in povikševani zdej, vselej in
povsod po vsih krajih vesoljniga
sveta! Amen.

Molitev

k prečisti Devici Marii za vsaki dan v
tednu.

Y T  nedelj  o.

Glej, o Mati Božja! uboziga greš¬
nika pred seboj, kteri k tebi perteče
in v tebe zaupa. Ne zaslužim sicer,

298

de se na-me ozreš ; pa vem, de za¬
voljo smerti, ki jo je tvoj Sin za
zveličanje grešnikov preterpel, jim
pomagati močno želiš. O Mati usmi¬
ljenja ! ozri se na moje reve in usmili
se me. Vsi te imenujejo perbežališe
grešnikov, upanje obupljivih in po¬
moč zapušenih; bodi tedaj moje per¬
bežališe, moje upanje, moja pomoč;
ti me zamoreš s svojo prošnjo rešiti.
Zavoljo ljubezni Jezusa Kristusa te
prosim, pridi mi na pomoč, o dobrot¬
ljiva Mati! podaj svojo mogočno roko
ubogimu grešniku, ki se ti perporoči
in pomagaj mi iz nadloge. Vem, de
imaš veselje, grešniku, ako je mo¬
goče, pomagati; pomagaj mi torej
zdej, ker ti je mogoče. S svojimi
grehi sim gnado Božjo in svojo dušo
zgubil; zdej se pa v tvoje roke iz¬
ročim ; le pokaži mi, kaj mi je storiti,
de gnado svojiga Boga zopet dobim;
in storil bom vse brez odlašanja. On
sam me k tebi pošlje, de mi ti po¬
magaš; on hoče, de se k tvojimu

299

usmiljenju zatečem, de mi ne samo
zasluženje tvojiga Sina, ampak tudi
tvoja prošnja zveličanje doseči po¬
maga. K tebi se tedej obernem, o
mogočna Devica! prosi svojiga Bož-
jiga Sinu za-me. Stori me deležniga
vsih dobrot, ki jih skazuješ tem,
kteri v tebe zaupajo. O Marija! usliši
mojo gorečo prošnjo in je ne zaverzi.
Amen.

Tri Cesenasimarije — v čast presvetima Ma¬
riinima Serca in za popravo neeasti po brezbožnih
Marii storjene.

V p o n d e 1 j i k.

Sveta Marija, kraljica nebeška!
jest, ki sim bil suženj greha, se zdej
za vselej podam v tvojo službo. Do¬
kler bom živel, te hočem častiti, lju¬
biti in ti služiti; vzemi me tedej za
svojiga služabnika in ne zaverzi me,
kakor zaslužim. O moja Mati! v tebe
sim vse svoje upanje postavil. Visoko
častim in hvalim Boga, ker mi je po
svojim usmiljenji to zaupanje dodelil,
^es je, de sim veliko grešil; pa

300

upam, de sim zavoljo zasluženja Je¬
zusa Kristusa in po tvoji prošnji že
zadobil odpušenje. Ali to mi še ni
zadosti: Eno me skerbi, o moja ljuba
Mati! in to je, strah, de bi gnade
Božje zopet ne zgubil. Nevarnosti
niso minule, sovražniki ne spijo, in
nove skušnjave me bodo obdajale.
Brani me tedej, o moja gospa! stoj
mi na strani zoper peklenskiga so¬
vražnika, in ne perpusti, de bi vno¬
vič grešil, in razžalil tvojiga Božjiga
Sina. Ne sme, ne sme se več nikdar
zgoditi, de bi svojo dušo, nebesa,
svojiga Boga še kdej več zgubil. Te
gnade želim, o Marija! to gnado mi
sprosi! To je moje upanje. Amen.

V torik.

Presveta Devica Marija, Mati
dobrotljiva in usmiljena! tresem se
in trepečem, ko svoje grehe pre¬
mišljujem in na smertno uro mislim.
O preljubeznjiva Mati! vse svoje
upanje stavim v predrago kri Jezusa

301

Kristusa in v tvojo prošnjo za-me.
0 tolažnica žalostnih! ne zapusti me
takrat v tisti veliki britkosti, in ne
odreci mi svojiga tolažila. Ce mi že
zdej misel na moje grehe, nesvestost,
če so mi odpušeni, nevarnost zopet
vanje pasti in ojstrost pravice Božje
toliki strah delajo, kaj še le bo ob
smertni uri ? O moja gospa! zadobi
mi še pred tisto uro veliko žalost
nad vsimi grehi, pravo poboljšanje in
za ves čas, kar mi ga je še živeti,
stanovitnost v službi in ljubezni Božji.
In ko moja smertna ura pride, ta¬
krat, o Marija, o moje upanje! mi
stoj na strani v hudih stiskah, pod¬
piraj me, de ne obupam, kadar mi
ko peklenski sovražnik moje obilne
grehe pred oči stavil. Sprosi, de bom
takrat še veliko večkrat k tebi kli¬
cal, in de med klicanjem tvojiga
sladkiga imena in imena tvojiga Bož-
jiga Sinu svojo dušo izdihnem. To
gnado, ktero si toliko svojim resnič-

302

nim služabnikam skazala, tudi jest
od tebe želim in upam zadobiti. Amen.

Tri Cesenasimarije.

V sredo.

O prečista Devica Marija, Mati
Božja! kolikokrat sim že s svojimi
grehi pekel zaslužil! Ze po mojim
pervim grehu bi se bila morebiti skle¬
nila sodba čez me, ko bi ne bila ti,
o predobrotljiva Mati! jeze pravice
Božje s svojo prošnjo potolažila*, moje
terdo serce si premagala in omečila
in me persiliia v te zaupati. In v ko¬
liko zmot bi per tolicih nevarnostih
že bil zabredel, ko bi me ti, o Iju-
beznjiva Mati! ne bila obvarovala.

Pa kaj mi bo pomagalo tvoje
usmiljenje in vse gnade, ki si mi jih
ti, moja gospa! zadobila, če seven-
der zavoljo svoje lastne zanikernosti
pogubim V Oh! odpusti mi, de te ni-
sim poprej ljubil; odsihmal te hočem
za Bogam nar bolj ljubiti. Ne per-
pusti, de bi tebi kdej nezvest bil, ali,

303

de bi se od Boga ločil, kteri mi je
zavoljo tvoje prošnje toliko gnad do¬
delil. Ne perpusti, o preljubeznjiva
gospa! de bi jez med tiste pahnjen
bil, ki tebe v peklu sovražijo in pre¬
klinjajo. Ali bi mogla perpustiti, de
bi se kteri tvojih služabnikov, ki
te ljubijo, pogubil? O Marija! po¬
vej mi, če bom pogubljen? — O
gotovo bom, če tebe zapustim. Pa
kdo bi zamogel kdej tebe zapustiti,
kdo tvoje tolike ljubezni pozabiti!
Ne bo, ne bo pogubljen, kdor se z
zaupanjem tebi perporoči in per tebi
pomoči iše. O preljubeznjiva Mati!
ne zapusti me v moji slabosti, de se
ne pogubim5 opominjaj me, de vse¬
lej per tebi pomoči išem. Reši me,
o moje upanje! reši me večniga po¬
gubljenja; pred vsim pa me greha
obvaruj, kteri sam v pogubljenje
pahne. Amen.

Tri Češenasimarije.

304

V če ter tik.

O častitljiva kraljica nebeška,
ktera nad vse angelje povzdignjena
naj bliže Božjiga sedeža sediš! jez,
ubogi grešnik, te pozdravim iz do¬
line solz, in te prosim, oberni k meni
svoje milostljive oči. Lej, o Marija!
v kakošnih nevarnostih se znajdem,
dokler na svetu živim, v nevarno¬
stih, Boga in zveličanje zgubiti. V
tebe upam, ljubim te, in hrepenim,
kmalo k tebi priti, te v nebeškim
raji gledati in častiti. Kdaj, o Ma¬
rija! bo peršel dan, de se bom zve¬
ličan pred teboj znajdel? Kdaj bom
kušnil milostivo roko, ki mi je toliko
dobrot delila? Bil sim velikokrat v
svojim življenji tebi nehvaležen, o
ljubeznjiva Mati! ali v nebesih, če
va-nje pridem, ti ne bom več nehva¬
ležen ; ondi gori te bom vso večnost
ljubil, častil in hvalil. Hvaljen bodi
Bog, ki mi je dal to terdno upanje,
ktero stavim na predrago Jezusovo
kri, in na tvojo prošnjo. Vsi tvoji

305

resnični služabniki so imeli to zau¬
panje, in nobeden ni bil osramoten. O
Marija! prosi svojiga ljubljeniga Sina,
naj me zavoljo svojiga zasluženja in
terpljenja v tem zaupanji poterdi.
Amen.

Tri Češenasimarije.

V petik.

O Marija! med vsimi stvarmi si
nar blažji, nar viši, nar čistejši, nar
lepši in nar svetejši. O de bi te vsi
ljudje spoznali in ljubili, kakor si
vredna! To me veseli, ker vem, de
je toliko število zveličanih duhov v
nebesih in pravičnih duš na zemlji,
ki tvojo dobroto in lepoto neprene-
hama hvalijo in poveličujejo. Posebno
pa me veseli, de Bog sam tebe bolj
ljubi, kakor vse angelje in svetnike.
Tudi jez, ubogi grešnik, te ljubim,
0  preljubeznjiva kraljica! pa vse pre¬
dalo; zato želim veči in gorečniši
ljubezen do tebe imeti, ktero mi pa
sama ti sprositi zamoreš; zakaj tebe

20

306

prav ljubiti je gotovo znamnje več-
niga zveličanja 5 sprosi mi torej gnado,
ktera je od Boga potrebna, de se
zveličanje doseže. Spoznam tudi do¬
bro, o predobrotljiva Mati! koliko
hvalo sim dolžan Jezusu, tvojimu
Sinu, kteri je neskončne ljubezni
vreden. In ker tako močno želiš, de
bi vsi ljudje Jezusa ljubili, sprosi mi,
dč ga prav in goreče ljubim. Sej
zamoreš vse per Bogu, sprosi mi le
to gnado! Ne išem per tebi ne po-
svetniga blaga, ne časti, ne boga¬
stva; samo to želim, kar tudi tvoje
Serce želi, de svojiga Boga ljubim.
Vem, de ni mogoče, de bi ti take
želje zavergla; — nikdar ne, zakaj
že čutim nagibe v svojim sercu, na¬
gibe svojiga Boga ljubiti. Prosi, o
Marija! le prosi za-me, dokler nisim
per tebi v nebesih, kjer bom svojiga
Boga in tebe, preljubeznjivo Mater,
ljubil in vžival vekomej. Amen.

Tri Češeuasimarije.

307

V s abot o.

O Marija, presveta Mati mojiga
Odrešenika! če obilne gnade premiš¬
ljujem, ki si mi jih sprosila, in pa
nehvaležnost, s ktero sim ti jih po-
vračeval, moram spoznati, de novih
gnad prav nič nisim vreden: vender
v tvoje veliko usmiljenje le še upam.
O moja mogočna besednica! imej z
menoj usmiljenje. Ti med nas deliš
vse gnade, ki jih Bog nam ubogim
daje; in le zato ti je toliko moč, to¬
liko bogastvo, toliko dobrotljivost dal,
de nam na pomoč hitiš. Zveličan že¬
lim biti; torej izročim v tvoje roke
svojo dušo in svoje zveličanje. V'
številu tvojih sosebnih služabnikov
želim biti, ne zaverzi me! Vedno
išeš revnih, jim pomagati: ne za¬
pusti tedaj revniga grešnika, kteri
k tebi perbeži. Govori za-me; tvoj
Božji Sin bo uslišal tvojo prošnjo.
Vzemi me v svojo brambo in dosti
ud bo; zakaj če me ti varuješ, mi
ne bo nobena reč več strahu delala;

20  *

308

ne moji storjeni grehi, zakaj ti mi
boš sprosila odpušenje; ne hudobni
duhovi, zakaj ti si mogočneji, kakor
vse moči peklenske; ne pogled Je¬
zusa sodnika, zakaj tvoja prošnja
ga bo utolažila. Varuj me tedej, moja
Mati! in zadobi mi odpušenje mojih
grehov, ljubezen do Jezusa, sveto
stanovitnost, srečno smert in večno
zveličanje. Res je, nisim teh gnad
vreden; vender jih bom prejel, ako
ti Boga za-me prosiš. O Marija,
moja kraljica! v tebe upam, v tem
upanji imam pokoj, v tem upanji že¬
lim živeti in umreti. Amen.

Tri Cesenasiinarije.

V praznik
Mariinih sedem žalost.

Pobožnost v čast žalostniga Mariiniga Serca.

F. O Bog, hiti me otet;

O.  Gospod! teci mi pomagat.

Čast bodi Očetu in Sinu in sve-
timu Duhu.

309

1. Serčno te milujem, o preža-
lostna Mati! zavoljo žalosti, ktero
je tvoje ljubeznjivo Serce per pre¬
rokovanji svetila starčika Simeona
občutilo. O ljuba Mati! zavoljo te
serčne žalosti mi sprosi ponižnost in
dar strahu Božjiga. — Cešena si
Marija . . .

2. Serčno te milujem, o preža-
lostna Mati! zavoljo britkosti, ktero
je tvoje materno Serce takrat obču¬
tilo, ko si v Egipt bežala in tam
prebivala. O ljuba Mati! zavoljo te
serčne britkosti mi sprosi radodarnost
posebno do ubozih, in dar pobožnosti.
— Cešena si Marija ...

3. Serčno te milujem, o preža-
lostna Mati! zavoljo žalosti, ktero
je tvoje skerbno Serce občutilo, ko
si preljubeznjiviga Jezusa zgubila.
O ljuba Mati! zavoljo te serčne
skerbnosti mi sprosi čistost in dar
učenosti. — Cešena si Marija . . .

4. Serčno te milujem, o preža-
lostna Mati! zavoljo groze, ktera je

310

tvoje materno Serce spreletela, ko si
Jezusa s križem srečala. O ljuba
Mati! zavoljo te ljubezni in serčne
bolečine mi sprosi poterpežljivost in
dar moči. — Cešena si Marija. . .

5. Serčno te milujem, o preža-
lostna Mati! zavoljo terpljenja, ktero
je tvoje terdno Serce prestalo, ka¬
dar so Jezusa križali, in ko je on
smertne britkosti terpel. O ljuba Mati!
zavoljo tega serčniga terpljenja mi
sprosi zmernost in dar sveta. — Ce-
šena si Marija . . .

6. Serčno te milujem, o preža-
lostna Mati! zavoljo boleče rane,
ktero je tvoje usmiljeno Serce takrat
prejelo, ko so Jezusovo stran s su¬
lico odperli in njegovo preljubeznjivo
Serce prebodli. O ljuba Mati! zavoljo
svojiga od bolečin prebodeniga Serca
mi sprosi ljubezen do bližnjiga in
dar umnosti. — Cešena si Marija . • •

7. Serčno te milujem, o preža-
lostna Mati! zavoljo tihe žalosti, ktero
je tvoje ljubijoče Serce terpelo,

311

so Jezusa v grob pokladali. O ljuba
Mati! zavoljo te tihe serčne žalosti
mi sprosi stanovitnost in dar mo¬
drosti. — Cešena si Marija . . .

F. Prosi za nas, o prežalostna Mati!
O.  De bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo.

Dodeli nam milostljivo, Gospod
Jezus Kristus! prosimo te, de pre¬
lista Devica Marija, tvoja Mati, ktere
presveto Serce je ob času tvojiga
terpljenja meč bolečin presunil, zdej
in ob naši smertni uri per tvoji Božji
milosti za nas prosi. Po tebi, Je¬
zusu Kristusu, Odrešeniku sveta,
kteri z Očetam in svetim Duham ži¬
viš in kraljuješ Bog od vekomej do
vekomej. Amen.

V praznik

presvetiga Mariiniga Serca.

Tvoj praznik obhajamo, o pre¬
sveto in prečisto Mariino Serce! ki

312

si veselje mojiga serca. Tebe se ve¬
seli dans sveta cerkev, in vsi tvoji
dobri otroci. Ne zaverzi tudi mojiga
veselja, ki sim te čez leto pozdrav¬
ljal, in s sinovskim zaupanjem k tebi
pertekal. O de bi te zamogel dans
častiti, kakor te časte vsi angelji in
svetniki, kakor te časte vse tebi
vdane serca, kakor te časti sveta
cerkev, kakor te časti samo Jezu¬
sovo Serce! Moje serce govori tebi,
o presladko Serce! ti veš, de za¬
upljivo tebi govori. Usliši tedej moje
prošnje, o presveto Serce! ter ne
zaverzi mojiga serca, kteriga ti iz¬
ročim, o Mati! ki sim tvoj otrok.
Napolni ga s čednostmi, ki jih v
svojim presvetim Sercu imaš, de bo
ponižno, krotko, poterpežljivo, čisto
in dobrotljivo, de bo tvojimu prelju-
beznjivimu Jezusu in tebi dopadljivo.
O prečista Devica in Mati, moja
Mati! usliši mojo prošnjo zavoljo svo-
jiga preljubeznjiviga Serca. Amen.

313

Molitev

device k Materi Božji.

O devic Devica, neomadežana
nevesta svetiga Duha! čutim in spo¬
znam , kako sim slaba in revna; zato
k tebi perbežim, o pomagaj mi vse¬
lej, kadar pride moja čistost v ne¬
varnost. Od vsih strani strežejo
skušnjave po mojim sercu. Zbuduje
se v meni pregrešno nagnjenje do
sveta in njegoviga minljiviga ve¬
selja, perbližuje se mi sovražnik ne¬
dolžnosti , zapeljuje me hudobni svet;
pa s tvojo pomočjo, o sveta Mati!
nikdar nočem nič hudiga storiti in
zoper svojiga Boga grešiti. Njemu
samimu želim služiti s čistim, sra-
možljivim sercam, njega hočem z ne-
omadežanim sercam nad vse ljubiti.
Pridi tedej, preljubeznjiva Devica!
in hiti mi na pomoč, skrij me v svoje
varstvo, vzemi me v svoje presveto
Serce, in ne perpusti, de bi se po¬
greznila v posvetni hrup. Ne per-

314

pusti, de bi deviški venec omade-
žala, stergala ali še celo zgubila.
Ne perpusti, de bi se mi belo obla¬
čilo nedolžnosti vzelo, temuč prosi
za-me in pomagaj, de ž njim ozalj¬
šana pridem pred obličje tvojiga Bož-
jiga Sina, de od njega ne bom za-
veržena, de bom smela ž njim na
nebeško svatovšino iti in mu s teboj
in vsimi svetniki novo pesem peti
vekomej. Amen.

Molitev

mladenča k Materi Božji.

O prečista Marija Devica! nar
manjši greh ni omadežal tvojiga
Serca, tvoje prečisto telo ni nobe-
niga grešniga nagnjenja občutilo,
tvoje oči so bile vedno ponižne in
sramožljive, tvoje usta so le od ne¬
skončne ljubezni Božje in njegove
milosti govorile, le od Boga in ne¬
beških reči so hotle slišati tvoje
ušesa. O de bi tudi jez imel čisto
serce, živo hrepenenje po svetim

315

Bogu, in veselje nad nebeškimi rečmi,
kakor si ga ti imela! Ali moje serce
se hoče vžgati od nečistiga ognja;
misli in želje mi hoče peklenski duh
na pregrešno veselje oberniti; spa¬
čeni ljudje me hočejo zapeljati; moje
pregrešno nagnjenje je čedalje bolj
močno. Per tebi je v toliki nevar¬
nosti pomoč, o prečista Devica! K
tebi se tedaj zatečem, o pomoč krist¬
janov! k tebi povzdignem svoje oči,
zgodnja danica! Pokaži mi pravi pot,
kteri me popelje iz te stiske; odženi
od mene sovražnike lepiga življenja;
premagaj v meni vse pregrešno na¬
gnjenje, nakloni celo moje serce k
Jezusu, de na svetu le njega čez
vse ljubim, in raji umerjem, kakor
de bi njega, neskončno dobroto, zo¬
pet razžalil, in tebi, o preljubeznjiva
Mati! žalost delal, ki te za Jezu-
sam čez vse ljubim in ki v tebe vse
zaupanje stavim v življenji in smerti.
Amen.

316

Molitev

k prečisti Devici Marii, čednost čistosti
zadobiti.

1. Presveta Devica! nad vse
svetnike in angelje v nebesih te ča¬
stim iz vsiga serca, kakor hčer ne-
beškiga Očeta, in ti darujem svojo
dušo z vsimi njenimi močmi. — Ce-
šena si Marija . . .

2. Presveta Devica! nad vse an¬
gelje in svetnike v nebesih te ča¬
stim iz vsiga serca, kakor Mater edi-
norojeniga Sina, in ti izročim svoje
telo z vsimi njegovimi občutljeji. —
Cešena si Marija . . .

3. Presveta Devica! nad vse an¬
gelje in svetnike v nebesih te ča¬
stim iz vsiga serca, kakor ljubljeno
nevesto svetiga Duha, in ti izročim
svoje serce z vsim njegovim nagnje¬
njem ter te prosim, de mi od pre¬
svete Trojice vse k mojimu zveliča¬
nju potrebne gnade zadobiš. — C e '
šena si Marija . . .

317

Molitev

matere za otroke k Materi Božji.

Preljubeznjiva Mati mojiga Od¬
rešenika ! lej, jest mati se k tebi
obernem in te pomoči prosim! Ne¬
beški Oče mi je otroke izročil, sod-
nji dan jih bo od mene tirjal! Bojim
in tresem se, ko to pomislim in svojo
slabost preudarim. Kako čem svoje
otroke večniga pogubljenja obvaro¬
vati, ker so v tolikih nevarnostih?
Svet in peklenski duh jih zapeljujeta.
V ti stiski in britkosti k tvojimu ma-
ternimu Sercu perbežim; ti veš, kako
veliko je materno terpljenje. Tebi
tedej izročim svoje otroke; o stegni
svoje milostljive roke čez nje, vodi
jih po poti zveličanja in navdajaj jih
s straham Božjim in z ljubeznijo do
Jezusa. Stori, o usmiljena Mati! de
te bom enkrat z vsimi svojimi otroci
v nebesih gledala, ti jih tam čiste
pokazala, se ti zahvalila, in te z
njimi častila in hvalila vekomej. Amen.

318

Molitev

očeta ali matere k Materi Božji za spri-
deniga otroka.

Usmiljena Mati! ozri se na pre¬
veliko žalost, ktera moje serce za¬
voljo sprideniga otroka napolnuje.
Noč in dan je moje serce polno brit-
kost, ker se vedno bojim neskončno
pravičniga Sodnika, kteri bo otroka
od mene tirjal. Obžalujem zgublje-
niga otroka, ki me je zapustil in me
več ne posluša. Obernem se tedaj
k tebi, o usmiljena Mati! ker vem,
de se nihče ne pogubi, na kteriga
so tvoje milostljive oči obernjene. 0!
ozri se tudi na mojiga zgubljeniga
otroka, reši ga iz hudičeve sužnosti.
Terdno zaupanje imam, de boš mojo
prošnjo uslišala; spoznam in obžalu¬
jem, de sim prezanikerno za-nj sker-
bel(a). Vender upam, de se boš na
moje serčno hrepenenje ozerla, mo¬
jiga otroka rešila, ter moje prošnje
ne zavergla. Sveta Marija, preljuba

319

Mati! reši dušo mojiga otroka za¬
voljo kervi svojiga Božjiga Sinu, ki
jo je za nas vse prelil, in ne per-
pusti, de bi bila ta predraga kri zanj
zastonj prelita. Amen.

Molitev

otroka k Materi Božji za starše.

O moja preljubeznjiva Mati! s
posebnim zaupanjem te prosim, vzemi
moje ljube starše v svoje varstvo in
sprosi jim žegen Božji čez vse njih
dela in opravila. Dobro vem, koliko
sim svojim staršem dolžan; spoznam,
koliko se zame trudijo in skerbe; pa
tudi spoznam, de tega svojim star¬
šem nikdar poverniti ne morem. Lej,
zato se k tebi obernem, preljubez¬
njiva Mati! in te pohlevno prosim,
perporoči moje starše nebeškimu
Očetu, de jih vse nesreče, nadloge
in bolezni obvaruje in njih meni ska-
zane dobrote tukej na svetu z gna-
dami, tamkej pa z večnim življenjem
v nebesih poplača. Amen.

320

Molitev

k Materi Božji za bolnika.

Usmiljena Mati! tvoje Serce ima
usmiljenje z vsimi človeškimi nad¬
logami. Lej, bolan je, ki ga ljubiš;
bolečine zdelujejo njegovo telo. 0
pokaži veliko moč, ki ti jo je tvoj
Božji Sin dal, pokaži usmiljenje, kte-
riga je polno tvoje Serce. Ozri se
nanj (ali na njo) s svojimi milost¬
ljivimi očmi, in bolečine bodo zgi¬
nile. V terdnim zaupanji na tvoje
usmiljenje ne neham tvojiga Serca
prositi, dokler me ne uslišiš. Ako
pa ni presveta Božja volja, de se ta
bolnik ozdravi, mu pa vsaj njegove
bolečine polajšaj; sprosi mu gnado,
de voljno terpi in se v Božjo voljo
vda ter srečno umerje. Naj se že
zgodi karkoli si bodi, neprenehama
hočem tvojo moč in usmiljenje hva¬
liti , s ktero te je obdaril Jezus Kri¬
stus, kteri z Očetam in svetim Du¬
ham živi in kraljuje Bog vekomej-
Amen.

321

Molitev

k prečisti Devici Marii zoper vse hude
misli.

(Častitima O. Čuki  ta.)

O Marija, prečista Devica in
moja preljubeznjiva Mati! lej revno
siroto, ki pod tvojo brambo in varstvo
zoper vse grehe in skušnjave per-
beži. Darujem ti svoje oči in ušesa,
svoj jezik, svoje roke in serce, de
jih vsiga greha obvaruješ. Pomagaj
mi, o Mati! de nikdar Jezusa, tvo-
jiga Sinu, in svojiga Boga, ne raz¬
žalim. V skušnjavi hočem vselej k
tebi zdihovati in klicati: Prečista
Devica! v skušnjavi sim, pomagaj
; ves sim Jezusov in Mariin, kte-
rima sim se na vekomej daroval.

Moli potem trikrat Cešena si Marija . . .

Po svojim svetim devištvu mi
očisti, o prečista Devica Marija!
8er ce, telo in dušo; v imenu Boga
Očeta in Sina in svetiga Duha.
Amen.

21

322

Molitev

v nevarnostih ali v skušnjavah zoper
čistost.

(Se moli zjutraj in zvečer po angeljevim češenji.)

O Gospa moja! O Mati moja!
Tebi se vsiga darujem, in, de se
Tebi vdaniga skažem, Ti dans po¬
svetim svoje oči, svoje ušesa, svoje
usta, svoje serce, sebe popolnama
vsiga. Ker sim tedaj Tvoj, o dobra
Mati! varuj me, brani me, kakor
svojo lastnino in posestvo.

Krajši molitve v kteri koli skušnjavi.

O Gospa moja! o Mati moja!
spomni se, de sim Tvoj. Varuj me,
brani me, kakor svojo lastnino in
posestvo.

Zdihovanje k Materi Božji v vsaki potrebi.

O Marija! tolažba žalostnih, naše
upanje, naša edina Mati! ozri se
dans name, sliši moje zdihovanje,
in usliši prošnjo mojiga serca. Meje
serce je žalostno in se ne ve kam

323

oberniti, kakor k tebi, o Marija, o
moja Mati! Pridi mi tedej na pomoč
v moji žalosti, ne odverni svojih mi¬
lostljivih oči od mene zapušeniga,
ker sim v tolikih nevarnostih, in
usliši prošnjo žalostne duše, ktera
bi rada neprenehama klicala: „0
Marija! brez greha spočeta, prosi
za nas, kteri se k tebi zatečemo.^

Molitev

k Materi Božji v žalostnih časih.

Bodi češena, kraljica nebes in
zemlje! O devic Devica, zgodnja
danica! bodi češena, ki si polna gnad
in se kot luč blisketaš. O mogočna
kraljica! hiti naši deželi na pomoč.
O kraljica angeljev! bodi vsim krist-
janam pomočnica. Ozri se, o Marija!
milostljivo na našo deželo in spolni
naše serčne želje, ki jih tebi ponižno
izročujemo; odpri svoje preljubeznjivo
materno Serce in ne zapusti svojih
služabnikov v naši domovini! O po¬
kaži nam, de si naša Mati! Amen.

21 *

324

Pobožnost k mnogoterim Svet-
nikam.

Molitev

k Jezusu, Marii in Jožefu.

Jezus, Marija in Jožef! živeli
ste na zemlji v delavnosti, neznani
svetu, v nizkim stanu in tihim mira,
svetejši od vsih druzih. Oh! zado-
bite mi spoznanje, de še ne živim
sveto, če le molim, zdihujem in ža¬
losten obraz imam, ampak, če po
vašim zgledu Božjo voljo in dolž¬
nosti svojiga stanu zvesto spolnu-
jem, dobro po svoji moči delam, se
greha varujem, roke per delu, serce
pa per Bogu imam.

Jezus, Marija in Jožef! pomanj¬
kanje in nadloge, britkosti in pre¬
ganjanje ste terpeli, pa ste bili ven-
der zadovoljni in veseli. Oh storite,
de bom rad delal, de bom s tem, kar
mi Bog po moji pridnosti da, z a "

325

dovoljin, de tamkej na unim svetu
boljšima perčakujem, de mir ljubim
in se do tistih, s kterimi skupej ži¬
vim, krotkiga in postrežljiviga ska-
zujem; in tako bo tudi moje serce
vedno zadovoljno in veselo.

Jezus, Marija in Jožef! vaš lepi
zgled bodi vsim otrokam in staršem
vedno pred očmi, in naj nas vse k
posnemanju podbuduje, de bodo vaše
sladke imena na smertni postelji za
nas tolažljive. Ljubezen in edinost
naj bo po vsih hišah, kakor ste bili
tudi vi eno serce in ena duša. Tako
bo tudi povsod sreča in žegen Božji,
dokler k vam v nebesa ne pridemo
in večniga zveličanja ne dosežemo.
Amen.

Molitev v čast svetiga Jožefa.

O moj Bog! ki si svetiga Jožefa,
revniga, pa pravičniga moža, ženina
prečiste Device in rednika svojiga
preljubiga Sina izvolil, dodeli mi
na njegovo prošnjo čisto dušo in

326

neomadežano telo. Daj mi gnado,
po njegovim zgledu tebi pokornimu
in poterpežljivimu biti, de pravično
živim in srečno umerjem. Ohrani me
v svoji ljubezni, in dodeli mi po tem
revnim in britkim življenji nebeško
veselje po Jezusu Kristusu, Gospodu
našim. Amen.

Molitev v čast svete Ane.

O sveta Ana, mati nebeške kra¬
ljice in Božje porodnice! sprosi mi
resnično ljubezen do Jezusa, daj
moje serce svoji preljubeznjivi hčeri,
naj ga vedno čistiga obvaruje; pridi
mi na pomoč v vsaki skušnjavi; va¬
ruj me v življenji, ne zapusti me
umirajočiga, de bom z vsimi svetimi
zakramenti previden in popolnama
perpravljen s tega sveta šel, in s
teboj in s prečisto Devico Marijo
'Jezusa vekomej hvalil. Amen.

Molitev v čast svetih aposteljnov Petra
in Pavla.

O sveta aposteljna, Peter in Pavel!

327

ktera sta za sveto vero svoje živ¬
ljenje dala: sprosita mi gnado, se
nikdar in nikjer vere ne sramovati,
ktero sta s svojo kervijo poterdila,
ampak po njenih naukih zvesto ži¬
veti ter jo očitno in serčno spoznati
in pričati, de od Jezusa v nebesih
plačilo zadobim, ki ga je nebeški
Oče perpravil tem, kteri žive in
umerjo v pravi veri Jezusa Kristusa,
večniga pastirja naših duš, kteri živi
in kraljuje z Očetam v edinosti sve-
tiga Duha Bog vekomej. Amen.

Molitev v čast svetiga Stefana.

Sveti Štefan, kteri si še umi¬
rajoč za svoje sovražnike molil:
sprosi mi gnado od Boga, svojo jezo
in serditost premagovati, svoje so¬
vražnike ljubiti, jim dobro storiti,
kteri me sovražijo, in moliti zanje,
kteri me preganjajo, de tudi meni
Bog odpusti, naj v njegovi gnadi
umerjem in nebesa odperte najdem.
Amen.

328

Molitev v čast svetiga J ur j a.

Pomagaj mi, o sveti Juri! ko se
imam s svetam, s svojim pregrešnim
nagnjenjem ali s peklenskim duham
vojskovati; podpiraj me, ko me serč-
nost zapuša, in sprosi mi gnado,
svojiga duha po tvojim zgledu vedno
k Jezusu povzdigovati, kteri revne
in zapušene reši, in si s pravičnost¬
jo, zmernostjo in ljubeznijo tisto krono
perdobiti, ktera zdej tvojo glavo
zaljša. Amen.

Molitev v čast svetiga Janeza NepomučanaJ

Daj mi, o Bog! v življenji in
smerti svojiga zvestiga duhovna Ja¬
neza moč žive vere in svetost spo¬
vedne skrivnosti prav spoznati. Do¬
deli mi gnado, po zgledu tvojiga
svetiga marternika svoj jezik le v
tvojo čast, v svoje zveličanje in v
prid svojiga bližnjiga obračati, de
bom enkrat tistim perštet, kteri se z
jezikam niso pregrešili; po Jezusu
Kristusu, Gospodu našim. Amen.

329

Molitev v čast svetiga Janeza Kerstnika.

0 sveti Janez! kteri si bil že
pred svojim rojstvam posvečen in
kteri si s svojim ojstrim življenjem
kakor tudi z močjo Božje besede ve¬
liko ljudi spreobernil: sprosi tudi za¬
me per Jagnjetu Božjim duha vere
in pokore, de po poti večniga zve¬
ličanja hodim in se enkrat s teboj v
nebesih vekomej veselim. iVmen.

Molitev v čast svetiga Frančiška Ksaverja.

O sveti Frančišek! ki si toliko
duš z ukain in čudeži, s svetim živ¬
ljenjem in mogočno prošnjo per Bogu
v nebeško kraljestvo perpeljal; spre-
oberni tudi mojo dušo, pomagaj mi
bolnimu in umirajočimu, in perporoči
roe križanimu Jezusu, de me po
srečni smerti v nebeško veselje
vzame. Amen.

Molitev v čast svetiga Frančiška Serafskiga.

O sveti očak! ki si goreč od
°gnja Božje ljubezni in ozaljšan z

330

ranami križanima Jezusa, čigar ter-
pljenje si noč in dan premišljeval,
veliko duš za nebesa perdobil: rani
moje merzlo serce z žarki svoje sla¬
ve, de po tvojim zgledu tudi jez
posvetno nečimurnost zaničujem, svoje
pregrešno poželenje zatiram in s po¬
nižnim in krotkim duham po poti ho¬
dim, ktera pelje k Jezusu, mojimu
Bogu in moji ljubezni. Amen.

Molitev v čast svetiga Alojzja.

O sveti Alojzi, angeljski mlade-
neč! akoravno sim tolikanj nevreden,
te vender častim, in ti posebno per-
poročim čistost svoje duše in svojiga
telesa. Prosim te zavoljo tvoje an-
geljske čistosti, perporoči me neo-
madežanimu Jagnjetu Jezusu Kri¬
stusu in njegovi presveti Materi Ma¬
rii, Devici vsih devic, in obvaruj me
vsakiga smertniga greha. Ne per-
pusti mi, se s kakim madežem neči¬
stosti oskruniti, temuč, kadar me v
skušnjavi ali v nevarnosti greha vi-

331

diš, odverni vse nečiste misli in že¬
lje od mojiga serca; obudi v meni
spomin večnosti in križaniga Jezusa,
vtisni globoko v mojo dušo sveti strah
Božji, in vžgi me z Božjo ljubez¬
nijo, de te na zemlji nasledujem in
s teboj v nebesih Boga vživati za¬
služim. Amen.

v

Oče naš. Cešena si Marija.

Molitev v čast svetiga Antona Padvana.

Ozri se, o Bog! na ljubeznjivo
ponižnost in gorečo ljubezen svo-
jiga zvestiga služabnika Antona, in
daj mi gnado, v njegovim življenji
zaničevanje sveta in zvestobo tvoje
zveličavne besede spoznati, de me
nič od tebe, o Bog! ne odverne,
de se zaupljivo k tebi obernem in po
zgledu svetiga Antona na zemlji rev-
niga Jezusa z veseljem nasledvam,
svojiga bližnjiga kakor samiga sebe
ljubim, in v dobrim stanoviten osta¬
nem, potem pa večno veselje v
nebesih dosežem. Amen.

332

Molitev v čast svete Terezije.

0 sveta Terezija, češena ne¬
vesta nebeškima ženina! ki si zveli¬
čanje vsih grešnikov (tolikanj go¬
reče) želela, ozri se milostljivo na
mojo prošnjo in vžgi moje serce
z iskro svoje goreče ljubezni, de
tvojiga preljubeznjiviga nebeškiga
ženina iz vse moči svoje duše lju¬
bim; sprosi mi gnado, se na svet
ne navezovati, per molitvi in pre¬
mišljevanji nebeških reči zbranimu,
v svete skrivnosti Jezusoviga Serca
vpeljanimu, in z vsimi svojimi mislimi
v večnost obernjenimu biti, kjer Je¬
zusa s teboj hvaliti in častiti terdno
upam. Amen.

Molitev v čast svete Jederti.

Sveta Jedert, pobožna in do¬
brotljiva perjatlica Jezusa Kristusa!
ki si vedno čisto živela in v ker-
šanskih čednostih čedalje bolj rastla:
sprosi mi gnado, de po tvojim lepin*
zgledu živim, svoje življenje ne-

333

beškima Očetu darujem, in tako
večno zveličanje dosežem. Amen.

Molitev v čast Svetnika, čigar ime imaš.

O izvoljeni perjatel Božji, sveti I.,
čigar ime mi je bilo per svetim kerstu
dano, ohranil si vero, svet in pe¬
klenskima duha si premagal in imaš
zdej nezvenljivi venec večniga živ¬
ljenja. Poznaš nevarnosti te revne
doline in sovražnike zveličanja, in
veš, koliko je sile treba, nebeško
kraljestvo na-se potegniti. S toliko
večim zaupanjem torej k tebi per-
bežim in te prosim, pomagaj mi, de
po tesni poti zveličanja vse dni svo-
jiga življenja hodim, po dolžnostih
svojiga stanu pobožno živim, se iz
ljubezni do Jezusa zatajujem, vse te¬
žave srečno premagam, in tako čist
vsiga greha pridem pred obličje
Božje, kjer se bom s teboj veselil
vekomej. Amen.

Molitev k svetimu Angelju varhu.

O sveti Angelj, meni, odkar sim

334

rojen, od nebeškiga Očeta za varha
poslan, isročim ti svoje serce, de
ga Jezusu, mojimu Zveličarju, daš.
Varuješ me v življenji, tolaži me tudi
v smerti. Oživi mojo vero, poterdi
moje upanje, vžgi v meni Božjo
ljubezen. Pomagaj mi, de v dobrim
ne oslabim; varuj me, de v nevar¬
nosti ne grešim; podpiraj me, de
vse vidne in nevidne sovražnike svoje
srečno premagam. Podbuduj me k
poterpežljivosti, ohrani me v miru,
sprosi mi, de bo moja zadnja jed
kruh angeljev, moje zadnje besede:
Jezus, Marija in Jožef, moji zadnji
zdihljeji ljubezen do Boga, in moja
tolažba tvoja pričujočnost. Amen.

Pobožnost za mnogotere potrebe
in osebe.

Rojstni dan.

Ponovljenje kerstne obljube.

Vsigamogočni, večni Bog! v-
stvaril si me po svoji podobi in me

335

do tega trenutja ohranil ; vodil si moje
pota; iz marsiktere nevarnosti si me
rešil in obvarval toliko druziga zle¬
ga; dal si mi dobre starše in dobre
ljudi, ki mi vedno dobrote dele;
slab otrok sim bil in še tebe pom¬
niti nisim zamogel, ko si me ti že
z usmiljenjem obiskal. Vzel si me per
svetim kerstu za svojiga otroka in
sprejel si me za deležnika nebe-
škiga kraljestva. Iz vsiga serca se
ti zahvalim za vse te dobrote, po¬
sebno pa za sveti kerst. Odpovem se
dans zopet hudiču in vsimu njego-
vimu napuhu, in vsimu njegovimu
djanju, kakor tudi vsim zapeljivcam,
njegovim najemnikam; odpovem se
vsim napčnim šegam in vsim dru¬
gim pregreham, in vsimu zapeljivimu
svetu. Verujem v tebe, vsigamogoč-
iiiga stvarnika nebes in zemlje; ve¬
rujem v Jezusa Kristusa, Gospoda
našiga, ki je rojen bil in je terpel;
verujem v svetiga Duha, sveto ka¬
toliško cerkev, občestvo svetnikov.

336

odpušenje grehov, vstajenje mesa
in večno življenje. S tvojo gnado
terdno sklenem, po nauku svete, ka¬
toliške in apostoljske cerkve do smerti
živeti, de v večno zveličanje pridem
po Jezusu Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

Molitev

za ljubezen do čednost in za sovraštvo
do grehov.

(Tomaža Kempčana.)

Gospod, močni Bog, čigar je
vse, kar je dobriga, vsadi v moje
serce ljubezen do svojiga presladki-
ga imena. Vsadi v me korenine pra¬
vih čednost in kali svetiga pre¬
mišljevanja, de se razcveto v dobre
dela 5 de rastejo in na kviško po¬
ganjajo, de ne bom kakor nerodo¬
vitno drevo stal prazen v tvoji hiši,
ampak kakor rodovitno oljko me ozalj¬
šaj, in karkoli napčniga nad menoj
najdeš, s korenino vred izplevi in
pokončaj. Daj mi sovražiti svoje grehe,

337

in premagati vse strasti, krotiti po-
željivost, in zatreti prevzetne nagibe;
daj pogasiti nevošljivost, umiriti to¬
goto, pregnati lenobo, studiti oder-
tijo, zaničevati slovečnost, bežati pred
častjo, in zavreči tolažbo vsih po¬
svetnih reči, de se ne bo nič posvet-
niga, nič minljiviga, nič nečimurniga,
nič radovedniga, nič telesniga, nič
perjetniga, nič ojstriga, nič poželji-
viga, nič nevošljiviga, nič lažnjiviga,
nič izmišljeniga mojiga serca perjelo,
ga gnalo, mikalo, vjelo, zapletlo ali
zapeljalo.

Daj stud do vsih posvetnih reči,
želje do večnih, ljubezen do vsiga
dobriga, zadobiti vse čednosti, spo¬
znati nar vikši resnico, vživati večno
zveličanje. Daj blaženo in srečno
smertno uro, in v tvojim strahu in
^oji ljubezni vedno živeti. Izprazni
®oje serce vsih stvari in vsiga, kar
bi mi utegnilo na poti biti in me o-
temniti. Naj bom priprost, čist in
v os v te zamišljen in zamaknjen.

22

338

Daj pravi, znotranji, Božji mir, in
brez vsih zmešnjav pokojno serce.

Daj, de ne bom .ia nič časniga
pregrešno serca navezoval, in de ne
bom hotel, de bi me ljudje poznali,
častili in po nespametnim ljubili, ker
vsi eden druziga goljufajo, kteri brez
tebe kaj neporedniga hočejo ali lju¬
bijo. Naj se mi noben človek s per-
lizovanjem ali s hlinjenjem ne per-
kupuje, ampak daj, de modro vse
od sebe odganjam, in le k tebi zve¬
ličavno obračam, in de nič, bodi v
človeku, bodi v kaki drugi stvari, ne
čislam in ne ljubim, zunaj kar in
kakor je tebi v čast. Amen.

Molitev za ljubezen do bližnjiga.

O Jezus! nar lepši zgled lju¬
bezni si nam ti živo pred oči posta¬
vil. Nas grešnike in svoje sovraž¬
nike večniga pogubljenja rešit, si z
nebes peršel in za nas preterpel
grozne bolečine, še celo kri in živ¬
ljenje si dal za vse ljudi. Kdo sme

339

tedaj upati, tebi dopasti, ako ne ljubi
vsih ljudi, in tudi sovražnikov, ker
vsi so z nami vred odrešeni? Ti si
se nam storil brata; zato je tvoj ne¬
beški Oče tudi naš ljubi Oče, vsi smo
njegovi otroci; kako nespodobno in
pregrešno tedaj bi bilo to, ko bi v
miru ne živeli, in poterpljenja ne
imeli med seboj, ker vender vsi že¬
limo in prosimo, de bi ti, o Gospod,
z nami poterpel!

Še na križu so te Sovražniki
preklinjevali, zasramovali in zaniče¬
vali*, ti pa si oči v nebo vperl in
molil za-nje. O moj Zveličar, ni¬
koli se ne bom nad svojimi sovraž¬
niki jezil in stresal, de me zmed svojih
ljubih perjatlov ne odveržeš!

O Gospod vse ljudi hočem lju¬
biti; obljubim ti od svojiga bližnji¬
ca nič hudiga ne natolcovati, ne
govoriti; obljubim ti, za bližnjiga mo¬
liti, in svojim sovražnikam dobro sto¬
riti, kar je v moji moči. O napolni
moje serce z ljubeznijo do tebe; po-

22 *

340

tem bom tudi svojiga bližnjiga prav
ljubil. Daj mi mirno, poterpežljivo,
ponižno serce, de ne upade, kadar
je razžaljeno, de se ne stogoti, ko
je zaničevano.

Daj nam, kakor dobrim otrokam
med seboj živeti, eden za druziga
skerbeti, eden drugimu dobro delati,
nikogar ne zavidvati, in tudi svoje
sovražnike ljubiti, de tvojo ljube¬
zen zaslužimo in per tebi milost do¬
sežemo, ker si djal: V tem bodo
vsi spoznali, de ste moji učenci, ako
bote ljubezen imeli med seboj. Amen.

Molitev za dobre duhovne pastirje, posebno
ob kvaternih dneh.

O Bog! kteri si duhovstvo posta¬
vil, svojo sveto cerkev ohraniti in
razširiti, dajaj nam, prosimo te, du¬
hovne, ki bodo tvojo voljo spolno-
vali. Napolni škofe s svetim Duham,

de samo vredne služabnike v du-

•

hovno službo posvečujejo, ktere si
ti sam v svoje svetiše klical. Per*

341

pravi sam s svojo mogočno gnado
tiste, ktere si v imenitno duhovsko
službo izvolil; daj jim, že zdej tvojo
sveto besedo z veseljem premišlje¬
vati; daj jim, duha tvoje svete po¬
stave spoznati, daj jim, tvoj sveti
nauk enkrat z gorečnostjo in s pri¬
dam učiti. Daj jim, de sveto živ¬
ljenje z učenostjo združijo, de tebe
in tvojo sveto cerkev ljubijo, de
modro in neutrudljivo v tvoji hiši
delajo, de bodo ponižni, krotki in
usmiljeni do zmotenih in slabih. Daj
jim, de z naukam, s svetim življe¬
njem in molitvijo sebi izročene duše
zveličajo. Po vikšim pastirji naših
duš, Jezusu Kristusu, Gospodu na¬
šim. Amen.

Molitev za spovednika.

Vsigamogočni, večni Bog! ozri
se na svojiga otroka, kteri s poniž¬
nim sercam pred teboj kleči. Serčno
se ti zahvalim, de si moji duši go-
r ečiga pastirja dal, kteri mi v tvo-

342

jim imenu pomaga, kadar me grehi
od tebe ločijo; kteri me vodi po
poti zveličanja, in me tolaži, ka¬
dar me moji grehi teže. O moj Bog!
nikdar mu ne morem poverniti poter-
pljenja in perzadevanja, ki ga z menoj
ima. Poverni mu ti ves trud, in bodi
mu milostljiv, ko v molitvi svoje serce
k tebi povzdiguje, ko nar svetejši
daritev daruje, ko tvoj zveličavni
nauk oznanuje, ko bolne in umirajo¬
če tolaži, posebno pa, ko nas greš¬
nike v tvojim imenu sodi, zdravi,
uči in nam grehe odpuša. Razsvetli
ga, de bo vselej moj grešni stan
prav spoznal, mi potrebne nauke da¬
jal, modro svetval, zveličavno pokoro
nalagal in me kakor moj angelj varh
po pravi poti pokore in poboljšanja
v večno življenje peljal. Meni pa
daj do njega spoštljivimu, ponižnimu
in zaupljivimu biti, de po poti hodim,
ktero mi ljubeznjivo kaže. Usliši, 0
Jezus! to mojo pohlevno prošnjo, de
se bo tvoj služabnik, naš oče, v

343

sredi svojih ovčic v nebesih per tebi
vekomej veselil. Amen.

Molitev za škofa.

O Jezus! pastir in vižar naših
duš! daj svojimu služabniku, ki si
ga pastirja naše škofije postavil, vse
čednosti, ki jih v svoje in naše zve¬
ličanje potrebuje. Bodi ti sam zgled,
po kterim naj se ravna, de se tudi
mi po njem ravnati zamoremo. Daj mu
živo vero, gorečo ljubezen, visoko
modrost in veliko moč; daj mu zveste
pomagavce. Daj mu, de bo pastir
po tvoji volji, kteri živi le za svoj
sveti poklic, kteri nič ne upa, in se
nič ne boji kakor tebe, de bo en¬
krat z veseljem od sebi izročenih
ovčic odgovor dati in večno življe¬
nje doseči zamogel. Amen.

Molitev za svetiga očeta papeža.

O Jezus, nevidni poglavar svete
cerkve! na skalo si postavil svojo
cerkev; vse peklenske moči zoper

344

njo nič ne premorejo. Varuj in vodi
svojiga namestnika, rimskiga papeža,
de vse tvoje pota v tvojim duhu vodi,
in s svojo čedo v večno življenje
pride. Amen.

Molitev za cesarja.

Vsigamogočni, večni Bog, varh
vsih kraljestev! dodeli svojimu slu¬
žabniku, našimu cesarju, duha re¬
snice in pravice, duha modrosti in mi¬
losti. Napolni njegovo serce s svojo
ljubeznijo, de bo revnim in bolnim
oče, vdovam in sirotam mogočen
varh in močen podpornik pravice.
Razsvetli ga, de po moči k tvoji
časti in k sreči svojiga ljudstva s
svojim vladanjem perpomore, de sam
dolgo in srečno živi in enkrat v
nebesih posvetno svetlost s krono
večniga zveličanja zamenja. Amen.

Molitev zakonskih in staršev.

O Bog! kteri sam si sveti zakon,
v kteriga si naji poklical, iz svetih

345

namenov v raji postavil, dodeli de
v njem vedno po tvojih svetih za¬
povedih kakor tvoja dobra otroka —
čisto, ponižno, mirno, pridno, po¬
božno živiva, s svojimi slabostmi po-
terpiva, otroke, ki so nama izro¬
čeni, po tvoji sveti volji v tvo¬
jim strahu zrediva, jih po moči vsih
nevarnih perložnost in vsiga greha
varujeva, njim in svoji družini sama
z lepim zgledam vedno in povsod
svetiva in vse svoje dolžnosti tako
zvesto in voljno spolnujeva, de tebi r
nebeškimu Očetu, dopadeva, že tukej
tvojo milost zasluživa in se enkrat
združena per tebi v nebesih veseliva.
Po Jezusu Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

Molitev otrok za starše.

Nebeški Oče! kteri hočeš, de naj
svoje starše spoštujem, daj mi gnado,
to storiti, kar mi svetujejo ali za¬
povedujejo, in opustiti, kar mi pre¬
povedujejo, jih serčno ljubiti, posebno

346

v potrebi in starosti podpirati, tola¬
žiti, in jim pomagati, tebi in njim za
toliko dobrot zahvaliti se in za njih
zveličanje pogostama goreče prošnje
k tebi pošiljati. Poverni jim tedej na
duši in telesu vse, kar so mi dobriga
storili in mi še storijo. Ohrani njih
zdravje, obvaruj jih vse nesreče in daj
jim enkrat večno zveličanje v nebesih.
Po Jezusu Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

Molitev ubozih sirot.

Nebeški Oče! ni jih mojih ljubih
staršev! ne vidim jih več na tem
svetu! Obupati bi mi bilo, ako bi ne
vedil, de si ti Oče ubozih sirot. Bodi
tudi meni Oče vse dni mojiga živ¬
ljenja. Ohrani me vedno v svoji
gnadi, in obvaruj me vsih telesnih
in dušnih nevarnost, in opomni me
večkrat, česar so me moj dobri oče
in moja dobra mati v življenji opo¬
minjali, de sladko upanje imam, v
tebi, svojim Očetu, se veseliti ve-
komej. Amen.

347

Molitev posla.

0 Bog 1 , naš Oče! kteri po svoji
premodri previdnosti hočeš, de sim
drugim pokoren in jim služim, dodeli
mi gnado, vse dolžnosti svojiga sta¬
nu natanko spolnovati, kakor pred
tvojimi očmi, in zavoljo tebe zvesto
in pridno delati, gospodarja in go¬
spodinjo spoštovati, jima v vsih po¬
štenih in pravičnih rečeh pokornimu
biti, se po njunim lepim opominje-
vanji ravnati, tih, ki z menoj slu¬
žijo , ne zaničevati, obrekovati ali
opravljati, ampak vse, kakor samiga
sebe ljubiti. Dodeli mi, de se hu¬
dobni družini ne dam zapeljati, ne
v nesramnost, ne v kako drugo hu¬
dobijo 5  temuč tebe neskončno svetiga
in pravičniga Boga naj na polji in
na domu, po noči in po dnevi vedno
pred očmi imam. Daj mi čisto in po¬
božno živeti, vse težave voljno pre¬
našati in v pokoro svojih grehov
obračati, de si nebesa zaslužim in

348

de se bom z Jezusam, kteri je iz
ljubezni do nas podobo hlapca nase
vzel, tamkej vekomej veselil. Amen.

Molitev vikših za podložne.

O Gospod! svojiga namestnika
si me izvolil per podložnih. Raz¬
svetli me, de vse svoje dolžnosti do
njih prav spoznam; daj mi, de vedno
po očetovsko za nje skerbim, jih
opominjam, svarim, strahujem in z
njih slabostmi poterpljenje imam. Vodi
me, de per vsim svojim djanji in ne?
hanji zamorem reči: Pridite in učite
se od mene, v Boga verovati, vanj
upati in se zanesti, in ga iz vsiga
serca ljubiti, de me enkrat pred tvo¬
jim sodnjim štolam ne bodo tožili,
temuč, de bom z njimi in zavoljo
njim skazane ljubezni v veselje iti
zamogel, ki si ga perpravil tistim,
kteri tebi v ubozih in sirotah po¬
nižno in neutrudljivo služijo. Amen.

349

Molitev učenca.

Vsigamogočni, večni Bog! od
kteriga vsak dober dar in vsako po¬
polno darilo pride, dodeli tudi meni
pravo spoznanje nebeških resnic; daj
mi, tvojo sveto voljo čedalje bolj
razumeti; podpiraj me v mojim uče¬
nji in nikdar mi ne perpusti, de bi
se od puhle učenosti napuhnjen na
krive pota podal, ali, de bi me kaj
druziga veselilo kakor križani Jezus.
Obvaruj me vsake preširnosti in vsake
zapeljivosti, napolni me z resnično
ljubeznijo do svoje svete cerkve,
vodi me vedno po poti prave mo¬
drosti in spolni nad menoj obljubo,
ki si jo dal tem, kteri sebi izročeni
zaklad do konca zvesto obračajo; po
Jezusu Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

Molitev za prijatle in dobrotnike.

O Bog! kteri ljubezen posveču¬
ješ in vse dobro plačuješ, ozri se
milostljivo na moje prijatle in dobrot-

350

nike, ohrani, tolaži, razveseli jih
in poverni jim na duši in telesu vse
meni skazane dobrote, de tebe iz
vsiga serca ljubijo, in, kar je tebi
dopadljivo, store in terpe; po Jezusu
Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Molitev za sovražnike.

O Bog! vse nas ljubiš, kakor
oče svoje otroke ljubi. Ozri se na
moje nadloge, ki mi jih moji sovraž¬
niki napravljajo. Odpusti jim, ker
ne vedo, kako močno tebe žalijo, in
poboljšaj jih s svojo gnado. Obva¬
ruj pa tudi moje serce vsiga sovra¬
štva 5 daj mi moč, hudo z dobrim
povračevati, in odpusti mi vse moje
grehe 5 po Jezusu Kristusu, Gospodu
našim. Amen.

Molitev per volitvi stanu.

Moj Bog, moj Oče! s serčnim
zaupanjem se k tebi obernem. Zve¬
ličan želim biti. To je moja perva
skerb in naj gorečniši želja. Za

351

zveličanje svoje duše sim tudi per-
pravljen vse storiti in opustiti. Go¬
spod! kaj hočeš, de storim? Raz¬
svetli me in daj mi, tvojo sveto voljo
spoznati. Vem, de mi gre vselej in
povsod tvoje zapovedi spolnovati, de
se zveličam 5 zato te pohlevno pro¬
sim, pokaži mi stan, kteriga naj si
izvolim, de srečno svoj namen do¬
sežem. Govori tedaj, o Gospod! sli¬
šim te, in perpravljen sim, tudi nar
ljubšimu nagnjenju svojiga serca se
odpovedati, ako je tvoja sveta volja.
Usliši me v ti veliki reči, na kteri
je zastavljena moja časna in večna
sreča, prosim te po Jezusu Kristusu.
Amen.

Molitev ob suši.

Bog! v kterim živimo, se gi¬
bljemo in smo, dodeli nam potrebniga
dežja, de v časnih rečeh potrebno
pomoč dosežemo in s toliko večim
zaupanjem nebeških prosimo. Dodeli,
prosimo, vsigamogočni Bog! de, ker

352

v svojih nadlogah v tvojo milost za¬
upamo, nas tvoja pomoč vedno vsih
nevarnost obvaruje. Daj nam, pro¬
simo , Gospod! zdraviga dežja in
zemlje suho obličje z nebeškimi po¬
toki milostljivo namoči. Po Gospodu
našim Jezusu Kristusu. Amen.

Za lepo vreme.

Bog! ki te greh razžali, in po¬
kora potolaži, ozri se milostljivo na
prošnje k tebi kličejočiga ljudstva
in šibe svoje jeze, ki jih za svoje
grehe zaslužimo, od nas odverni.
K tebi, Gospod! kličejoče usliši in
dodeli nam, te prosimo, lepo vreme,
de, ker za svoje grehe po pravici
terpimo, s pomočjo tvoje milosti tvojo
dobroto občutimo.

Prosimo, vsigamogočni Bog! tvojo
dobroto, de nalive dežja ustaviš, in
nam svoje jasno obličje dobrotljivo
pokažeš. Po Gospodu našim Jezusu
Kristusu. Amen.

353

Ob hudi uri.

Bog! ki te greh razžali in po¬
kora potolaži, ozri se milostljivo na
prošnje k tebi kličejočiga ljudstva in
šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe
zaslužimo, od nas odverni.

Od svoje hiše, prosimo, Gospod!
duhovno hudobo preženi in odverni
nadzemeljsko napako hudiga vremena.

Vsigamogočni, večni Bog! za¬
nesi, ker se bojimo; bodi milostljiv,
ker prosimo, de nas po škodljivim
ognji v oblakih in po silnim viharji
žuganje hudiga vremena napelje tebe
hvaliti.

Gospod Jezus! ki si vetrovam in
morju zapovedal, in je bila velika
tihota, usliši prošnje svojiga ljud¬
stva, in dodeli, de po tem znamnji
svetiga križa prejde vse divjanje
hudiga vremena.

Vsigamogočni in usmiljeni Bog!
hi nas s tepenjem zdraviš in z od-
pušenjem ohranuješ, dodeli, te pro¬
simo, de se v miru zaželeniga po-

23

354

tolaženja razveselimo, in dar tvoje
dobrote vselej vživamo. Po Gospodu
našim Jezusu Kristusu. Amen.

Ob slabi letini in lakoti.

Skazi nam dobrotljivo, o Go¬
spod! svojo neizrečeno milost, de
nas od vsih grehov odvežeš in od
štrafeng, ktere za nje zaslužimo,
rešiš. Usliši, prosimo, o Gospod!
naše pohlevne prošnje, in lakoto
milostljivo odverni, de umerljivi člo¬
vek spozna, de po tvoji jezi take
šibe pridejo in po tvoji milosti od¬
idejo.

Tebi podverženo ljudstvo, ki za¬
voljo svojih grehov lakoto terpi, Go¬
spod! milostljivo k sebi spreoberni,
ki si rekel, de bo tistim vse perver-
ženo, kteri tvojiga kraljestva išejo.
Kteri živiš in kraljuješ z Bogam
Očetam v edinosti svetiga Duha Bog
vekomej. Amen.

Ob merjenji in kugi.

Usliši nas, Bog, naš Zveličar!

355

in na prošnje svete in častitljive
Božje porodnice Marije vselej De¬
vice in svetiga Boštjana marternika
in vsih svetnikov svoje ljudstvo od
strahu svoje jeze odreši in po obil¬
nosti svojiga usmiljenja otmi.

Skazi milost, Gospod! našim
ponižnim prošnjam in ozdravi dušne
in telesne bolezni, de odpušenje
prejmemo, in se vedno v tvojim
žegnu veselimo. Usliši, prosimo,
Gospod! naše pohlevne prošnje, in
kugo in merjenje milostljivo odverni,
de naj umerljivi človek spozna, de
po tvoji jezi take šibe pridejo in po
tvoji milosti odidejo. Po Gospodu na¬
šim Jezusu Kristusu. Amen.

Ob živinski kugi.

O Bog ! kteri si človeku tudi
neumno živino per delu v pomoč dal,
pohlevno prosimo, de nam žival, brez
kterih se človeški rod ne more ži-
v iti, per naših potrebah ne pustiš

23 *

356

poginiti. Po Gospodu našim Jezusu
Kristusu. Amen.

Ob vojski.

Bog! kteri vojske zatiraš in na¬
sprotnike tistih, kteri v te zaupajo,
z močjo svoje hrambe premaguješ,
pomagaj svojim služabnikam, ki tvojo
milost prosijo, de svojih sovražnikov
silo zataremo, in tebe z neprenehano
zahvalo častimo.

Bog! od kteriga pridejo svete
želje, prave misli in pravične dela,
daj svojim služabnikam tak mir, ki
ga svet ne more dati, de bodo na¬
še serca tvojim zapovedim vdane,
in, po zatertim strahu sovražnikov,
časi, s tvojo pomočjo varni in mirni.

Zatri, prosimo, Gospod! napuh
naših sovražnikov, pobij njih ne-
ukretnost z močjo svoje desnice. Po
Gospodu našim Jezusu Kristusu. Amen.

Ob kaki zahvali.

Bog! kteriga usmiljenje nima šte¬
vila, in kteriga dobrote bogastvo j®

357

neskončno, zahvalimo tvoje veli¬
častvo za dodeljene dari, in prosi¬
mo vedno tvojo milost, de, ki proš-
nikam dodeliš, kar žele, jih ne
zapustiš, temuč perpelješ k prihod-
njimu plačilu.

Bog, kteri si vernih serca z raz¬
svetljenjem svetiga Duha učil, daj
nam v ravno tistim Duhu pravico
spoznati in njegovo poveseljenje vedno
vživati.

Bog! kteri nobeniga, ki v te
zaupa, ne pustiš preveč stiskati,
temuč, ko si prošen, dobrotljivo na
pomoč prideš, za svoje prošnje in
spolnjene želje ti hvalo dajemo in te
pohlevno prosimo, de bomo vselej
vsih zopernost obvarvani. Po Go¬
spodu našim Jezusu Kristusu. Amen.

Molitev, kadar smertno uro zvoni.

Že spet eden umira. Gospod živ¬
ljenja in smerti! daj mu z živo vero,
z terdnim upanjem in z gorečo lju¬
beznijo do tebe umreti. — Tudi meni

358

bo treba enkrat umreti. Daj mi, o
Bog;! tako živeti, de me bo sedanje
življenje ob smertni uri veselilo. —
Gospod Jezus! zavoljo svoje smertne
britkosti dodeli tudi meni srečno
smertno uro. Amen.

Molitev za bolno sestro ali za bolniga
brata.

O moj Bog! z žalostnim sercam
dans k tebi pertečem, per tebi po¬
moči iskat. Ki jo (gaj ti ljubiš,
predobrotljivi Oče! in ki jo (ga) jez
posebno ljubim, moja sestra (moj
brat) je bolna (bolan). Usmili se je
(ga), daj ji (mu) v bolezni poter-
pežljivost in popolnama izročenje v
tvojo voljo; daj ji (mu) kmalo po¬
prejšnje zdravje. S serčnim vese¬
ljem se ti bova potem v tvoji sveti
hiši zahvalila, in se vse svoje žive
dni podbudovala, le po tvoji sveti
volji živeti, de bova enkrat večniga
veselja deležna. Amen.

359

Molitev za bolno mater ali za bolniga očeta.

Preljubeznjivi Oče dobrih otrok!
s serčnim zaupanjem se tvojimu mi-
lostljivimu sedežu perbližam ter te
za svojo bolno mater (svojiga bol¬
niga očeta) ponižno prosim. Ozri
se na njih bolečine, potolaži jih v
njih britkostih, daj jim popolnama
vdati se v tvojo sveto voljo, in do¬
deli jim kmalo ljubo zdravje, de bodo
tebe z Jezusam Kristusam, tvojim Si-
nam, in s svetim Duham hvalili. Amen.

Molitev bolnikova.

Moj Bog! ti si mi to bolezen po¬
slal. Ti me vidiš in veš, koliko
terpim; sej tvoja ljubezen tudi zdej
nad menoj čuje. Le iz ljubezni mi
to terpljenje pošlješ, de minljivost
vsiga posvetniga prav spoznam, in
svoje serce k tebi, o večna ljube¬
zen ! povzdignem.

Kako kratke in minljive so vse
reči pod nebam! Kaj mi pomagajo
vse posvetne veselja! Ne morejo mi

360

zdravja dati. — Marsikako željo in
djanje si moram zdaj očitati; vest se
glasi, moliti me sili moja nadloga.

Spoznam, de mi je le tvoja lju¬
bezen , o Bog! to bolezen poslala.
Kam bi bil zabredel, ko bi me tvoja
ljubeznjiva roka od pos^etniga hrupa
ne bila odtergala! Nemara bi bila
smert prišla, ko bi poprej še nanjo
ne bil mislil! — Ta bolezen pa me
uči posvetne reči zaničevati, in le
za zveličanje svoje duše skerbeti.

Zahvalim se ti, ljubeznjivi Oče!
za tvojo ljubezen in ne bom nikdar
zoper tvojo previdnost godernjal; še
le veseliti se hočem, de iz ljubezni
do tebe kaj terpeti smem. Toliko zdra¬
vih dni sim že od tvoje dobrotljive
roke prejel; zakaj bi tudi bolezni s
hvaležnim sercam ne prejel?

Premišljevati hočem britko ter-
pljenje Jezusovo, po zgledu svojiga
Odrešenika voljno terpeti in vse svoje
bolečine tebi v čast in hvalo daro¬
vati. Rad se s tvojo pomočjo tvoji

361

šibi podveržem in vsimu, kar mi je
k mojimu večnimi! zveličanju terpeti,
ker je veliko lože, zdej z dobrimi
in izvoljenimi terpeti, kakor pa potlej
s hudobnimi v večnim ognji goreti.
Daj mi gnado te dneve obiskovanja
v tvojo čast in v moje zveličanje
obračati. Amen.

Molitev za zdravje.

Moj nebeški Oče! ozri se na
moje bolečine in usmili se me. Do¬
pusti mi, de se moje serce k tebi
zateče, in dodeli mi ljubo telesno
zdravje. Rad bi ti s spokornim živ¬
ljenjem tukej na svetu še služil, se
večniga plačila bolj vredniga storiti,
in s tvojo gnado zakladov nabirati;
zakaj, če me že zdej pred svojo Oj¬
stro sodbo pokličeš, kako bom ob¬
stal? Vender ne moja, ampak tvoja
volja naj se zgodi. Prosim te po
Jezusu Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

362

Molitev za poterpežljivost.

S serčnim zaupanjem kličem k
tebi, o moj Bog! v svoji potrebi in
se sanesem na tvoje neskončno u-
smiljenje. Vedno se moram z nepo-
terpežljivostjo bojevati, in me veli-
krat premaga. O Jezus! ti veš, ka¬
ko sim slab, kako kmalo se perto-
žujem, žalujem in omagam. Pre-
Ijubeznjivi Jezus! daj mi moč, tvoj
zgled nasledvati. Popolnama si bil
vdan v voljo nebeškiga Očeta;
brez godernjanja in brez pertožbe,
voljno si terpel neznane bolečine.
Daj tudi meni moč, to bolezen iz
ljubezni do tebe voljno preterpeti;
poterdi me, de voljno tvoje pomoči
perčakujem, in si svoj križ rad za
večno zveličanje zadenem ter ga
za teboj nosim, ki si zame križ na
svojih kervavih ramah nesel. O Je¬
zus ! iz ljubezni do tebe hočem volj¬
no terpeti, in, ko me nepoterpež-
Ijivost obhaja, hočem k tvojim sve-

363

tim ranam perteči, in ti svoje serce
darovati, de v tvoji ljubezni ostanem,
in se vnovič poterdim. In sej vsaka
britkost, vsaka nadloga, vsaka bole¬
čina na svetu kmalo neha, večno
in silno veliko plačilo ji je hranjeno
v nebesih, kjer bodo vse solze od
naših oči zbrisane, kjer se bo se¬
danje terpljenje v večno veselje
spremenilo. Poterpežljivo hočem te-
dej terpeti in prestati do konca vse
bolečine, ker to je dobro in zveli¬
čavno. O Jezus! podpiraj me s svojo
gnado in ne zapusti slabiga otroka.
Vekomej želim tvoj biti živ in mertev.
Amen.

Molitev za polajšanje bolečin.

Vsigamogočni, večni Bog! noč
in dan terpim in sim zapušen, brez
tolažbe ,  brez pomoči. Vedno bi
klical: Moj Bog! moj Bog! zakaj
si me zapustil? Tako zapušeno je
moje serce, in tako žalostna je mo¬
ja duša. Dobrotljivi Oče! nočem

364

tožiti zoper tvojo naredbo; pa v
svoji nadlogi kličem k tebi: Usmili
se me: — Zaupam in zanesem se na
tvoje usmiljenje in na svojiga Jezusa;
zato te prosim, usmili se me in po-
lajšaj moje bolečine. — Sej je tebi
vse mogoče, ti zamoreš in hočeš
pomagati, ti si poln ljubezni in usmi¬
ljenja. Polajšaj mojo bolečino, de
z nepoterpežljivostjo tebe, o nebeški
Oče! ne razžalim. — Lej, Oče!
v imenu Jezusovim te prosim, usliši
me, in pomanjšaj moje težave. Pa
naj bo vse tebi v čast in iz ljubezni
do tebe! tvoja presveta volja naj se
zgodi! Le moji duši zanesi, in po-
terdi me v mojim boji. Sveti Bog!
pravični Bog! usmili se me! Amen.

Darovanje bolnikovo.

O Jezus, moj Odrešenik! z hva¬
ležnim sercam premišljujem tvoje
rane in tvoje bolečine, kako si križ
objel, kako so te znak na križ djali,
kako so ti roke in noge z ojstrimi

365

žeblji prebodli, kako so križ od
tal vzdignili in po koncu postavili,
de si med nebam in zemljo visel —
ti, o Jagnje, ktero je bilo zaklano
za grehe sveta.

O Jezus! kdo mi bo dal, de se
kakor ti tudi jez v voljo nebeškiga
Očeta vdam ? Tvojo voljo v vsih
rečeh spolniti, in ves tvoj biti, tudi
jez želim.

Odkrito ti je moje serce, to rev¬
no serce; znano ti je, kako silno mi
je žal, de sim te kdej razžalil. Ne
tepi me po svoji pravici; sej si poln
ljubezni in usmiljenja. Ozri se milost¬
ljivo name, odpusti mi moje grehe in
zbriši moj dolg.

Tebi izročim svojo dušo, tebi
darujem vsaki trenutek svojiga živ¬
ljenja, kolikor ga še je, in tudi vse
bolečine, vse terpljenje. Tebi da¬
rujem svoje telo in svojo dušo in
želim le tebi živeti in umreti.

Verujem v tebe, o večna res¬
nica, Oče, Sin in sveti Duh, edini

366

Bog! V imenu svete Trojice želim
v sveti katoliški veri živeti in umreti.

Zanesem se na tvojo neskončno
dobroto in milost, zavoljo Jezusoviga
zasluženja upam odpušenje svojih
grehov in večno življenje zadobiti
in v tem zaupanji v svojiga Jezusa
želim živeti in umreti.

Tebi, sveti Oče! so vsi moji
grehi znani, in jez sposnam, de za¬
voljo tolikih grehov nisim vreden, de
me ljubiš. — Pa vsak greh sovra¬
žim in ga serčno obžalujem, ker
je nar veči nehvaležnost do tebe,
o neskončna dobrota! — Obljubim
ti, od zdej zanaprej raji umreti kakor
še kterikrat grešiti. — Nič več ne
grešiti, nič več! — V ti žalosti in v
tem sklepu hočem živeti in umreti.
Amen.

Molitev bolnikova k Materi Božji.

Serčno želim, de bi v mojih
britkostih nebo in zemlja za-me pro¬
sile; zato se za Bogam k tebi ober-

367

nem, prečiš ta Devica Marija in Mati
Božja! Ti si gnade polna! Gospod
je s teboj, ti tolažnica žalostnih,
perbežališe grešnikov, besednica umi¬
rajočih. Mati Božja! oberni svoje
milostljive oči na-me uboziga greš¬
nika in usliši mojo prošnjo. Tudi
jez sim tistim otrokam perštet, ki
ti jih je moj umirajoči Odrešenik
izročil. Prosim te s serčnim za¬
upanjem; ne zaverzi moje prošnje
v moji neznani nadlogi, in pokaži,
de si moja mati! Sprosi mi per Bogu
gnado, de ohranim živo vero, in
serčnosti ne zgubim zavoljo svojih
grehov, de me upanje vstajenja mesa
v britkosti podpira in de me goreča
ljubezen Božja ob smertni uri raz-
veseluje. Prosi Boga za-me, de mi
gnado dodeli, v bolezni poterpež-
Ijivimu, krotkimu in v njegovo sveto
voljo popolnama vdanimu biti. In po¬
kaži mi po tem revnim življenji Je¬
zusa, kteri z Bogam Očetam in svetim
Duham živi in kraljuje vekomej. Amen.

368

Poslednji zdihljeji umirajočiga.

Daj umirajočimu podobo križaniga Jezusa v roke

in moli per njem naslednje zdihljeje počasi,

in ne preglasno, ter večkrat prenehaj.

►

Molim te, o živi, resnični Bog —
Oče, Sin in sveti Duh.

Verujem v tebe, o večna resnica!

Upam v tebe, o neskončno usmiljenje!

Ljubim te, o neskončna dobrota!

Iz ljubezni do tebe rad umerjem, ker
si ti, o Jezus! iz ljubesni do mene umeri.

O dobrotljivi Bog! ne perpusti, de bi
te kdej zgubil.

O neskončna dobrota! ljubim te iz
vsiga serca.

Ker te iz serca ljubim, večna do¬
brota! mi je iz serca žal, de sim te kdej
razžalil.

S tvojo gnado se bom varoval še ke-
dej grešiti.

O Jezus! kmalo bom stal pred tvojim
sodnjim štolam, bodi mi usmiljen in mi-
lostiv!

O Jezus! bodi Odrešenik moje duše,
in reši jo!

O Jezus! tebi živim, tebi umerjem,
tvoj sim živ in mertev. Amen.

V tvoje roke izročim svojo dušo!

Naj umerjem, o Jezus! de tebi živim.

369

O Marija, Mati Božja! prosi Jezusa
za-me.

O prečista Devica Marija! ne odverni
svojih milostljivih oči od mene, in pokaži
mi Jezusa, žegnani sad svojiga telesa! O
milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica
Marija! prosi za-me.

O Marija! skaži se, de si moja mati!

O Marija! ne zapusti me, svojiga otro¬
ka, v nar veči nadlogi!

O lepe nebesa, moj pravi in večni
dom! Kdaj vas bom vidil?

O moj Bog, večna lepota! kdaj te
bo moja duša popolnama ljubila in gledala
od obličja do obličja?

O Jezus! kdaj se bom tebi za veko-
mej perdružil?

Moj Bog! ti si moje vse!

Vsiga se rad znebim, vse rad preter-
pim, de le tebe, o Bog! dobim.

Usmili se me, o Bog! svoje revne stvari,
za ktero je Jezus iz ljubezni svojo kri prelil.

O Jezus! usmili se svojiga služabnika,
za kteriga si svojo drago kri prelil!

Križani Jezus je moja ljubezen!

Gospod ! glej, de mi pomagaš! Go¬
spod! hiti mi pomagat.

O Jezus! kmalo te upam gledati v ne¬
besih.

24

Tebi, o Jezus! izročim svojo dušo, ki
si jo odrešil.

Sveti Mihael! vojskuj se za-me.

Sveti Jožef! bodi per meni!

Svet angelj varh! ne zapusti me!

Vsi svetniki Božji! pomagajte mi, in
prosite za-me!

Pomagaj mi posebno, ti moj ljubi pa-
tron, sveti I.!

O Jezus! vterdi me v zaupanji v tvoje
neskončno zasluženje!

O Jezus! daj mi gnado svoje grehe
prav obžalovati!

O Jezus! v tvojih svetih rokah hočem
umreti!

O Jezus! v tvoje presveto Serce izro-
žim svojo ubogo dušo!

O Serce mojiga Jezusa! tebe pozdra¬
vim umirajoč.

O Serce mojiga Jezusa! tebe molim in
hvalim in častim s temi svojimi zadnjimi
zdihljeji.

O Serce mojiga Jezusa! tebi darujem
svoje terpeče serce.

O Jezus! bodi per meni in reši me!

O Jezus! bodi per meni in poterdi me.

O Jezus! bodi per meni in vzemi mojo
dušo v nebesa!

Jezus, Marija in Jožef! pomagajte mi
in usmilite se moje ubgge duše!

Umreti hočem, o Jezus! v pokoro za
svoje grehe.

Umreti hočem, o Jezus! ker si ti za¬
me umeri.

Umreti hočem, o Jezus! de tebe vi¬
dim in večno ljubim.

Jezus, Marija in Jožef, vedno v mo¬
jim sercu!

Jezus, Marija in Jožef, vedno v mo¬
jih mislih!

Jezus, Marija in Jožef, vedno na mo¬
jim jeziku!

Jezus, Marija in Jožef, moja poslednja
misel, moj poslednji zdihljej.

Jezus, Marija in Jožef! vaš sim živ
in mertev!

Jezus! v tebe verujem! Jezus! v tebe
upam! Jezus! tebe čez vse ljubim!

Jezus! bodi milostiv meni ubogimu
grešniku! Jezus! Jezus! Jezus!

Jezus! v tvoje roke izročim svojo dušo!

Jezus, Marija in Jožef! v vaše roke
izročim svojo dušo!

Jezus! tebi živim ; Jezus ! tebi umer¬
jeni; Jezus! tvoj sim živ in mertev. Amen.

Jezus! Jezus! Jezus!

Molitev, kadar se je duša že od telesa
ločila.

Pridite na pomoč, svetniki Božji!

24 *

372

Pridite naproti, angelji Gospodovi!
Sprejmite to dušo, in peljite jo pred
obličje Narvikšiga.

Naj te sprejme Kristus, kteri te je po¬
klical, in angelji naj te neso v Abrahamovo
naročje.

Oni naj sprejmejo njegovo (njeno) dušo
in peljejo pred obličje Narvikšiga.

Gospod! usmili se.

Kriste! usmili se.

Gospod! usmili se.

Oče naš i. t. d.

In nas ne vpelji v skušnjavo.

Temuč reši nas od hudiga.

Gospod! daj mu (ji) večni pokoj.

In večna luč naj mu (ji) sveti.

Od vrat peklenskiga brezna.

Reši, o Gospod! njegovo (njeno) dušo.
Naj počiva v miru.

Amen.

Gospod! usliši mojo molitev.

In moje vpitje naj do tebe pride.
Gospod s teboj;

In s tvojim duham.

Molimo.

Tebi, o Gospod! perporočimo
dušo tvojiga služabnika (tvoje slu¬
žabnice) I., de, ker je svetu od-

373

meri (odmerla), tebi živi, in kar
je po človeški slabosti v življenji
grešil (grešila), ti po neskončni mi¬
losti in dobroti odpusti in zbriši. Po
Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Molitev po zadobljenim zdravji.

Serčno se ti zahvalim, o moj
Bog! de si mi zopet ljubo zdravje
dodelil. Daj mi, de nikdar ne poza¬
bim veliko dobrih sklepov, ki sim jih
že blizo groba pred tvojim oblič¬
jem storil. Daj mi, de mi bo vedno
v spominu tista strašna ura, ko bo
treba pred tvoj ojstri sodnji stol sto¬
piti, de se zopet v posvetne veselja
ne zakopljem in tebe ne pozabim,
kteri s Sinam in s svetim Duham
živiš in kraljuješ vekomej. Amen.

Molitev za ranjke starše.

Večni Bog! serčno ti perporo-
čim svojiga ljubiga očeta, svojo Iju-
beznjivo mater, ki si jih k sebi po¬
klical. Veliko dobriga so mi storili,

374

de se jim živim dosti zahvaliti, in
jim poverniti nisim zamogel. Poverni
jim ti vse, o predobrotljivi Oče!
reši jih iz terpljenja, ako se more¬
biti še v hudih vicah čistijo; vzemi
jih kmalo v nebeško veselje; naj
jim sveti večna luč tam v kralje¬
stvu izvoljenih; naj počivajo v miru.
Daj pa tudi nam pravično živeti,
srečno umreti, in za njimi k tebi
priti v večno veselje, kjer nas ne
bo več smert ločila. Amen.

Molitev za ranjke brate, sestre, sorodovino,
perjatle in dobrotnike.

O Bog 1  vsiga usmiljenja! ki od-
pušenje deliš in naše zveličanje lju¬
biš, ponižno te prosim, odpusti vse
njih grehe mojim bratam in sestram,
moji žlahti, mojim prijatlam in do-
brotnikam, ki so se pred menoj s
tega sveta ločili, po prošnji pr®'
čiste Device Marije in vsih svojih
svetnikov, in daj jim v drušino svo¬
jih izvoljenih priti, de, kar so vse-

375

lej želeli, srečno dosežejo, tebe od
obličja do obličja gledati, tebe vži-
vati, tebe častiti in hvaliti vekomej.
Amen.

Molitev za vse verne niertve.

Bog Stvarnik in Odrešenik vsih
vernih! dodeli dušam svojih slu¬
žabnikov in služabnic odpušenje vsih
grehov; de milostljivo odpušenje, ki
so ga vselej želeli, po bogaboječih
prošnjah dosežejo. Kteri živiš in kra¬
ljuješ z Bogam Očetam v edinosti
svetiga Duha Bog vekomej. Amen.

Poslednji dan.

Strašen dan bo dan plačila,

Zemlja bo se v prah zdrobila,

Priča David in Šibila.

Grozen strah bo svet obdajal,

Kadar bo sodnik prihajal,

K ojstri sodbi človek vstajal.

Jela bo trobenta peti,

Mertvim po grobeh grometi,

K sodbi priti jim veleti.

Smert, natora bo stermela,

Kadar bode stvar ož’vela,

K Božjimu sodniku h’tela.

376

Bukve bodo pernesene,

Dela bodeš bral storjene,

Dobre vse, in nepoštene.

Bo sodnik tedaj se vsedel,
Vse, karkolj je kdo naredil,
Celi svet bo iistkrat zvedil.

Revež, kam se čem podati?
Kje prijatla tam iskati?

Komej dobrim bo obstati.

Kralj nezmerne visokosti!

Rešiš svoje brez vrednosti,
Reši v moji me slabosti!

Spomni se, o Jezus mili!

De so zame te vmorili,

Prosim, tisti dan se vsmili!

Truden hotel si hoditi,

Zame svojo kri preliti;

Daj k zveličanju to biti.

Daj te ’meti pomočnika,

Svojih duš Odrešenika,

Preden vid’mo te sodnika.

De sim kriv, to sam spričujem,
Sam pred sabo se sramujem,
Pa zanesi, Bog! zdihujem,

Rane grešnice zacelil,

Tolovaja si zveselil,

Meni upanje dodelil.

Nisim vreden odpušanja;
Vender, Bog pomiljevanja!
Varuj v ogenj me jokanja.

Med ovce me den’ ovčico,

Reši zmed kozlov srotico,

In pokliči na desnico.

Ko zaveržene, preklete
Pahnil v ogenj boš vjete,

Deni me takrat med svete.

Slišaj prošnjo, Bog! pohlevno,
Dušo glej pobito, revno,

Skerbi zame stvar nevkrevno.

Dan jokanja, polin straha,

Ko bo človek vstal iz praha!

Naj mu njega hudobije
Milost tvoja, Bog, omije!

Daj jim Jezus, naš pastir ,
Večni pokoj, večni mir! Amen.

378

Mnogoteri nauki.

V vsih stanovih se da pokora delati.

Skorej vsi ljudje žive v pokorjenji; ker
pa pokorjenja prav ne obračajo, jih veliko
'brez pokore umerje. Ni ga stanu, de bi ne
imel svojih lastnih težav, terpljenj in skuš¬
njav; kako slep je človek, če tega v po¬
koro ne obrača, kar terpeti le mora, če
tudi nejevoljin! Kako velika je dobrota Bož¬
ja, ki vse v zasluženje sprejme in za po¬
koro vzame, kar hudiga nad človeka pride,
če le človek prav oberne in voljno terpi!

Pride stiska ali dušna mračnost nad-te;
reci z Jezusam: „Moj Oče, zgodi se tvoja
volja! 44  Če zboliš, ali brez lastniga zadol-
ženja ob premoženje prideš, reci z Jo-
bam: „Gospod je dal, Gospod je vzel; nje¬
govo presveto ime bodi češeno! Smo pre¬
jeli dobro iz njegovih rok, kaj bi tudi hudiga
ne?“ Ložej boš terpel, in zasluženje bos
imel, če tako terpiš; za svoje grehe bos
pokoro storil, — in ko bi tudi nedolžen bilj

379

nikar ne toži; sej ti bo Gospod obilno po-
vernil, kakor nekdaj pravičnimu Jobu.

Majhne reči si velikrat lahko odrečeš,
pa boš imel veliko zasluženje. Ali je kej
tako težkiga, z modrimi tovarši v drušini
biti, in ne z vetrastimi in posvetnimi? kake
svete bukve brati, namesto posvetnih? ali pa
Jezusa v presvetim Zakramentu obiskati, na¬
mesto v glediše ali druge posvetne drušine
hoditi? — Majhno zatajenje in vender veliko
zasluženje bo, če začneš biti v obleki po-
nižniši in spodobniši, v govorjenji previd-
niši in zderžljivši, per jedi zmerniši; če ubo¬
gim daš, kar v preobilno lepotijo ali v igro
oberneš. O koliko zasluženja zamudiš iz last-
niga zadolženja!

Previdnost Božja nam dan na dan sto in
sto perložnost daje, pokoro delati. Mali vži-
tek ali razveselica, ki se truplu odreče; kaka
slaba počutljivost ali bolehnost, de se ne
pertožiš; čmernost in nevšečnost kakiga
človeka, s kterim živiš, če jo voljno pre¬
neseš; neprijetna beseda, rezno očitanje,
ki ga molče sprejmeš; malo vročine ali
mraza, ki ga poterpljivo prebiš; postrežba,
ki jo bližnjimu skažeš; boljši jed, kosec
kruha, sad, sladčica, ki si jo odrečeš, in še
druge enake reči so sicer majhne in lahke, ven¬
der jih Gospod Bog kakor prijeten dar sprejme.

380

„Kej veliciga je, — pravi sv. Avguštin,
— Bogu tudi v naj manjših rečeh zvest biti. w
Majhne kapljice so, vender zamorejo sčasa-
ma ves kelih terpljenja napolniti, kteriga nam
je Gospod odločil, de naj ga pijemo. Člo¬
vek veliko greši, če ne v velikih rečeh,
pa v malih; zato se je treba vedno pokoriti
in čistiti. V zakramentu sv. pokore, če ga
človek vredno prejme, so grehi zbrisani in
njih večne štrafenge; časnih štrafeng veči
del še mnogo ostane, in človek mora za nje
pokoro delati. V vicah bo imel pokoro silno
hudo, kdor je tukej ne stori; sveti očetje
uče, de med vicami in peklenskim ognjem je
samo ta razloček, ker pekel vekomej terpi,
vice pa le za čas.

Na smertni postelji in v večnosti bodo
britko objokovali, kteri so toliko in toliko per-
ložnost, za grehe zadostovati, zamudili. Ni
grenkejši stiske za umirajočiga, kakor spomin
na čas, kteriga ni hotel v pokoro oberniti,
in ni hujši vjedanja za pogubljeniga, kakor ob¬
upna misel, s kako majhnim perzadevanjem bi
je bil mogel zveličati. V kratkim času tega
življenja se morejo vsi naši grehi zbrisati;
unkraj ne more tavžent let — ne more vso
brezkončno večnost ne eniga samiga smertniga
greha več oprati.

381

Sklep.

1. Vsak dan bom težave svojiga stanu
v zadostenje za svoje grehe Bogu daroval.
2 .  Brez godernjanja bom vse stiske in nesreče
sprejel, naj pridejo od kodar pridejo. — Vse
moje terpljenje naj bo z Jezusovim terpljenjem
sklenjeno, de zadobi zasluženje. O Bog, po-
terdi ta sklep.

Kako se zaderžati do otrok tega sveta?

(Frančiška Salezjana.)

Velikrat boš imel s posvetnimi otroci
opraviti, kteri bodo po svoji navadi nad vsim
kej grajati našli, kar na tebi vidijo, ali mi¬
slijo viditi, če se z njih nagnjenji ne strinja.
Nikar se ne prepiraj z njimi; ne kaži neje¬
volje nad njih očitanjem; bodi, kakor de bi
se za to ne zmenil; pojdi svojo pot, in per-
poroči take uboge ljudi Božjimu usmiljenju
v svojih molitvah.

Posvetni duh*).

Kdor v svet zahaja, se njegoviga duha
navzame, mu začne všeč biti njegovo ob¬
našanje, ima njegov zgled pred očmi, in
se po njem ravna; od todi pride toliko raz¬
uzdanost in mnogoterih hudobij , od todi stud

*) Iz Humberta.

382

do Božjih reči, od todi ne p o ko j, kteri vest
celo v svetnim šumu, v sredi nespametniga
veselja stiska in tlači.

Kdor želi zveličan biti, so mu drušine
dolgočasne; on svoje tolažilo v molitvi in na
svetim mestu najde, svojo varnost pa v tihim
življenji. Kolikor manj imaš radovednosti v
sebi, in kolikor manj se na zunanje spušaš,
toliko bolj se ti bo Bog znotraj dal občutiti.

Obhod s svetarn *).

Obhoda z ljudmi se ne moremo ogniti, do¬
kler smo na svetu; tode z ljudmi obhajati, in
zraven tega Boga ne žaliti, in samimu sebi
ne škodovati, je drago pa redko znanje. Že
od otročjih let imamo z ljudmi pajdaštvo;
vender komaj s šestdesetimi leti človek ume,
kako z ljudmi obhajati, de bo prav. Po pra¬
vici je rekel neki pisavec: „KoIikorkrat sim
med ljudmi bil, sim se manj ko človek iz
njih tovaršije vernil“; to se pravi: manj pa¬
meten in manj z Bogam sklenjen.

Perjatli #).

Ne hvali se, de imaš veliko perjatlov;
zakaj resnični perjatli so redki. Izvoli si jih
zmed jezer, pravi modri, in naj bodo spo-

*) Iz  Humberta.

383

dobni ljudje, čisti in odkritoserčni: taki per¬
jadi so zaklad.

De škode ne terpiš, perdružuj se nar
pobožnišim, de boš vidil nad svojimi perjadi
le take reči, ki te morejo boljšati. — Ne
žali nikogar v govorjenji; potegni se za nepri-
čujoče, bodi perzanesljiv do sovražnikov
kakor do prijatlov: se ne sme sovražniku
nič žaliga storiti, koliko manj perjatlu! Kdor
druge v zasmeh perpravlja, se zameri; kdor
sebe ali svojo deržino hvali, v zaničevanje
pride; kdor govori od dobrot, ki jih je dru¬
gim skazal, se s tem za nje plača; kdor druge
graja, kaže pomanjkljivo odrejo (omiko).

Perljudnost do oseb druziga spola je ne¬
varna. Od tacih okolišin velja, kar modri
pravi, de se namreč morajo „ušesa s ter-
njem ograditi^, in nad vsakim pogledam čuti;
ker to, kar človek sliši in vidi, velikrat
do dna duše seže, in jo ognjusi.

Serce se nar hujšiga strupa naleze po
sprehodih in večernih kratkočasih, kjer so
ženske vpričo. Kolikor perjazniši je ta strup
viditi, toliko je škodljivši. Bolj kakor kjer si
bodi, velja tukej nauk: „Kdor se nar manj-
s 'ga ne varuje, bo zalezel v velike razujzda-
nosti“. Kako marsikteri misli, de je nedolžin,
pred Bogam je pa ognjušen! —

Sklep.  1) Kolikor dolžnost stanu, spo-

384

dobnost in keršanska ljubezen perpusti, se
sveta ogibati. 2) Med svetam, kadar se ga ni
moč ogniti, na Božjo pričujočnost misliti in
popred Boga pomoči prositi. 3} Si le take
perjatle izvoliti, ki za dušo niso nevarni. —
Varuj me, o Bog, vsili drušin, v kterih bi te
razžalil!

Igre in vedrila *).

Oddahniti in razvedriti se, je perpušeno
zlasti takim, ki so v nauk zamišljeni, ki se
trudijo, ali ki od bolezni okrevajo; pa morajo
take igre biti, ki so sploh poštene. Tergati
in metati se, se ne spodobi pametnim ljudem.
Ne igraj dolgo, igraj le za malo, ali pa celo
ne za denarje; vse visoke igre, in igre iz do-
bičkarije jenjajo nedolžne biti. — Pa le red¬
ko igravci per tem nauku ostanejo, ker igrajo
dolgo, nezmerno, zavoljo samopridnosti; in iz
tega iz-haja silo veliko hudobij. Neki ime¬
niten mož je rekel, de se per hudim igraču
vselej hude hudobije najdejo. — Jeremija,
sveti prerok, in čista Sara, Tobijeva žena,
sta usmiljenja prosila in rekla Bogu: „Gospod!
spomni se, de se nisim nobenkrat v družbi igra-
čev znajdel“. Jer. 15. Tob. 3. — Igrač Di¬
ma nobene  čednosti. — „Ako ljubezni ni-
mam“, pravi sv. Pavel, „nisim nič“. Igri vdan

*) Iz Humberta.

385

človek še sence ljubezni nima. On je brez
ljubezni za ženo in otroke, ktere on s svojo
igravno strastjo na beraško palico spravlja;
brez ljubezni do svojih nasprotnikov, ktere iše
obropati, in marsikteriga ob vse perpravi; brez
ljubezni do mladih ljudi, ktere zapeljuje, k
igri vleče, in mu merzenje per njegovi ro¬
dovini nakoplje; brez ljubezni do ubozih, kte-
rim vinarja ne pervoši, desiravno v igranji
kupe denarja ali premoženja razmeče; in po¬
slednjič brez ljubezni do samiga sebe, ker
mu je malo mar, če tudi zdravje zakoplje,
in svojo dušo pogubi, de le svojo pohlepnost
potolaži, in denarja dobi.

Grozna je ta pohlepnost, in toliko groz-
niši zato, ker jo človek še le potlej za¬
pusti, ko je samiga sebe in druge v nesrečo
pahnil, in svojo vest še s krivicami obložil,
ktere je dolžan povračevati.

Zvečerili shddi.

Z večerni in ponočni shodi z osebami dru-
z ‘ga spola so mesnice, v kterih hudič ne¬
dolžnost pokončuje, in duše v časno ne¬
srečo in večno pogubo suje. Nevarniga člo-
v eka se moraš že per belim dnevu ogibati,
koliko bolj po noči! Kdor bolj temo ljubi,
kakor luč, pokaže, de so njegove

25

386

dela hudobne 4 *). Judež je bil svoji-
ga Gospoda po noči izdal; tudi ti Kri¬
stusa izdajaš, če se v tako nevarnost podaš.
„Kdor nevarnost ljubi, bo v nji konec storil.“* # )
Ti mladina! zvečer doma ostani; če pa
imaš opravek in je sila, bodi varna, in koli¬
kor je le moč, ostani v družbi s svojo žlahto,
ali s takimi, ki veš, de imajo strah Božji. —
Varujte se tudi po dnevi vsih drušin, od kte-
rih niste prepričani, de so skoz in skoz po¬
štene v govorjenji, v zaderžanji, v obleki.
Ako mislite v zakon stopiti, ne bodite nikjer
sami z osebo, ktero ste si izvolili; — kdor je
pošten in poštene misli, se ne izmika pa*
metnim ljudem spred oči. Podučeno, boga¬
boječe in pošteno dekle ne govori nikoli z
mladim človekam, če ne vidijo starši, ali
pa drugi dosti modri, ki so namesto njih. —
Varujte nedolžnost, kakor zlato iglo, in dobro
obračajte dragi čas: nedolžnost zgub¬
ljena in ura zamujena, ne pride no¬
bena.  Kratka je zmota, dolgo je kesanje-
V enim trenutku si utegneš ognjeno posteljo
postlati, na kteri boš mogel vso večnost
ležati! —

Sklep.  Za terdno skleni, moj kristjan,
ki Boga in svojo dušo ljubiš, 1) se vsili

•)  Jan. 3. **) Prid. 3.

387

slabih drušin varovati. Imaš um in pamet,
za to postoj in vselej dobro premisli, kaj bi
utegnilo iz tega priti, ako bi se v to ali to
tovaršijo podal. Ji) Če kdo vpričo tebe kej
pregrešniga zine, posvari ga; zlasti, če je
v tvoji oblasti, ali če je sicer upati, de
bodo tvoje besede kej zdaie, ali de bo vsaj od
druzih pričujočih pohujšanje odvernjeno. Vse¬
lej se varuj, de ne z besedo, ne z obrazam,
s posmeham ali drugač dopadajenja nad pre¬
grešnimi pogovori ne pokažeš. Ako vidiš,
de so drugi še nespačeni v taki drušini,
prosi, sili jih, de naj s teboj vred satanovo
derhal zapuste. Jezus bo s takimi, ki se tudi
drušini umaknejo, kteri je rekel, de je on
v sredi, kjer sta dva ali trije v njegovim ime¬
nu zbrani. — Sv. Bernardin, še celo mlad,
je nečimurno govorjenje tako sovražil, de
se vpričo njega nobeden ni prederznil, kej
nespodobniga ziniti. — O moj Bog! ne dopusti,
de bi jest kdej oskrunil jezik z govorjenjem,
ušesa s poslušanjem, ali pa serce z dovo¬
ljenjem v to, kar je pregrešniga.

Plesi in šemarije *).

Po mestih napravljajo plese in rajanja z
večim šumam, in večidel se s tem tudi veči

*) Sincel.

25 *

388

pohujšanje daje, na kmetih se to godi z manj¬
šimi troski, pa tudi tukej nikoli ne brez ne¬
varnosti.

Plesiša, na ktere šeme ali maškare ho¬
dijo , so naj nagnjusniši. Še v besedi ni
perpušeno se hliniti, koliko manj pa, svoj
stan,(ime, spol, samiga sebe zatajiti, in se temu
veseliti, de v zijalasti podobi nima videza ne
keršanskiga, ne človeškiga!

Sv. Ciprijan, sv. Avguštin, in sv. To¬
maž učijo: kdor svoj obraz s mazili lišpa,
de Boga preklinja, ker hoče s tem poprav¬
ljati, kar je sam Bog vstvaril. Ali se pa mar
s šemo (jarfo), ktera Božje delo ogerdi,
stvarnik manj preklinja, kakor s lišpi po o-
brazu? — Recimo rajši, de ni nič bolj za-
ničljiviga, kakor obšemljen človek; že aj¬
dovski modrijanje so spoznali, de se take
samopašne šemarije ne strinjajo s poštenjem
in s človeško vrednostjo, in naša sveta vera
jih preklicuje.

Drugi plesi, ako ravno so sami na sebi,
kakor sv. Frančišk Salezjan pravi, prazna rec,
so vender zavoljo okolišin, zlasti per osebah
razločniga spola, vselej nevarni, redko brez
škode. „Ne imej družbe s plesavko
— opominja sveti Duh — de se ne pogu-
biš.“ Sir. 9, žž. Lahko bi povedali mnog«
izrekov sv. cerkvenih očetov, kteri od per*

389

viga do poslednjiga vsi zaveržejo ples, kakor
sv. Krizostom, kteri pravi: „Ako bi toliko
svetlih zvezd na nebu bilo, kolikor se je že
grehov na plesu zgodilo, bi bila temna noč
svetlejši, kakor beli dan.“ Pa naj se pred
oči postavi samo posvarjenje nekiga kraljeviga
dvornika in imenitniga Vojšaka, kteri pravi:

„Plese sim zmirej nevarne štel: in ne
le um, ampak skušnja, moja lastna skušnja
me je k temu nagnila. Dobro vem, de je per
tacih perložnostih za nektere veči, za ne-
ktere manjši nevarnost; vender tudi vem, de
se per tem nar hladnejši natore ogrejejo.
Veči del je v tacih shodih mladih ljudi, kteri
imajo že v samoti dosti opraviti, de svoje
skušnjave premagajo; koliko težej jim mora
še le biti, po tacih krajih se jim usta¬
viti, kjer vse olišpane reči, svetloba, godba,
gibčni ples zamorejo počutljivost naj oj-
strejšiga spokornika spuntati. Jest torej mi¬
slim: kdor je kristjan, naj bi na noben ples
(bal) ne hodil; menim, de bi spovedniki po
svoji dolžnosti delali, de bi od tistih, kterih
spovedniki so, tirjali, de bi nikoli na plesiša
n e hodili.“ Tako govori grof de Bussi.

Ako že plešeš na kaki domači svatov¬
ski vpričo staršev ali poštenih gospodarjev,
k kratko pleši, de te ples ne bo omotil
(•»ar boljši pa storiš, če se v ples celo

390

nikoli ne podaš). Po pivnicah ali oštarijah
se nikoli ne potikaj, in ne pleši, če hočeš
nedolžin ostati. Kteri po pivnicah ali druzih
malovrednih bajtah in zakotnicah plešejo, so
že svojo sramožljivost zaplesali, in tudi ne¬
dolžnost je v veliki nevarnosti. Boljši je vbo-
gajme dati, kakor pa godcam v gosli metati;
boljši, de ubožci za te molijo in ti po ozki
stezi v nebesa pomagajo, kakor de tebi godci
godejo po široki cesti v peklenski brezen. Za¬
peljivi svet sicer vse drugači govori, ali njega
poslušati varno ni, zakaj: „Svet prejde in
vse njegovo poželenje; kdor pa stori voljo
Božjo, ostane vekomej.“*)

Glediše ali teater*#).

Ko bi glediše le samo spodbudljive do-
godbe ali imenitne dela velicih mož s spo¬
dobnostjo pred oči stavilo, bi, se ve de, n e
bilo pregrešno. Pa ni tako; temuč, ravno
temu nasproti, se ondi vse vidi, kar zamore
poželjivost buditi, poželenje mesa in oči, in
prevzetnost življenja podžigati. Zraven te
nevarne perložnosti, de je glediše shodiee
mladih ljudi obeh spolov, je glediše samo na
sebi, in zavolj reči, ki se ondi poočitujejo,
nevarno in škodljivo. — Odrova naprava, lesk

*) I. Jan. 2, 7. Živi. sr. pot. **) Sincel.

391

in bliš, vse vravnave, pogled igravk, njih
lišp, berhkost, sladnostni glas, nježno in
mehkužno obnašanje igravcov, podlezljiva
predstava pregrešne ljubezni v škodo svete
sramožljivosti, zabavljivi omeni, s ktcrimi se
memo grede čednost vjeda, — vse to se v serca
vtisuje. Ako je težko, se tacim vtisam zoper¬
staviti, ko je kdo sam, ali se jim bo v vsi raz-
misljenosti pred odram mogoče ubraniti?

Ako pa premišljujemo reči, ki so bistvo
in lastnija glediša, se ondi vidijo perskavne
burke, razujzdanosti, skoki in razposajene kre-
tanja, — per komedijah plesavci in plesavke, ki
se prederzno v nevarnost življenja spušajo,
nespodobno na verveh guncajo, in sem ter tje
premetujejo; — zgolji take reči, ki strasti spod-
budujejo.

Nar hujši pa je lastni zapopadek glediš—
nih iger, kteri je sleparska od cerkve prepo¬
vedana ljubezen, vjedajoče in hudobno za¬
bavljanje mnogoterih stanov, izdajstva, malo¬
pridnosti,' poboji, umetno izmišljene zmašto-
vanja, srečno zvite pota lakomnosti; zakletve,
grozovitne neusmiljenosti, samomori; velikrat se
celo s sveto vero in posvečenimi osebami
kvanta in norčuje. Take in enake reči so gle-
diški zapopadek, in veliko nar pregrešniših
hudobij se ondi kakor imenitne dela hvali.

Kako je tedaj mogoče, de bi kristjan,

392

ki take reči z dopadajenjem vidi in sliši, se
per tem še nedolžniga mislil ? — Svet pa
vender terdi, de je glediše koristno, de ravno
tako hudobijam nasprotva, kakor pridige.

Kako grozno preklinjevanje je tako go¬
vorjenje! Burkanje tedaj se bo svetimu evan¬
geliju enako delalo? Komedijantova beseda se
bo tedaj z Božjo besedo permerjala! — De
komedija hudobijo v smeh perpravi, — to naj
bo; pa gnjusobe do hudobije ne obudi; komedi¬
ja stori, de se ljudje pregrehi smejejo, nikoli
pa ne, de bi se nad njo jokali; ona uči pre-
kanljivost, nezaupnost, zaničevanje bližnji-
ga in zabavljivost, ne pa keršanske ljubezni;
gledišarija je mati milijonov grehov, obžalo¬
vanja (grevenge) pa še nad nobenim ni obudila.

Neki mož, ki je nekdaj sam gledišar
(igravec na gledišu) bil, mi je rekel: „Vi
zoper glediše pridigvate, in prav delate;
glediše je začetek stokrat več grehov, kakor
si morete misliti 44 . Sadje, ki ob bregovih
sodomskiga jezera raste, je na videz neizre¬
čeno lepo; ako se ga pa dotakneš, se zdrobi,
in smerdi, de ni prenesti. Ravno tak je gl®"
dišni sad; tudi leta zapusti v duši kužno
sapo, ktera dušo počasi mori, ali pa n 8 "
naglama konča.

Sklep. 13 Odpovem se za vselej vsi m
gledišarijam. 2 )  Kteri so v moji oblasti, j'* 1

393

ne bom pušal vanje hoditi. — Poterdi me, o
Bog! de bom zvesto spolnoval, kakor sim per
svetim kerstu obljubil, ko sim rekel, de „se
odpovem hudiču, in vsimu njegovimu napuhu,
in vsimu njegovimu djanju“.

Neeiniurnost in lišp v noši ali obleki.

*

Duh keršanstva tako hoče, de naj krist¬
jan , kolikor more, natihama živi, in se pred
svetam ne skazuje. To zlasti v mladosti še
posebno velja. Naš Gospod sam je do tri—
desetiga leta na tihim živel; in potlej, ko je
med ljudi očitno stopil, se je to le zavoljo
zveličanja človeštva zgodilo, in kadar mu
je njegov visoki poklic perpustil, se je rad v
samoto umaknil, de je ložej molil in pre¬
mišljeval.

Kako zelo temu Gospodovimu zgledu na¬
sproti ravna, kdor se še zvera, lišpa, ne-
čimurno oblači, in taki med ljudstvo na
ogled stopi, de bi se ljudje tolikanj bolj nad
njim zgledovali! Ošabneži slišijo velikrat
nauke in svaritve zoper ošabnost in napuh,
pa si nočejo k sercu vzeti; za to ne bodo
imeli per ojstri sodbi nič izgovora, ker sveto
pismo, sveti očetje ošabnost prekličejo, in
celo ajdje jo zaveržejo, sama pred seboj pa
je nagnjusna in zaničljiva.

394

Sv. Pavel posebno ženskim perporoča
tako obnašanje, de se nad njimi priprostost,
pametnost in spodobnost vidi. Poslušaj ga,
kako piše do Timoteja: „Ako se ženske

lepotičijo, naj se zgodi pošteno in sramožljivo,
brez kodrastih las, brez zlata, brez biser-
jev, brez predrazih oblačil; temuč kakor
se ženskim spodobi, ktere hočejo z do¬
brimi deli pobožnost skazovati.“ — Tudi apo-
stoljski poglavar sv. Peter keršanskim že¬
nam kliče, de naj bolj  skerbe za lepšanje
svojiga serca, kakor za lepšanje tega, kar je
zunanjiga; opominja jih, de naj jenjajo, lase
umetno vravnavati, se z zlatarn lepotičiti, in
vse preskerbne biti, kako bi se oblačile
V svetim evangelii se posebno zato hudobnimu
bogatinu očita, ker se je prevzetno, predra¬
go oblačil, in ni vbogajme dajal ###). Sijon-
ske hčere so napuhnjene hodile, se vse pre-
silno lišpale in lepotičile; torej jim je Bog
po nekim preroku grozno zažugal, de bo per-
šel dan, ko bo vse njih lepotije v nič djal,
„in bo smrad namesto prijetniga dišila, in
pleša namesto zavihanih las“, in še več
druziga hudiga -j-).

David pravi, de so hudodelniki Božjo hišo
zažgali: „Zažgali so z ognjem tvoje sve-

*) I. Tim. 2. **) I. Pet. 3, ***) Luk. 2. f) Iz. 3, 16.

395

tiše 44  *). Take požigavke so prederzno na-
lišpane ženske, ktere žive tempeljne sve-
tigaDuha, to je, nedolžne raladenče zažgo,
kteri se na nje ozirajo. Tako uči sveti Ber¬
nardin. Ošabna ženska se v sv. pismu tudi
mreža in nasiava lovcov imenuje: „Vidil sim
žensko, ktera je mreža lovcov“ *#). Take
mreže so orodje hudobniga duha, de z njih
pomočjo vjame, kar sam ne more. ,,To mre¬
žo razpnejo hudiči, kjer koli se ženske
ošabno lepotičijo“, pravi učenik Hugo. Kako
grozen bo odgovor za tako žensko sodnji dan,
ktera je s svojim mrežastim in nečimurnim
oblačilam hudobnimu duhu na roke šla!

Po perji se ptica spozna, in po nečimur¬
nim oblačilu nečimurno serce. Kjer koli je
veliko lišpanja foferti), ondi je malo čistosti,
ali pa nič. Tertulijan pravi, de le same
nesramne ženske se prederzno in nepošteno
zaljšajo in lepotičijo. Poštena žena, poštena
obleka; vetrasta žena, vetrasta obleka ! — ?iič
ni škodljivšiga v soseski, kakor ženske, ki se
prešerno oblačijo, ali pa svojiga života dosti
ne zagernejo. Ta strup se razširja po ulicah,
po cestah, po hišah in celo po Božjih vežah,
in ne le mladost, ampak tudi siva starost je v
nevarnosti, od njega okužena biti.

') Ps. 73, 7. **) Prid. 7, 27.

396

Ni se tedaj čuditi, de sveti očetje od
prederzne in nališpane obleke tako zanič¬
ljivo govore; ker s tem na znanje dajejo, ko¬
liko in kolikošno hudo de iz nje izvira. Sv.
Ciprijan jo imenuje strup čistosti, smertni nož
čednosti; Tertulijan jo imenuje meč, ki dušo
rani, prižnico nečistosti; sveti Gregor: pred¬
hodnico prešestva; sv. Ambrož: netilo pre¬
greh ; sv. Jeronim: ogenj, nad kterim se mla¬
dost osmodi. Sv. Ciprijan uči, de le deklice,
ki so se že vsi sramožljivosti odpovedale, in
le žene, vsiga spačeniga zaderžanja, se s
presiljeno nalepotičenim oblačilam in lišpam
košatijo, lepoto podobe in kalup trupla na
ogled stavijo. Pravi še dalje, de osebam,
kterim je obleka nar veči skerb, ravno za
čednost prav nič mar ni. Sv. Jeronim za-
terdi, de dekleta, ki glavo lišpajo, obličje
s kodricami lepotičijo, se umetno mehkužijo,
lica mažejo, ozke rokave, obleke brez guba, s
štikanjem prevlečene čevlje nosijo (danda¬
našnji bi zamogli tudi mrežaste peče, rute, in
marsikej druziga perstaviti) — de take dekleta,
ki se tako rekoč na prodaj ponujajo, so oskru¬
njene, desiravno je viditi, de bi še device bile.
On pravi, de mladost, ki lase više, in se z dišili
maže, je kuga in mišica, ki nedolžnost mori.

Že nejeverniki so spoznali, de so žen¬
ske malo vredne, ktere se čez mero lepo-

397

tičijo. Stari Špartanci, nejeverci, so le sa¬
mim nepoštenim ženskim dovolili se z zla¬
tarn in cvetlicami košatiti, poštenim je bilo
to prepovedano. Cesar Avgust je velikrat re¬
kel: „Ženska obleka, na kteri se visoka cena,
in zoperna mehkužnost skazuje, je bandero
šopirnosti, in s-hramba razujzdanosti“.

Tukej je bilo veči del od ženske neči-
murnosti v lepotičenji govorjenje, pa le za to,
ker se ta greh per ženskih obilniši nahaja, in
je veliko nevarniši, ne pa, kakor de bi se ošab¬
nost per moških zagovarjala, ktera je na vsakim
spolu, na vsakim stanu in na vsaki starosti
pregrešna in zaničljiva. „Napuh je sleher-
niga greha začetek — pravi sveti Duh — kdor
v njem tiči, bo s kletevjo napolnjen in po-
gubljen“ #). Ne sme se posebno tudi poza¬
biti, kako deleč pohujšanje velikrat seže,
kteriga našopirjeni ljudje s svojo ošabnostjo
delajo. To je posebno tistim premisliti, ki kako
nečimurno ali celo pohujšljivo nošo v kak
kraj zaneso, zdelovati začnejo, svetvajo, raz-
širjajo; in pa takim, ki se tako nakošateni
drugim nastavljajo, de bi se nad njimi zgledo¬
vali, in pohujšani bili. Tu velja Kristusovo
zažuganje, kakor sploh od pohujšanja: „Gorje
človeku, po kterim pohujšanje pride!“

S tem pa ni rečeno, de bi se mogel člo—
*j~ Sir!" 15, 10. **} Mat. 18.

398

vek tako oblačiti, de bi se od vsih druzih
ljudi razločil. Čedno in snažno se sme
človek oblačiti in mora; to olepšanje pa
naj se zgodi, kakor sv. Pavel opominja: s
zmernostjo in pametnostjo*)-  lepo¬
tičenje telesa ne stori človeka ljubeznjiviga,
ampak čednost in lepota serca 44 , uči sv. Kri-
zostom. „S tem se bote olepšale, ako svojiga
trupla ne Iepotičile 44 , pravi sv. Ambrož. In
sv. Peter pravi: „Vaša lepota ne bodi zu¬
nanja, v spletenih laseh, v zlati noši, ali v
žlahtnim oblačilu, ampak znotranja, de ste
krotke in pohlevne v duhu; le to ima pred
Bogam vrednost 44  **). Ako tedaj hočete, krist-
janje! srečni biti na duši in telesu, nosite se pa¬
metno, trezno in po svojim stanu; ošabna ali pre-
derzna noša vas v zamero perpravi perBogu,
pa tudi per pametnih ljudeh v zaničevanje.

Sklep.  Sklenem z Božjo pomočjo 1)
se pametno in spodobno po syojim stanu nositi;
2) se vsih pohujšljivih in nespodobnih šeg
v noši varovati. — O Bog! poterdi me,
de rajši umerjem, kakor de bi le eni sann
duši z nečimurnostjo in ošabnostjo pomagal
k pogubljenju.

Pohujšljive bukve-j-).

Ko bi se ljudje zoper kako kraljestvo tolik 0
O I. Tim. 3. •*) Pet. 3, 3. |) Hmnbert.

399

spenjali, kolikor se zoper sveto vero, bi ga
moglo hitro konec biti. Naj tečniši pomoček,
ki ga je hudobni sovražnik znajdel, de bi z
njim sramožljivost moril in vero podkopoval,
so pohujšljive bukve in pisarije. Ko bi sveta
vera ne bila Božje delo, ta strašna znajdba
bi jo že zdavnej bila spod solnca spravila.

Nektere tacih bukev bravca s posvetnim
duham in z nesnago navdajo, kakor postavimo,
tako imenovani romani (mažure ali sanjarije),
povesti od sleparske ljubezni, nesramožljive
pesmi, komedije in več taciga. Druge navdi¬
hujejo zmote, hudobno počenjanje, bogotaj-
stvo; to so take bukve, ki so pisane zoper
sveto rimsko-katoliško cerkev, kakor so ver¬
ske zabavljice ali satire, skvernjine (pamfleti),
ki so napolnjene z objedanjem Bogu posveče¬
nih oseb; in še veliko druzih.

Ljudje višiga stanu in bolj omikani za-
morejo z lepim zgledam vero ložej podpirati
Cpa tudi veliko veči pohujšanje dajejo); torej
morajo taki zvesto v bran stati zoper sovražni¬
ka našiga zveličanja. Takim ta prekanjeni
sovražnik zvijačne zanjke nastavlja, jih kon¬
čati, in to on s pohujšljivimi bukvami doseže.

Kako bi se mogle nam take bukve per-
studiti, ako bi njih spisovavce poznali! Veči¬
del so zatajevavci vere, brezbožna, nesramna
in preklicana derhal, ki je kolo in germado

400

zaslužila. Kako se tedej pošteni ljudje v to po¬
dajo, kaj taciga brati, kar so taki ljudje pisali?

— In vender nespametni ljudje nad takim stru-
pam veči veselje imajo, kakor nad svetim pi-
smam, in vse radi verjamejo, kar taki per Bogu
in ljudeh zaverženi nesrečneži pišejo! —

Obljubim, de bi se sramoval v svojim sta-
novališu robo preklicanih in nesramnih ljudi
razstavljeno imeti, — vender pa s takimi rečmi
svojiga duha napolnuješ, in razstavljaš sra¬
motne izdelke tacih nesnažnih pisavcov v svo¬
jim spominu!— Obljubim, de bi ostermel, ako
bi mogel s hudobnim duham v tovaršijo sto¬
piti; in vender tako delaš, ako bukve pre¬
biraš, iz kterih satan s teboj govori. „Bog
s teboj govori, in te uči po dobrih bukvah,

— pravi neki sv. cerkveni učenik, — in hu¬
dič s teboj govori, in te zapeljuje po hudob¬
nih bukvah. 41  —• Obljubim, de bi te sram bilo,
svoje otroke malopridnim in pečatenim pote-
puham v nauk dati, in vender se ti sam v svojo
pogubo učiš iz bukev in izdelkov take za¬
ničljive derhali.

„Sej le zato te bukve beremo, de se ob¬
delamo, de se pisave in jezika iz njih uči¬
mo 44 , se nekteri izgovarjajo. — Pa, ali nimamo
dobrih bukev v obdelanje duha? Sv. Avgu¬
štin pravi: „Z branjem slabih spisov člo¬
vek ne bo zgovoriven, ampak hudoben; iz njih

401

se uči, brez strahu hudobijo spoznati, brez
sramožljivosti od nje govoriti, jo brez za-
deržka dopernašali“. Ne de bi se s takim
branjem kdo olikal, se še le v pogubo pahne;
zgubi vso pravo prevdarnost, bo ofračin, ne-
sramin, nejeverin, in poslednjič Boga zataja.
To je vzrok, de nekteri ljudje od posvetnih
reči prav pametno govore; kakor se pa od
vere kej spregovori, take zanikerne modrari-
je na dan spravijo, de je groza. V tacih bu¬
kvah namreč so zgoli lažnjive vodila ali pod-
stavni nauki, torej so tudi posnetki in sklepi
iz njih same laži in slepila. Iu kakor se ko¬
mu take bukve perljubijo, potlej se težko več
ozdravi od tega zlega, vsake dobre bukve se
mu studijo, in skorej ob zmožnost pride, od
vere in lepiga življenja govoriti.

Taki ljudje so v žalostne napake zamotani!
Ako v kakih dobrih bukvah čudno in spod-
budljivo dogodbo nalete, ne verjamejo; če
pa v kakih slabih najdejo nesramne laži,
izmišljene dogodbe zoper sv. cerkev, — to pa
per ti priči verjamejo. Najdejo v pobožnih
bukvah rezno premišljevanje prihodnjiga živ¬
ljenja, nauke svetiga evangelija, se jim to zdi
neslano: če pa v kaki merševi čačkarii na
nesramne norčije zadenejo, ali pa na bukve,
ki sv. vero zasmehujejo, — so jim neizrečeno
prijetne, in jih z vso samogoltnostjo požirajo.

26

402

Tako se godi: „Bog pusti te prevzetne serca
njih lastni hudobni tnisli“. O grozno zasleplje-
nje! kterimu je resnica laž, in laž resnica.

Kteri človek, ki ima skisano kri, se bo
ozdravil, ako strup požira, in se za zdrav¬
nike ne peča? Ravno ti imaš z neštevilnimi
pohlepnostmi sprideno serce, ki si s takimi
strupenimi bukvami neprenehama zavdajaš,
vse zveličavno branje pa, in duhovne, ki so
v tvoje zveličanje postavljeni, zaničuješ: kdo
te bo ozdravil! —

Kolikor obilniši, kolikor bolj perliznjene
so mehkužne in slepilaste besede v tacih bu¬
kvah, toliko bolj so škodljive. Kolikor slad-
kejši je strup, toliko hitrejši umori. Hujšiga
sovražnika ne moreš v svoji hiši imeti, kakor
so pohujšljive bukve; v ogenj z njimi! —dru-
ziga niso vredne. Ako jih hraniš, hraniš
modrasa, kteri bo smertno mišico po hiši
razperskoval, ako ne dans, pa jutri.

Gorje jim, ki take bukve pišejo! Gorje
jim, kteri jih natiskajo, poterjujejo, prodajajo,
dele, posojujejo! S koliko silo in ojstrostjo
vsaka gosposka zatira bukve, ktere bi bile zo¬
per vladarja (cesarja, kralja i. t. d.) pisane,
in strahuje pisavca; — le samo za Božjo čast
vsa gorečnost dremlje! — Je mar Božja čast
manji, kakor človeška?! — Zoper cerkev, zo¬
per vero, zoper sramožljivost pride brez ste-

403

vila knjižur na dan; pa k vsimu temu je go¬
sposka nekterih krajev vnemama; gospodarji,
višji, učeniki puste svojim podložnim take
reči brati brez zaderžka; pastirji vernih vpi¬
jejo zoper napake, in povračuje se jim za¬
ničevanje.

Sklep. 1) Pohujšljivih bukev, pisem,
pisarij i. t. d. se bom varoval svoj živi dan,
ker take reči so mišica, ktera dušo umori.
2) Skerbno bom branil, de moji podložni ne
bodo nič taciga brali, kar bi jim serce spri¬
dilo, um spačilo, in jih navdajalo s studam
do sv. vere, z zaničevanjem do njenih slu¬
žabnikov, in z nepokoršino do sv. cerkve. 3)
Ako kterikrat spazim v svoji hiši mažure
(romane), burkinje (komedije), pohujšljive
ali krivoverske bukve: jih bom neutegama raz«
djal. — Varuj, o Bog! mene in moje podložne,
de ne pridemo v nevarnost, z branjem hudob¬
nih bukev vekomej pogubljeni biti.

Lenoba.

Sedanje življenje je čas setve. Zdej
lahko sejemo, kar bi radi želi; življenje mi¬
ne; in nobeden ne more nič več dobriga
storiti. Zato nas opominja Kristus: „delati,
dokler je dan; pride noč, in nihče ne
more delati 44  *)• Kratek, kratek je čas

*) Jan. 9, i.

26  *

404

setve; nikar ga gubiti, kristjan! „N e motite
se  — piše apostelj — Bog se ne da za¬
smehovati. Kar človek seje,  to  bo
žel. Kdor na svoje meso seje, bo od
mesa pogubljenje žel; kdor pa vduhu
seje, bo od duha večno življenje
žel“,,Slehern bo plačilo po svojim
delu prejel u## ). Tej delavnosti za srečno
večnost je pa lenoba naravnost nasproti, ker
ona dušo in telo mori. Stoječa voda se usmradi
in bo gerda mlaka; tako tudi človeško serce
v svojim dobrim slabi, ako človek za dušo
in telo pridno ne dela. V luži se zaredi
veliko gerdobe; še več pa v lenim sercu,
zakaj: lenoba je vse hudobije mati.  —
Nikar pa tudi ne misli, de svojo dolžnost
spolnuješ, ako si obsut s praznimi, morebiti
celo nečimurnimi opravili, spodbudljivo bra¬
nje, poduk v keršanskih resnicah in lepšanje
duše z blagimi čednostmi pa v nemar pustiš.
Otroci, ki iz ilovice hiše delajo, tudi menijo,
de je njih delo velika reč, in vender vse ni
druziga kakor otročarija. Tudi vse posvetne
dela, v kterih ne išemo ne časti Božje, ne
bližnjiga, in ne lastne prave sreče in zveli¬
čanja, so otročje in nečimurno postopanje
pred Bogam in njegovimi angeJji. „Marta,

') Gal. 6, 7. 8. **) Kor. 3, 8.

405

Marta! skerbna si, in si veliko per-
zadevaš. Pa le eno je potrebno. Ma¬
rija je nar boljši del izvolila, kteri
ji ne bo vzet.“

Marija je nar boljši del izvolila, ker
je vso skerb obernila na Božjo čast in svoje
zveličanje. Vso skerb na Božjo čast in zve¬
ličanje duše človek obrača, če tudi vse, kar
dela za telesno potrebo, Bogu daruje, in se
skerbno varuje vse lenobe in nemarnosti.
Kdor per delu postaja, se skoz okno radovid-
no ozira, po bajtah in igrališih potika, delo
pa ga ne veseli; taki se navadi od mladih nog
zanikerno živeti, in bo berač ali tat, ali ne¬
čistnik, ali pa vse skupej, in še veliko dru-
ziga hudiga. Žalostno je življenje, grozna
smert, zakaj: „Slehern bo plačilo prejel
po svojim  delu“*). — Dalje je dolžnost
kristjanu, zlasti spokorniku, neprenehama  v
pokorjenji živeti. Kdor koli ve, de je Boga
žalil, naj k pokori perbeži; in če je že
tudi veliko let v pokori preživel, naj vender
ne pozabi besed sv. pisma: „Z a v olj o od-
pušenih grehov nikar ne bodi brez
strah u“.

*) Luk. 10, 41. 42. **) Sir. 5, 5.

406

Pijančevanje #).

Strašno brezno je pijančevanje, ki mori
truplo, in dušo pogubi. Žalostna je velika
suša, ki hribe in doline posuši, de zemlja
poka, in začnejo gore same od sebe goreti;
še hujši se pijancu godi, ki se v vol, vino
ali celo v žganje  poda; on sam v sebi
sušo ima, ktere mu tudi smert ne bo pogasila.
Pijancu želodec oslabi, de živeža kuhati
več ne more; zato ti nesrečni preveliko pijo,
in premalo jedo; kako bi ne omagali! Pijanca
noge več ne nosijo, roke mu upadajo, huda
bolezen se za njim pomika, smert se perbli-
žuje, in pekel se že odpira, ki bo pijanca
požerl. — Pijanec in pa voz, s kterim ob-
divjani konji dirjajo, sta si podobna. Pijanec
je zgubil pamet, voz pa svojiga voznjača;
oba se potereta. Na pervim voglu se voz
zdrobi; pijanec pa, ko se po široki cesti opo¬
teka, smerti iše, in jo tudi velikrat najde.
Vsaka luža je dosti globoka, de se utopi,
vsaka stopnica dosti visoka, de se ubije. Sterta
glava in pa sterto kolo; — kako bi pijanca
nosile! „Zavolj nezmerne pijače, pravi sv.
Duh, jih je veliko že smert storilo 44  *#). Kaj
pa bo za dušo?

Ne de bi delal, pijanec po pivnicah po-

*) Življ. sr. pot. **) Sir. 37, 34.

407

seda, in sam sebi zlati čas krade. Roko¬
delec, ki se pijančevanju vda, ne bo oboga¬
tel"*). „Ti, kteri pijančevajo, in si med se¬
boj pojedine napravljajo, se bojo spraznili,
in zaspanec se bo s cunjami oblačil" **).
Ne de bi skerbel za svoje ljudi, prihranil kej
za stare dni, in ubogim pomagal, pijanec svoje
premoženje v vino in žgknje pomeče, in
dolge dela, kterih ne bo nikoli plačal. Po¬
gosto preklinja, kvanta in opravlja, malo pa
moli; malokdej k spovedi gre, in še takrat
se ne poboljša. Gerdo je njegovo življenje,
strašna njegova smert; gorel bo na tem svetu,
gorel bo na unim, kdor se pijančevanja ne
varuje. V nekim vinskim kraji so živeli štirje
poglavitni pijanci, vsi so žalosten konec imeli.
Pervi je za vodenico umeri. Drugi je zvečer
z gorice šel, in na nekim bregu v kolovozu
obležal. Ploha po noči perteče, in ga za¬
lije. Tako se je na hribu utopil. Tretjimu pi¬
jancu je jastreb življenje vzel. Vjeli so nam¬
reč jastreba in doma priklenili. Pijanče, vse
zgubljeno, ga gre dražit. Serdita ptica ga
s kljunam za roko popade, ktera mu hitro
oteče in začerni. Prime se ga prisad in —
umerje. — Kaj de se je četertimu pergodilo,
ne vem; samo to vem, kar sv. Pavel pove:
„Pijanci ne bodo nebeškiga kraljestva po-

') Sir. 19, 1. **) Prip. 23, 21.

408

sedli 44  *). Pijanec na svet nobeden ne pride,
temuč se pijančevanja le sčasama pervadi.
Ni pa pregrehe, de bi človeka tako hitro
vjela, ko pijanšina. Od začetka le poku¬
ša; poslednjič pa pijanec misli, de mu brez
vina ali žganja ni živeti.

Nekoliko jih pije, in mislijo, de brez
močne pijače delati ne morejo; taki delavci
že na pragu pogube stoje; ne bo dolgo,
de bodo moč in pamet zapili. Drugi pijejo
za kratek čas, za dobro voljo, in večiga
veselja na svetu ne poznajo, ko po gerlu vli¬
vati. Taki že globoko v nesreči tiče. Težko
se bodo uboštva in nesrečne smerti ubranili;
za takim veseljem vselej veči žalost pride.
Tretji pijejo brez občutka in brez pameti.
Taki pijanci živi pekel v sebi nosijo, in ljudje
biti nehajo. V  letu 18SŽ7 je prišel neki mo¬
žak na Češkim iz mesta Tabora ves pijan. Po
kosilu gre za ženo na vert, jo krega, de še
ni podzemljic posadila, ji vzame kol, s kte-
rim je sadila, in jo hoče pretepati. Ona uide,
pijanec pa v hišo gre. Nekaj pozneje ga gre
iskat, in ga najde na hlevu kleče — viseti;
v pijanosti se je bil obesil.

■)  Kor. 6, 13.

409

Žganje in žganjepivci * **) ).

Škodljiva je človeku vsaka močna pijača,
ki se čez mero vživa; žganje pa je sedem¬
krat hujši, prav živ strup za ljudi, posebno
za mlade *#). Kdor se v žganje poda, mu
začne život od znotraj po malim goreti, živ¬
ljenja žlahtna moč uhaja in smert naglo per-
hiti. Nekimu kmetu, ki se je v kuhinji
grel, se nanaglama truplo užge; in ko so
hotli gasiti, je več in več siviga plamena iz
njega švigalo. Povedal je, de se ognja še
dotaknil ni, pa nanaglama se mu je v želod¬
cu vnelo, in v eni minuti so mu roke in noge
gorele. Nesrečni človek je rad žganje pil, in
ga je večkrat ob enim dušku pol steklice
(flaške) potegnil. Hiranje života se žga-
njepivcam očitno pozna. Mlado obličje na¬
glo obledi, in perhaja bledo kakor perst, ali
pa rudeče, kakor kuhan rak. Želodec se
kerči in stiska, mozeg po kosteh se suši, in
ves život se trese, kakor šiba na vodi od
prevelike suhote. Vsaka nevarna bolezen se
ga rada prime, in če zboli, ga ni lahko
ozdraviti. Po vsih deželah je huda bolezen

*) Življ. sreč. pot.

**) Mladim kužejem žganja piti dajejo. za to, de majhni
ostanejo. Tudi otroci v svoji rasi zastajajo, in večkrat
za vse življenje pertlikovci ostanejo, ako se jim žga¬
nje daje.

410

kolera nar več pijancov pobrala; redek je
pijanec, de bi ga bila per življenji pustila,
kodar je divjala.

Kdor začne žganje piti, začne tudi pa¬
met zgubiti; v kratkim se bo ves poživinil.
Taciga ne veseli delati, ne Bogu služiti, ne
za svoje ljudi, ne sam za-se skerbeti. Gerši
ko živina živi, in kadar se izpije, ga je ko¬
nec, ali pa si še sam življenje vzame. Vse
to žganje dela; žganje iz človeka govedo
naredi. Za to pravijo, de je žganje peklen¬
ski izmislil, ki vse hudo dela. To vsaj vemo,
in očitno vidimo, de toliko več ljudi zdivja,
kolikor več se jih v žganje poda. Drugi pi¬
janci sploh še le popoldne začno, žganje-
pivci pa že na teše pijo, — že zjutrej žga¬
nje iz njih hahlja, kakor iz vreliga kotla,
kako bi se taki pijanci ne pokuhali, in ne po¬
sušili!

Ne moti se, keršanski brat, in ne reci,
de je pijancov veliko, kterim se nič hudiga
ne zgodi. Ako se ni, se jim še bo. — Ne
zanašaj se, de se tebi ne bo taka godila;
huda navada le po malim človeka za seboj
mika, pa naglo ga zgrabi, kadar si več po¬
magati ne more, in žnjim v pogubljenje dere.

Varuj se v začetku hude navade, ktera
te perliznjeno vabi; dans jo je lahko prema¬
gati, jutri bi bilo prepozno. — Ne daj se po-

411

siliti, če se ti žganje še tako sladko ponuja
piti, boljši je, nikdar sladkiga strupa ne
okusiti, kakor za njim umreti.

V  Ameriki in na Angleškim imajo pre¬
lepo bratovšino, de se žganju in vsim moč¬
nim pijačam za vselej odpovedo, in se med
seboj po bratovsko take pijače varujejo. Per
nas iz kuhe, žita in sadja žganje delajo, in
si takorekoč iz ljubiga kruha smertni strup
napravljajo; zato je toliko dober kup, de si
za kake krajcarje vsak dan lahko smert kupi.
— Podzemljice, ki so jih brezvestniki nar hujši
v ta strup obračali, je Bog odtegnil, pa še
nočejo spoznati, in drugo sadje bolj kaze; bi
radi, de bi Bog še tega vzel!

Nauki za device.

(Jajz.)

Ti keršanska deklica! zvesto čuj in moii,
de ostaneš nedolžna in čista; tvoj stan ima
posebno hude nevarnosti.

4) Nečim urnost in želja dopasti,
kteraje tvojimu spolu kakor prirojena, je prav
velikrat perva stopinja k grehu. Prava de¬
vica,  pravi apostelj, želi le Bogu dopasti z
bogaboječo in čisto dušo, in z ravno tem

412

bo tudi vsim dobrim ljudem dopadla; za ne-
čimurne in spake se pa ne zmeni pošteno
dekle. Takim dopasti bi ne bila njena čast,
ampak sramota in nesreča.

2) Preveliko lepotičenje, nespametna no¬
ša, in prederzno vedenje so nastave, v ktere
se lahko nesrečno zamotaš. Veliko jih je
ob praznikih iz napuha, pri delu pa zavoljo
zanikernosti ali zložnosti nespodobno in pohuj-
šljivo napravljenih. Le čednost je lepo¬
ta, in spodobna noša nar lepši lepo-
tija tvoji ga spola. Nespodobnost in
nesramnost pa je tvoja nar hujši sra¬
mota.

3) Blebetavo in zijalasto dekle ne more
dolgo nedolžnosti ohraniti in bo kmalo svojo
norčavost objokovalo. Glej vešo, kako pre¬
derzno okoli svetle sveče ferfra — se osmodi
in mertva cepne!

4) Kdor na sprehode in po vasi  hodi,
vselej slabši domu pride. Mlade drevesca,
ki so ob cestah, so nar popred od prešernih
ljudi poškodvane. Ne postopaj po ulicah; že
posebno pa po noči nikoli ne hodi nikamor.
Ne hodi nikoli sama predeleč od doma, tudi
ne sama po daljnih potih, ne po samoti, ne po
gošavi; — boj se razbojnikov in ubijav-
cov nedolžnosti!

5) Veliko jih je, ki preveč in prezgo-

413

daj na tako imenovano preskerbljenje mislijo,
in ga ravno zato zgrešijo, ker ga po grehih
išejo. Od grešniga znanja noben pametni nič
dobriga ne perčakuje. Bodi bogaboječa in
pridna; boš vidila, de te bo Bog preskerbel.
To misli: bogaboječ človek naj pred na dobro
zaderžanje gleda; z malopridnim možem pa
gorje tebi. Veliko jih je, kakor morebiti sama
veš, ki so dneva poroke komej perčakovale,
— pa drugi teden so že klaverno glavo obešale.

6) Bodi stanovitna in previdna,  ako
se ti zapeljivec bliža. Ne zaupaj perhuljen-
cam, ki se morebiti nedolžno derže, de bi
te ložej vjeli. Varuj se vsaciga razujzdaniga
človeka, bo naj kteriga stanu si bodi. Varuj
se p eri iz o v a vco v; oni nimajo nič pošte-
niga v sercu; omamiti in oslepiti te hočejo,
de bi svoj hudobni namen zakrili. Kdor se ti
perlizuje, ta te zaničuje kakor nečimurno
revo; zaničuj ga tudi ti kakor neslaniga in
prekanljiviga človeka. Kar ti nesramen
človek obljubi, nikar mu ne verjemi; golju¬
fati te hoče, kakor je druge goljufal. In ko
bi tudi per besedi ostal, kako nesrečen bi
bil zakon brez žegna Božjiga po pregreš¬
nim življenji!

Ne daj se z nikakoršnim daram oslepiti
in vjeti; drago bi ga mogla s svojo častjo in
nedolžnostjo plačati. O kolikrat se nedolž-

414

nost za kak rudeč trak, za en ples, za po¬
žirek vina proda!

Kadar se kaka kača proti tebi zaleti,
beži, ali pa udari na vso moč! Če te hu¬
doben človek prime, beži, če je mogoče —
iztergaj se mu, kliči na pomoč! na vso moč
udari! ne boj se nič kakor le samiga greha:
vagaj vse, de čednost ohraniš, vagaj za
čednost še več kakor za življenje. Bog da
devičji roki moč, ktera se za Božjo čast in
za svojo nedolžnost bojuje.

7 )  Pijaniga človeka se ogni, kakor ste-
kliga psa. Varuj se skerbno, de se tudi sama
nikoli ne vpijaniš; ob čast in ob čednost bi
peršla. Ni na svetu geršiga, kot pijana
ženska. De se boš pa vsiga tega varovala,
ne hodi nikoli v pivnice ali oštarije.

Ne hodi na plesiša; perva stopinja pri
plesu je velikrat perva stopinja k grehu.

8) Ne spi na polji, — ne pri peči; ne
pri ognjiši; — ne na svislih ali hlevih; pojdi
v svojo kamrico in zakleni se vanjo. Mo¬
škim nikoli ne sveti, kadar grejo ven ali p&
spat, tudi ne spi v takim kraji, kjer so osebe
druziga spola; po noči ne imej nikoli nic
pri oknu opraviti. Gluha bodi in mutasta!
— Ne hodi nikoli med ljudi, če nisi vsa in
spodobno napravljena. —

9) V bolezni se nobenimu človeku ne

415

zaupaj, od kteriga nisi prepričana, de ima
Boga pred očmi. Zdravnik naj bo vselej
vpričo staršev pri tebi. Bodi tukej posebno
previdna; sama ne hodi k njemu! Duša je
več vredna, kakor življenje.

10) Čistosti ne moreš ohraniti, ako se
ne varuješ tudi druzih grehov, kteri bi te k
nečistosti napeljevali, ali vsaj milosti Božje
obropali, brez ktere ni mogoče čisto živeti.

Bodi torej ponižna. Kar si, si le po mi¬
losti Božji. Če drugi padajo, jih pomiluj, in
pomisli, de so slabi; spoznaj svoje slabosti
tudi ti. Naj te to svari! Prosi še bolj serč-
no, de te varuje, de tudi ti ne padeš, more¬
biti še globokejši.

Bodi varna v svojim govorjenji: govori
malo, misli veliko, kako bi Bogu dopadla.
Varuj se jezičnosti,  če se hočeš greha va¬
rovati. Ne obrekuj  in ne grajaj. O, kako rad
vsak druge slabe vidi iz samoljubnosti in na¬
puha, de sebe nad druge povzdiguje. In če se
ravno zoper čistost ne pregrešiš, se pa ne¬
mara s svojim hudim jezikam zoper zapoved
keršanske ljubezni do bližnjiga pregrešiš.

Bodi postavna in modra, — pa vender
krotka in perjazna — ne samoglavna, ne so¬
vražna, ne čmerna, s tem bi samo sebe in
čednost pogerdila.

Sovraži vso hinavšino in hlimbo, ktero

416

Bog in vsi dobri ljudje sovražijo. Ne pušaj
nobene čednosti v nemar iz strahu pred ljud¬
mi, naj bo molitev, ali kej druziga; ne stori
pa tudi nič zavoljo časti, de bi te ljudje
hvalili.

Samo s pravo in nehinavsko pobožnostjo
boš dosegla Božjo milost, ktera ti je po¬
trebna pri tolicih nevarnostih in skušnjavah,
de boš v čednostih živela in se zveličala.

Za posle *).

Ako te je Bog za posla namenil, podaj se
voljno v njegovo sveto voljo, in misli: V tem
stanu, kakor v drugim zamorem Bogu dopasti,
in še ložej se zveličam, kakor v kakim ime¬
nitnim stanu. Spolnuj svojo dolžnost in varuj
se krivice, ktero posli velikrat dopernašajo.

1) Bodi pokoren svojim zapovednikam, in
vsim, kakor je prav. Če po Božji volji lju¬
dem služiš, Bogu služiš. Delaj vselej voljno
in veselo, tode ne le vpričo gospodarjev, am¬
pak tudi, kadar te ne vidijo. Bog te vidi, »n
te bode tudi plačal.

Stori svojim gospodarjem vse, kar bi t'
hotel, de bi služabniki storili, ako bi ti go¬
spodar bil. Delaj jim pridno, kakor de bi

') Iz Jajza.

417

satn za sebe delal; varuj njih reči, kakor de
bi tvoje bile.

Kar iz zanikernosti ali iz lenobe pri delu,
pri živini, ali pri druzih rečeh zamudiš ali
spridiš, je tako, kakor de bi bil ukradel.

‘ž) Bodi zvest in pošten v malim — kakor
v velikim. Kdor po majhnim večkrat jemlje,
se škoda velika naredi, tedaj tudi velik greh.
Kako težko stane toliko poverniti!

Ne plačuj si sam skrivej, če se ti tudi
plačilo premajhno ali živež preslab zdi. Po-
terpi, de kaj boljšiga dobiš. — Boljši je
terpeti, kakor težko vest imeti.

3) Ce nimaš praviga vzroka pred od¬
ločenim čašam ne hodi iz službe. To bi bilo
greh, ker je zoper pogodbo, in ker večidel
hiši škoduje.

4) Glej, de vselej resnico  govoriš. Kdor
»e enkrat zlaže, se potlej nemara še de¬
setkrat zlaže, de bi se izrezal; pa še mu
ne obstane. Lažniku ne verjamejo, če tudi
resnico govori.

5) Ne bodi jezičen,  varuj se podpiho¬
vanja! to je gerd greh, dela zamere in pre¬
pir, podira mir v hiši, — v zakonu, in tebi
samimu dobro ime obropa.

6) Tistim, ki s teboj služijo, in vsim pri
hiši bodi prijazin in postrežin; pomagaj jim,
Kjer in kakor moreš in smeš.  — Tode ne

27

418

pečaj se z nobenim preveč; nobenimu pre¬
več ne zaupaj; bodi vsim enako dober, in
čez nobeniga ne vleci. Vsak je tvoj bližnji.

7) Ne delaj tujih grehov,  ne s sve¬
tovanjem, ne s pomaganjem.  Ne strezi
nikomur v hudobnih rečeh, hudobije ne per-
krivaj, ne zamolčuj! Če per otrocih, ali per
tih, ki s teboj služijo, kej slabiga na domu,
ali pa zunaj doma vidiš, in sam ne moreš
ustaviti, je tvoja dolžnost povedati, de oni
ustavijo.

8) Če  te kdo v greh nagovarja, ali tvojo
čednost zalezuje, moraš povedati gospodarju
ali pa gospodinji. Ako pa per njima pomoči
ne dobiš, tirjaj svoje plačilo, vzemi slovo
in pojdi od hiše. Zapusti perložnost greha,
če ne, se pogrezneš v pogubljenje.

9) Misli v mladih dneh na starost. Bodi
priden; dobro oberni kar imaš; ne zaprav¬
ljaj brez potrebe. Varuj se pitja, igre in pre-
drazih oblačil. Terdno si moraš svoje kraj-
carčke zaslužiti, in še ne veš, kako kervavo
jih boš še potreboval. V starosti mora veliko
pijancov in igravcov beračevati, in pa še
pred durmi tistih, kjer so nekdaj bahali ah
zapravljali. Drugi morajo lepe oblačila, za
ktere so v mladosti ves svoj perslužek izda¬
jali, v starosti, in v sili po nič prodajati, de
se nasitijo.

419

Izvolitev stanu.

Naj boljši stan je stan nedolžnosti. Ko
bi bilo svetnikam v nebesih, dušam v vieah,
ali pa zaverženim v peklu dano, se na svet
poverniti: vsi od perviga do poslednjiga bi ta
stan izvolili; in vsi moramo stanu nedolžnosti
iskati, ako nočemo enkrat z nevošljivcam in
ubijavcam Kajnam deleža imeti. Kdor je ver¬
zen iz raja svete nedolžnosti, ga ne čaka
druziga, kakor z trudnim delam pokore^e zopet
temu srečnimu vertu nedolžnosti perbliževati,
zakaj „če se ne spokorite, bote vsi
poginil  i ts , pravi Jezus (Luk. 13, 3.). Nar
srečniši stan je tedej stan nedolžnosti; in v
ta zveličani stan smo per sv. Kerstu vsi sto¬
pili. Ako se še v njem znajdeš, moj krist¬
jan! imej Boga noč in dan pred očmi, in va¬
ruj se greha, de ga ne zgubiš. Če si ga zgu¬
bil, delaj pokoro, de se ne pogubiš. — Kar
Pa stan tiče, kteriga de naj bi si v živ¬
ljenji izvolil, vedi, de Bog ne gleda tolikanj
stan človekov, ampak na njegovo serce.
Iz vsakiga stanu derži pot v nebesa, ako nje¬
gove dolžnosti prav spolnujemo. Pa ravno
z a to, ker ima vsak stan svoje posebne dolž¬
nosti in težave, nima pa vsak človek ena-
cih moči in nagnjenj, ravno za to ni vsak
stan za vsaciga človeka. Časna in večna

27*

420

sreča ali pa nesreča je velikrat na tem, kako
si človek stan izvoli. Navadi se od mladih nog
pridno delati in pogosto moliti,  varuj
se lenobe, zapravljivosti, prevzet¬
nosti in slabe tovaršije, in derži se
skoz in skoz tega nauka, de tudi nar manjši
reči nobenkrat ne storiš in ne perpustiš, kar
veš, de Bog prepoveduje; potlej ti ni treba
ravno skerbnimu biti zavoljo prihodnjiga stanu.
Zakaj, če si ti res z Bogam, bo tudi Bog s
teboj , in te bo razsvetlil, de boš taki stan
izvolil, kteri te bo v nebesa perpeljal. Kadar
pa je treba, se za prihodnji stan odločiti, imej
tele reči pred očmi:

1) Stan izvoli po vrednim- prejetji zakramen¬
tov sv. pokore in presvetiga rešnjiga
Telesa, in potem ko si Boga v duhu in
v resnici gnade in razsvetljenja pro¬
sil. Ne voli stanu, kadar je duh vpre¬
žen v kako žalost ali nesrečo; in tudi
ne v posebnim veselji ali v omotici; am¬
pak kadar imaš mirno in pokojno serce,
de zamoreš z zdravim urnam vse pre¬
udariti.

2} Preudari dolžnosti in težave stanu, k
kterimu se čutiš nagnjeniga, in pomi¬
sli, ali jih boš mogel spolnovati ali ne-
Tukaj se dela za tvoje zveličanje, torej
ne prenagli se. Vselej poskerbi popred za

421

dušo, potlej še le za telo. — Posvet-
vaj se s svojim spovednikam, s starši in
z druzimi modrimi ljudmi. — Ta čas po¬
gosto moli, tudi kej druziga dobriga stori,
de sprosiš pomoči od Boga.

Zavernjenje ugovora.

Nekteri kristjanje reko, ali si mislijo : ,,To-
liko je dobrih naukov, svetov in pobožnost
keršanskiga življenja, de bi ne mogel nič
druziga delati, kdor bi hotel vse spolnovati;
ali pa še pravijo, de celo mogoče ni, ži¬
veti po vsih naukih in predpisih 44 . — Na to
odgovori sv. Frančišk Salezjan: „Ako bi se
mogle vsak dan vse te pobožnosti opraviti,
se ve, de bi ves čas vzele. Pa tega Bog
od tebe ne tirja, ternuč, de vsako reč ob
svojim času, in ob svoji perložnosti oprav¬
ljaš 44 . Koliko je cesarskih zapoved in uka¬
zov, kterih se mora podložnik deržati, in
vse ob svojim času prav dopolniti, kterim bi
tudi en sam dan ne mogel kej ! Tako je tudi
s keršanskimi pobožnimi deli, kterih človek
na enkrat ne more opraviti; ako jih pa zversti
vsako za svoj čas, se da tudi per obilnih
opravilih veliko storiti.

Svet Feliks, kmetiški hlapec, ni utegnil
po dnevu moliti, je molil po noči, in molil je
obilno. Y r saki dan je k sv. maši šel, in ven-

422

der per delu ni nič za to zamudil. Per delu
je Kristusovo terpljenje premišljeval, in je Bogu
svoje terpljenje izročal. Sv. Notburga, slu¬
žabnica , ni imela sama kej vbogajme dajati,
torej je svojo gospo prosila, de je smela med
uboge razdeliti, kar je per mizi ostalo; in ko
ji je bilo to prepovedano, se je vsako nedeljo
in zapovedani praznik s kruham in z vodo za-
dovolila, svoj del pa je ubogim dala, de jih
je vsaj enkrat v tednu razveselila. Sv. Ludvik,
kralj, je per vsih svojih mnozih opravilih bil
per dveh mašah na dan, je veliko molil in
tudi nekaj časa premišljeval; bolnišnice je
obiskal, se vsak petik spovedal; nosil je spo-
koriven pas, in še več druzih pobožnost je
opravljal. Vender per svojih posvetnih opra¬
vilih ni nič zamudil, in njegov kraljev dvor
je bil v lepšim redu, kakor kdej popred. Kdor
rad pobožne dela opravlja, Bog njegovim
svetim delam blagoslov in tek da, de ne za¬
mudi kej, ako ravno vsak dan kej časa v
Božjo čast in v srečo ali tolažbo in v pomoč
bližnjiga oberne. To vidimo nad sv. Feliksam,
sv. Izidoram, in druzimi neštevilnimi svetniki.
Tudi lastna skušnja je že marsikteriga ravno
te reči prepričala.

Vender pa moraš vselej razločiti, krist¬
jan! kaj je dolžnost, in kaj je le svet.
Dolžnost gre svetu naprej, in mora vselej

423

spolnjena biti, svet pa je le svetovan. Nap-
čno bi bilo, ako bi, postavim, posel zoper voljo
gospodarjevo v delavnik delo pustil iu k maši
sel, ker v delavnik k maši iti ni zapoved,
ampak dobro je; gospodarja slušati v tacih
rečeh, ki so po Božji volji, pa je dolž¬
nost. Na drugi strani pa bi zopet velik greh
storil, ako bi v nedeljo ali zapovedani praz¬
nik na gospodarjevo povelje delal, ali pa k
Božji službi ne šel; zakaj le v tacih rečeh
sme in mora posel svojim zapovednikam po¬
koren biti, ktere niso zoper Božje ali cer¬
kvene zapovedi.

Ako pa kdo še pravi, de po Božjih za¬
povedih celo ni mogoče živeti, tak je zlo
zaslepljen; on Bogu naj modrejšimu krivico
perpisuje, češ, de on neskončno usmiljen,
dobrotljiv in pravičen od nas kej taciga tirja,
kar bi bilo čez našo moč. Tako govorjenje
bi bilo silo hudo preklinjevanje čez sveto pre¬
vidnost Božjo, kteriga nas Bog obvaruj!

Zgledi pravih spokornikov,

mlačnim kristjanara v premislik.

Sveti Janez Klimak je bil nekdaj za ne¬
koliko dni šel v neki samostan (klošter) pra¬
vih spokornikov, in je ondi reči vidil, ktere

424

morajo človeško serce s stermenjem napolniti.
Poslušajmo, kaj nam sam pripoveduje:

„Ko sim peršel k unimu samostanu spo¬
kornikov, ali v kraj pravih pokorivcov“ — so
njegove besede — „sim za resnico reči vidil,
kakoršnih leniga oko nikoli ni vidilo, nerodno
uho nikoli ni slišalo; vidil sim, kar mlač-
nimu ni nikoli v serce peršlo, besede in djanja,
ki Bogu silo delajo, perserčnost in ognjeno
gorečnost, ki zamore Božjo dobroto naglo
z nebes nakloniti. Nektere tistih zadolženih,
ki so pa že nedolžni bili, sim vidil, kako so
cele noči pod milim nebam stali, de niso noge
premaknili. Ako jih je zaspanost omagovala,
so natori silo delali, in si niso kar nič počit¬
ka pervošili, temuč režali so sami nad se¬
boj, z nejevoljo in hudovanjem se psovali, se
dramili od spanja. Drugi, kakor se mi je vi¬
dilo, so proti nebu gledali, ter z žalostnim
glasam, z zdihovanjem in vpitjem pomoči od
ondod klicali. Drugi so bili v molitvi; kakor
hudodelniki, so imeli roke na herbtu zvezane,
od globoke žalosti osramotene oči so v zemljo
vpirali, ter se nevredne šteli, proti nebesam
pogledati. Tudi si niso upali Bogu kej reči,
govoriti ali moliti, ker v svojih zmedenih mi¬
slih in zmedeni vesti niso vedili, kako in s
čem začeti moliti. Mutasta in brez besede
je bila njih duša, in njih duh s temoto in

425

skorej z obupnostjo obdan, ko so jeli v Boga
misliti. Nekteri so sedeli na tleh v spokornim
oblačilu s pepelam potreseni. S koleni so
obličje zakrivali, in s čelam ob zemljo bu¬
tali. Drugi so se neprenehama na persi tolkli,
in so s silnimi zdihljeji obnovljene sape duš-
niga življenja z nebes klicali. Nekteri zmed
teh so zemljo s solzami močili, in zopet drugi
so sami sebe tolkli, ker niso imeli solz, de bi
bili svoje grehe objokovali. Zelo veliko pa jih
je bilo, ki so, kakor je per mertvih navada,
sami čez svojo dušo strašen in grozen krič
zaganjali, ker stiske zbujene vesti niso nič
več prenašati mogli. Drugi so v sercu rjuli
kakor levi (njih vest), v ustih pa so glas ve-
kanja zadušili. Kterikrat pa silne bolečine
niso mogli več deržati, in so kar neprevi-
dama zavpili. Vidil sim nektere v takim te¬
lesnim stanu, de bi bilo misliti, de so sami iz
sebe šli, in de jim je življenje oterpnilo in
obmolknilo na vekomej".

,, Viditi je bilo, de so v ti gosti temi in dušni
noči za vse reči tega življenja občutenje zgu¬
bili. Duha so bili v globočino ponižnosti po¬
greznili, in v ognjeni bolečini (zavoljo gre¬
hov) so jim vroče solze čez lica lile. Druge
sim vidil, kako so sedeči premišljevali z
očmi v zemljo vpertimi. Vedno so z glavo
zmahovali, in kakor levi so globoko iz pers,

426

in iz srede oserčja vpili in zdihovali. Nekteri
zmed teh so bili z upanjem navdani, ter so
prosili popolnama odpušenja vsih svojih gre¬
hov ; drugi so se iz neizrečene ponižnosti od¬
pušenja nevredne šteli, in so na vso moč
vpili, de jim ni moč Bogu odgovora dajati
od svojih grehov. Nekteri so Gospoda prosili,
naj jih tukej strahuje, de unkraj usmiljenje
dosežejo. Drugi, stiskani od vestne teže,
so odkritoserčno rekli: Nam je dosti, naj
le vekomej pogubljeni ne bomo, ako bi tudi
ne peršli v nebesa. Vidil sim ondi v po¬
nižnosti skrušene, in od butare vesti stiska¬
ne duše, ki so k Bogu tako zdihovale in
klicale, de bi se bilo moglo kamenje k usmi¬
ljenju omečiti. V tla so imeli oči vperte ter
so govorili: Dobro vemo, o vemo, de smo
vse štrafenge in terpljenje zaslužili, in po
pravici, ker nismo v stanu, za svoje grehe
zadostiti, ko bi tudi ves svet sklicali, de naj
z nami žaluje. Za kar mi molimo, prosimo in
zdihujemo, je le samo to le: Gospod, ne
strahuj nas v svojim serdu, in ne tepi
nas v svoji jezi  (Ps. 6, 2.), ampak po svo¬
jim usmiljenji, zakaj dosti nam je, ako bomo
rešeni od tvojiga strašniga žuganja, in od
tvojih neizrečenih in skritih šib. Ker, kako
bi smeli več ko tega prositi, ker svoje obljube
nismo neomadežane ohranili, temuč smo jo

427

po pervim odpušenji vsih zadolženj tako na-
gnjusno zopet oskrunili".

„Ondi tam, o perjatli! bi vidili lahko v
djanji spolnjeno, kar je David govoril: Vidili
bi ljudi z nadlogo obložene in do konca sklo¬
njene, ki ves dan sem ter tje žalujejo. Ps. 37.
Kužen duh je hlapel iz gnoječih in gnjijo-
čih telesnih ran; ker se niso verdevali, in
so pozabili svojiga kruha jesti. Voda je bila z
solzami zmešana, ki so jo pili. Koža jim je
na kosteh visela, in sahnili so, kakor trava,
ki se odkosi. Ne bil bi druziga od njih sli¬
šal, če ne teh besedi: Gorje! gorje! gorje
meni ubogimu! gorje meni ubogimu! prav se
mi godi! prav se mi godi! ali pa: Perzanesi,
perzanesi, o Gospod! Nekteri so rekli: Usmili
se, usmili se! Drugi so še bolj živo vpili:
Odpusti, Gospod! odpusti, ako je mogoče,
še odpušenje doseči. Per njih bi vidi 1 je¬
zike, ki so kakor goreli od žeje, in iz ust
moleli. Nekteri so si zvolili za pokorjenje solnč-
ne pekoče žarke; drugi so se v lastno martro
nastavili steklenimu mrazu. Drugi so komej vodo
pokusili, že so odjenjali piti. Le toliko pi¬
jejo, kolikor je treba, de žeje ne umerjo..
Nekteri pa so komej malo kruha vžili, druziga
so deleč od sebe vergli, in so se hudovali,
de so nevredni, jed vživati, ktera je za pa¬
metne, ker so kakor nespametne zveri delali-

428

Kje je bilo pri njih slišati smeha? kje vne-
marnih besedi? kje vidfiti kipeče jeze? kje
serda? Ni jim mar bilo, de bi bila še kaka
togota per ljudeh najti, tako zelo jim je bila
pokorivna žalost pogasila vso serditost. Kje se
je pokazalo pri njih še kako ukljubovanje?
kje kak vesel dan ? kje prešernost v govor¬
jenji? kje verdevanje telesa? kje le sled ne-
čimurne časti? kje je imela mehkužnost le
nar manjši upanje tukaj pestovana biti? kje
je bila le misel vino piti ? ali sadje vživati?
kje je bilo tukaj perčakovanje pokrepčavne
jedi? kje kako mikanje počutljivosti ? Upanje
do vsili teh reči jim je bilo popolnama u-
gasnilo. Kje je bila pri njih še skerb za kej
posebniga? kje pohlepnost, človeka soditi?
Nikjer ne več. Per njih se je dobilo le ne-
prenehama vpitje in zdihovanje k Bogu. Glas
molitve je bil edini glas, ki se je slišal. Drugi
so se s pestjo močno na persi tolkli, ko de bi
pred nebeškimi vratmi stali, so k Gospodu kli¬
cali: „Odpri nam nebeške vrata, Sodnik! od¬
pri jih nam, ki smo si jih zaperli s svojimi
grehi". Drugi so rekli: „Pokaži nam le svoje
obličje, in zveličani bomo". Ps. 79. Eden
je govoril: „Razodeni se, o Gospod! poniž¬
nim, ki sede v temoti in v smertni senci, s
svojo svetlobo". (Tuk. 1.) Drugi: „Hitro nam
pridi tvoje usmiljenje naproti, o Gospod! ka-

429

kor zgubljeni grešniki smo, ki nimamo ved
upanja; odtergaii smo se od tebe, o Gospod!
in omagujemo na dnu globočine greha" i. t. d.

„VidiIo se je, kako so uni izvoljeni od
vedniga klečanja imeli kolena z debelo kožo
obrašene; oči od vedniga jokanja izsušene
in globoko v glavo vderte. Lasje na trepav-
nicah so bili takorekoč preč odjokani. Lica
so bile ranjene, in bi djal, sežgane od vro¬
čih obilnih spokornih solz, ki so čez nje
lile. Njih obličje je bilo kakor velo, in ne¬
usmiljeno bledo; ne bilo bi ga razločka več
med njimi in med merliči, ko bi se bilo per-
merjalo. Persi so bile vse razboljene in pod-
pljute od vednih udarcov, in kri je tekla iz
raninih prog, ktere so s pestmi vnovič pre¬
bijali. Kje je bila tu postelja, se opočiti?
Kje obleka — čista in varna zoper led in
mraz? ....  Kaj je v permeri z njih nadlogo
vsa muka tistih, ki so od hudiča nadlegovani?
Kaj je proti tem vse žalovanje unih, ki mer-
tve objokujejo? Kaj vsa revšina pregnanih?
Nič, nič ni za res njih muka in kazen, ki
jo neradovoljno terpe, ako se permeri z rado-
voljnim terpljenjem, ki ga ti terpe".

„Prosim pa, bratje, ne mislite, de je iz¬
mišljava, kar sim rekel. — Velikrat so vi-
šiga v samostanu prosili, de, ki je bil kakor
angelj v človeški podobi, naj bi jim roke

430

in vrat z železjem in verigami obložil, in
njih noge na les perbil, kakor se s tistimi dela,
ki so k smerti obsojeni, in naj bi jih ne rešil
pred, de bodo pokopani. Še celo pokopa se
niso vrednih šteli. Tudi to k pomilovanju
budivno poniževanje in ljubezen, ki iz-haja
iz skesaniga serca in iz spokorniga duha bla-
zih mož, bom še povedal. Kadar koli jim
je bilo namreč umreti, in pred nepodkuplji¬
vega sodnika stopiti, je tisti, kdor je umiral,
prosil in rotil svoje vredne višji, de naj ga
ne pokopujejo po človeško, temuč naj ga
kakor divjo zver, ali valovam reke izroče,
ali pa zverinam v logu veržejo požret. Umni
in razsvetljeni predniki so jim večkrat v
to prošnjo dovolili, ter so zapovedali, jih
brez psalmov in slovesniga petja ven vreči.
— Kadar jim je pa poslednja ura pertekla,
tedaj je bil pogled, ki strah in usmiljenje
budi.“

„Kadar koli so namreč spokorivni bratje
vidili, de je kteri zmed tovaršev blizo smerti,
vendčr pa še zaveden, so obstopili umirajo-
čiga. Vsi žalostni in hrepenljivi, kakor taki,
ki jih po vodi žeja, so mu z besedo in z
djanjem svoje pomilovanje skazovali. Z glavo
omajevaje in s serčnim usmiljenjem so po-
praševali umirajočiga: Brat in tovarš po¬
kore! kako je zdaj s teboj? kako se čutiš?

431

kaj praviš ti, ki ravno kar v večnost greš?
kakšno upanje imaš? kako se ti dozdeva?
Si dosegel s prenesenim trudam, kar si iskal,
ali ne? Si stopil v pristan zveličanja, ali je
tvoje upanje še omahljivo in nesvesto? Si li
dosegel tek fnamen) življenja, ali si ga zgre¬
šil? Imaš li varno upanje odpušenja, ali ši
še nesvest, kar tvoje večno zveličanje zade¬
va? Si li dosegel svobodo, ali so tvoje misli še
puntanju in nepokojni muki pohlepnosti pod-
veržene? Čutiš li v svojim sercu žark Bož-
jiga razsvetljenja, ali je še polno temote in
sramotne zmedenije? Se ti je kterikrat v
sercu glas oglasil, ki pravi: „Lej! ozdravljen
si 44 , ali: j,Tvoji grehi so ti odpušeni 44 , ali:
,,Tvoja vera ti je pomagala? 44  Morebiti še
slišiš tisti strašni glas, kaj, ki pravi: „Greš-
niki naj se proti peklu obernejo 44 , in: „Zve-
žite mu roke in noge 44 ; ali: „Hudobni naj se
proč vzame, de ne bo vidil Božjiga veli¬
častva 44 . Kaj praviš ti k temu? Prosimo te,
povej nam, de vemo, kaj nas čaka. Cas tvoji-
ga življenja se dokončuje, in druziga vekomej
ne najdeš več. Na to so rekli nekteri umi¬
rajoči: „Češen bodi Gospod Bog, ki moje
molitve ni zavergel in svojiga usmiljenja ni vzel
od mene 44 . Ps. 75. In zopet drugi: „Hvaljen bodi
Gospod, ki nas ni dal njih zobem v rop 44 . Drugi
pa so v stiski rekli: „Morebiti bo šla naša

432

duša skoz neprenesljivo vodo“. Ps. 123. To
so tisti rekli, ki so bili še v nesvestnosti zavoljo
svojiga zveličanja, ali v stiski zavoljo tega,
kar ima priti ob dnevu sodbe. Drugi pa so
še veliko bolj žalostno govorili, in rekli:
Gorje duši, ktera obljube ni neomadežvane
ohranila! Zakaj to uro, ravno to uro bo izve-
dila, kaj ji je pripravljeno. — Ko sim vse to
per njih vidil in slišal, bi me bilo skorej ob-
upanje sterlo, ker sim vidil svojo hudobo in
lenobo, in jo permeril s pokornim žalova¬
njem unih svetih mož. Me morebiti zdaj
poprašate: kakšen pa je bil tisti kraj, kjer
so prebivali, kakšna je bila njegova podo¬
ba? Hiša je bila temotna in mračna; od
smradu, nečednosti in umaza vsa never-
djana. Reklo se ji je po vsi pravici ječa in
obsodnica. Pogled sam tistiga kraja je na-
znanoval popolnama pokoro in žalovanje. Ven-
der, kar se nekterim težko in neprenesljivo
zdi, je unim lahko, prijetno in prenašljivo,
kteri so padli iz nebeške milosti in z višave
čednočti. Zakaj duša, ktera je zgubila per-
jaznost Božjo in upanje, zveličani pokoj do¬
seči, — duša, ki je pečat čistosti prelo¬
mila, se ob zaklade Božje milosti, in ob vse
Božje tolažilo perpravila, — ki je zavezo
in dopadljivost Božjo raztergala, in v sebi
častitljivi ogenj duhovnih solz ugasila; taka

433

duša je od silne bolečine zadeta in ranjena,
kolikorkrat koli se spomni, koliko zgubo de
terpi iz svojiga lastniga zadolženja in nemar¬
nosti. Torej z gorečnostjo in z veseljem sprej¬
me imenovano terpljenje, pokorjenje in trude,
in si verh tega prizadeva, samo sebe v dar
pernesti, ako je le še kaka iskra ljubezni ali
strahu Gospodoviga v nji ostala."

Sv. Janez Kiimak- življenje pravih spo¬
kornikov še dalje popisuje, in proti koncu
pravi: „0 perjatli! ne vem, kako sim se mo¬
gel doslej muditi per tem žalovanji. Skorej
ves v nesvesti bi bil krnalo samiga sebe po¬
zabil zavoljo stermečiga čudenja nad čed¬
nostmi unih izvoljenih mož."

„Trideset dni sim se mudil v uni ječi, in
sim se nejevoljin vernil v slovesni samostan k
velikimu opatu. Ko me ugleda opat vsiga spre-
menjeniga in, bi djal, nezavedniga, je v svoji
modrosti lahko vedil, od kod de je ta spre¬
men. Kaj je to, oče Janez? mi reče. Si
vidi! spokornikov junaške vojskovanja? —
Vidil sim jih, o oče! — mu rečem — ču¬
dil sim se, in sim srečniši štel te, ki so
padli in svoje grehe tako objokujejo, kakor
une, ki niso padli, in jih ne objokujejo tako".

Ta obširni popis zatajevanja pravih spo¬
kornikov od svetiga Janeza Klimaka je sem
pridjan, de bi spoznali, kolika je gnjusoba

28

434

greha pred svetim Bogam. Spoznamo pa jo
le tedaj, ako od svetiga Duha gnado praviga
razsvetljenja sprosimo. Drugič, de bi osra-
moteni spoznali, kako majhna je gorečnost
naših časov v zadostovanji za storjene grehe.
Naj bi torej per tolicih zgledih vsaj manjši
reči zvesto spolnovali, ki so komaj senca
proti unim stermečim delam. Tretjič, de naj
bi ne zaničevali postnih in zderžnih dni in
druzih zatajevanj, ki nam jih naklada dobra
mati sveta cerkev zgolj iz ljubezni do nas, de
bi se pokorili za svoje grehe, se v lepim živ¬
ljenji vadili, in zveličali svojo dušo. — Si¬
cer pa naj tako, imenovani močni duhovi na¬
ših časov nikar pomilovaje ne zmahujejo nad
unimi svetimi spokorniki: Obljubim, de se niso
še pokesali svojiga prečudno ojstriga zata¬
jevanja, in se ne bodo vekomej!

V čast naj svetejšima Jezusovima
Serca in Serca Njegove neomade-
žane Matere.

Perva pesem per sveti maši

K začetku.

1.

Pred tabo na kolenih,

O Bog, te molimo,

In polni želj ognjenih
K tebi zdihujemo.

Daritev svete maše
Si daj, o Bog dopast’,

In zdihovanje naše
Povikšaj tvojo čast.

2 .

Ko Jezus se je ločil,

Je per večerji tam
Prelomil in izročil
Ta kruh prijatelam.

Posvetil je to vino,

Ter ga učencam dal,

To k mojimu spominu
Storite, je perdjal,

3 .

Telo je to, vzemite,

Telo, in moja kri,

Nikdar ne pozabite,

Kaj Jezus vam stori.

Za vas on hoče umreti
(O človek pomni to!)

De da ljudem živeti,

De jim odpre nebo.

4 .

To naše darovanje
Vzem’, o Bog! od nas,

Usliši zdihovanje
In naše prošnje glas.

28 *

Teleta eo očaki
Dajali nckadaj,

Zdaj dari niso taki,

Naš dar je Kristus zdaj.

K glorii ali slavi.

1.

Čast, hvala in hvaležnost
Je tvoja b’la in bo;

Nepokoj in betežnost,

O Bog! odvcrni jo.

Daj nam miru in tebe,

Bog! vedno deržati se;

V teb’ iskati tebe,

Vesel’ častiti te.

2 .

Za naše hudobije,

Za nas se pokoriš,

Smert ta nam greh odmije,
Tud greha mik pobriš’,

Bod’ hvala svetim’ Duhu,
Tud njemu čast gre še,

Zbuduje serce gluho,

Svoj ogenj v njem užge.

Pred evangelijem.

1.

’Z ust Božjih se izhaja
Svet evangelium,

V serce se nam usaja,

Nam razsvetljuje um.

Bog govori, Bog večen,

Per Bogu ni laži,

O srečen, trikrat srečen,
Kater se ga derži.

2 .

Besede Božje vera
Nam kaže pravo pot,

Gotovo stezo, ktcra
Gre v nebesa od tod.

Ohrani to povelje

In nauk svoj per nas;
Daj nam potem veselje
Seboj na večni čas.

K kredo ali veri.

1.

Bog Oče, mi spoznamo,
De vse je tvoja stvar,
Kar je in kar imamo,
Dobrote tvoje dar.

Od tebe, Oče, ide
Sin rojstva večniga,
Spočetje njega pride
Od Duha svetiga.

2 .

Marija je rodila
To Božje detice,
Devistva ni zgubila,

Ne pred, tud potlej ne.
Naš greh je njega vmoril,
Za greh je bil prodan,
In kakor je govoril,

Je vstal on tretji dan.

3 .

Na desni rok’ Očeta
v  Je v svetim raji zdaj,
Se pride, to obeta,

Samo ne vemo, kdaj.

Pa kadar se izide

Za svet odmerjen čas,
Pove nam, de spet pride
Očitno sodit nas.

4 .

Sosesko keršenikov
Al’ cerkev ver’jemo,
Tud občestvo svetnikov,
Zedinstvo v en’ telo.
Tud grehov odpusenje
Na temu svetu zdaj,

438

Života res vstajenje,

Potem pa sveti raj.

K darovanja.

1.

Naj, Bog, dopade tebi,

Kar ti darujemo;

Scer kruh je sam na sebi
In vino zgolj samo;

Pa 'z kruha in iz vina
Bo kmalo, kar zdaj ni,

Edin’ga tvoj’ga Sina
Telo in prava kri.

2 .

To naše darovanje,

O Bog! ne zverzi ga;

Vse misli in vse djanje,

Vse serca, v dar jih na!

O daj, de bomo zvesti
Ti, Oče, v vsih rečeh,

Odvzem’ znad naše vesti
Težilo vsih pregreh.

3 .

Vse naše premoženje,

Ves živež in telo,

Blago in tud življenje,

Vse to naj tvoje bo.

Daj nam po svoji volji

Zdaj dež, zdaj solnčni sej;

Pokaže se na polji
Dobrota tvoja nej.

K sanbtusu.

i.

Povzdignimo, kristjani,

Vsi svojo pesem zdej,

Zapojmo skupej zbrani:

Svet, svet na vekomej!

V nebesih in na zemlji
Se vidi njega moč ;

439

Nevernikam odjcmlji,

0 Bog! njih uma noč.

2 .

De sveto luč, katere
Dozdaj ne vidijo,

Spoznajo, udje vere
Z nam’ tvoje bodejo:

De čast mu skup pojemo,

K’ nebo ga da med nas,

Hrup mu vesel ženemo,

Z angeljei vsi v en glas.

0 povzdigovanji.

1.

Molimo klečijoči
Boga zakritiga,

Oko ga ne razloči,

Pa vera znat’ ga da.

Zdej tukaj brez pogleda,

O Bog! te vidimo.

Zadosti je beseda,

De tebe vidimo.

2 .

Na lesu nekdaj križa
Je Bog zagernjen bil,

Zdaj, vera nas previža,

Je človek tud se skril.

Ta dar dobrote tvoje,

Kruh tvojih angeljev,

Opomni misli moje,

De, Bog, si zame vmerl.

3 .

Naj spere dušo mojo,

O Jezus! tvoja kri,

Dodeli milost svojo,

Ti morje milosti!

Kar zdaj te nam zagerne,

Naj zgine, o Bog! spred nas,
Naj enkrat se odgerne,

Nam gledat’ tvoj obraz!

K zavživanju.

i.

Vel’k eadež se odkriva,
Vel’k čudež se godi,
Gospod se zdaj uživa,

Tad vera 'ma oči.
Podoba je scer vina,
Podoba kruha vsa,

Ne vid’ se nič spremina,
Telo in kri je pa.

3 .

O srečen, kdor verjame,
De tukaj Jagnje je,
Katero nam odvzame
Tol’k’ grehov butare.

Le to je jed, to vera
Kristjane poduči,
(Ljubezni neizmera!)

Od ktere duša ž’vi.

3 .

Če ga na konc’ življenja
Po vrednim vžijemo,

Se smertniga struženja
Več bal’ ne bodemo.
Težave in britkosti
Se tist’ ne bode bal,
Kater’mu bo v slabosti
Ta kruh pomoč mu dal.

4.

O Jezus! čast in hvala
Naj ti povsotna bo:
Ljubezen nam je dala,
Ljubezen tvoja to:

Ta vžitek, Bog! telesa
In tvoje te kervi,
Življenje in nebesa,
Veselje v večnosti.

441

5 .

Daj tega nam želeti,

Goreti vsim v njega!

Daj prav nam ga prejeti,

Ko pride ločitba.

De bodemo s temistim
Na pot se vzdignili,

In pa iz sercarn čistim
V nebesa, va-nje sli.

K ite missa est.

1.

Ker smo zdaj mašo sveto
Spodobno slišali,

Povz’mimo čast odpeto
In hvalo z angeljci.

Dopade naj mu djanje
Opravljen’ga daru.

Zvirk gnade bod’ to darovanje
Nam, dolžna čast Bogu.

2 .

Deržimo pomoč’ Božje
Se skoz in skoz terdno,

Le ta naj nam orožje
Pred vso hudobo bo.

Brez greha da naj stati
Pred zadnji dan;

Po angeljih nas zbrati,

Na njega desno stran.

Druga pesem per sveti maši.

Kirje.

i.

Pred štolam tvoje milosti
Tvoj verni ljud kleči:

In tebe, Bog, v ponižnosti
Svojiga serca časti.

Štor’ milost tem. kater’ žele

V solzah oprat’ lastne dolge.
Odpusti, Oče, grešnikam.

In skaži se dobrotljiv nam,

Dobrot — Ijiv — nam,
Dobrotljiv skaži se nam.

2 .

Ob dari tvoje smo prišli
Kakor zgubljeni sin:

In kakor ovce smo zašli,
Zgubili tvoj spomin.

Al’ Oče vsiga usmiljenja!

Na serca polne zgrevanja
Z dopadajenjem dolj poglej,
In svojo gnado zopet dej,

In gna — do — dej,

In gnado zopet dej.

3 .

Smo delo sej vsi tvojih rok
In tvoja lastna stvar,

Oprl slabosti svojih otrok,

Ti vePki Gospodar;

Za spravo zdej darujemo
Tvojiga Sinu zročujemo;

O Bog, skoz njega sveto kri
Vse naše grehe nam odmi,
Vse nam — od — mi,

Vse grehe nam odmi.

Glorija.

Čast bodi na visokosti
Bogu na vekomej
In mir po širokosti
Na zemlji bod’ vselej.

V ponižnosti pojemo
Teb’ hvalo trojni Bog!

Od tebe mi prejmemo

Rešenje iz nadlog, (dvakrat.)

443

Evangeli-

Iz tvojih ost izide
Svet evangelium,

Na dno leto se snide
Vsih kristjanov um,

Modrost nas sama viža,

Resnica nas uči:

Kdor se pod njo poniža:

Ta srečno prav živi. (dvakrat.)

Kredo.

i.

Gospod! pred tabo s trepetanjem
Te tvoja verna stvar spozna,

In ver’je z živim spoštovanjem
Na tebe praviga Boga,

Tud ver’je v tvoj’ga ljub’ga Sina
Spočet’ga od svet’ga Duha,

Ko Jesova ga korenina

V deviškim cvetji je scvetla. (dvakrat.)

3 .

De je.prišel iz zgolj ljubezni,

Ljudi nas spravit, Bog! s tebo,

De na-se vzel je vsih bolezni,

Prelil na križu kri svojo,

De spet je vstal, pekel premagal,

Na desni tebi zdaj sedi:

De nas bo enkrat vse prevagal

Sodnik pravični vsih stvari, (dvakrat.)

3 .

De sveti Duh nam cerkev viža,

De bo do konca vedno žnjo:

De kdor se k njem’ v solzah perbliža,

Od grehov spet očišen bo:

Zopet de enkrat bomo vstali,

Vsih svetih družba sprosi nam,
Dc^bomo skupej uživali

Življenje večno z Jezusam. (dvakrat.)

444

Darovanje.

1.

Tvoj rnašnik zdaj daruje,

Gospod, lete dari,

Z njim tnd tvoj ljnd zdihuje,

In s eercarn kvišk puhti.

Čist kruh je ino vino
Za grehe naše dar,

K tvojiga Sina spomino

Je obložen altar. (dvakrat.)

3 .

Vzem’, Bog, leto darvanje,
Dobrotni Oče naš!

Omeči to zdihvanje,

De nam spet gnado daš.

Le smert in kri presveta
Tvojiga ljub'ga Sinu
Nam daje up, de vzeta
Ta prošnja bo v nebu. (dvakrat.)

Sanktus.

i.

Poj: Sveti, Sveti, Sveti,

Je Bog in naš Gospod,

S angeljci pojte: Sveti
Si ti Bog, Sabaot.

V nebesih, no na zemlji
Vso hvalo, čast vselej
Stvari, Bog! svojih jemlji

Zdej, no na vekomej. (dvakrat.)

3 .

Veseli vkup pojemo
Iz serca oeligai,

Živo ga vsi sprejmemo
Njega svojiga Boga,

Ko nam v imenu pride
Gospoda našiga,

Ves svet se k časti snide
Sinu njegoviga. (dvakrat.)

f , r u>\

445

Po povzdigovanji.

1.

Poglej, o Oče, * visokosti
Ves milostljiv na ta altar!

Ti na-nj postav’mo po dolžnosti
Zdaj tebi dopadljivi dar:

Ta dar je sam tvoj in edini,

Iz zgolj ljubezni darovan:

Za nas pcrsojen umornini

Strašno na križu bil zaklan, (dvakrat.)

2 .

Slabosti on vse naše nosi,

De nas perpravi v sveti raj.

On per Očetu za nas prosi,

Deb’ z njim živeli vekomaj.

Naj te ljubezen ta ognjena
Skoz prošnje, Jezus! omeči,

De se ta tvoje smerti cena

Nad nami nikdar ne zgubi, (dvakrat.

A gnus Dei.

Poglejte Božje Jagnje:

Kak toči svojo kri,

Kako zdaj glavo nagne,

Kako za nas medli.

On grehe nam odjemlje,

On nosi vse dolge,

Pokrajne cele zemlje

Po njemu mir dobe. (dvakrat.)

Obhajilo.

Gospod! jest nisim vreden, (dvakrat.)

Deb’ tebe dans zavžil,

Al’ reci, de bom vreden, (dvakrat.)

Ter bodem zopet živ.

V duhu tebe prejeti,

Iz serca jest želim,

Daj, ženin naš presveti, (dvakrat.)

De gnado zadobim.

Per koncu svete maše.

Daritev smo končali,

Ta dar je Bog, tvoj Sin:

Mi smo vsi skup spoznali
Tvojih darov spomin.

Skoz njega smo prejeli
Rešenje s svojih vez,

Zdaj zadnjič nam dodeli

Svoj žegen iz nebes, (dvakrat.)

Pesem pred žegnam.

Častimo te ,

Živi kruh angeljski!

O pravi človek skup
Ino Bog nebeški!

Sveto, sveto, sveto,

Sveto, čez vse sveto
Jezusa rešnje Telo
V svetimu zakramentu.

Pesem po žegnu.

Nikdar nas ne zapusti,

O Jezus vse sladkosti!
Sosebno pa zadnji čas
Bodi, Jezus, ti per nas.
Častito vsak čas bodi
To sladko ime Jezus,

Ino ime Marije.

Adventna,

Vi, oblaki, ga rosite!

Ali zemlja naj ga da!

Ve nebesa ga pošljite
Skor Zveličarja sveta !

Milo so ljudje zdihvali,

V grehih in v temi ječali;
Bog je bil zemljo preklel,
Greh nebo človeku vzel.

Oče se nebeški usmili,

Vidi tol’ko bolečin;

De bi se ljudje rešili,

Se ponudi Božji Sin;

Dvieo Gabriel pozdravi,

In Marija čista pravi:

Lej, pokorno je serce,

Kar Gospod mi zapove.

Zgodba sveta in vesela,

Nam odklene vsim nebo:
Lej, Devica je spočela,

In Beseda je meso !

Pred Gospoda pokleknimo,
Njega milost zahvalimo.

Blagor tebi, grešni svet!
Jezus pride greh odvzet.

Bratje! dosti že je spanja.
Glas nebeški kliče nas,

Dan se bliža, noč odganja,
Zdaj prihaja srečni čas.
Odverzimo vso hudobo,
Oblecimo pa svetlobo,

De preide grehov noč,

In nas vodi Božja moč.

Ne živimo več pregrešno,

Svet apostelj nas uči,

Ne nečisto, ne požrešno,
Nevošljivost naj beži;

Naj se vsak pred njim poniža,
Kter’ga prihod se nam bliža.
De bo s čistim scrcam vsak
Le Zveličarju enak.

O Zveličar! pridi skorej,

De se spolni, kar želim;

O pernesi moč od zgorej,

De se čisto spokorim;

Ti pernesi mir nebeški,

De ga vživa duh človeški,
Daj, de pridem sodnji dan
Med ovce, na desno stran.

Božična pesem.

Poglejte, čudo se godi!

Kaj mora nek to biti?

Nebeški dan o pol noči,

To mora kaj pom’niti,

Lej angelje pred nami stat’
Luč svetla ga obsega;

Od groze moram trepetat’,

Povejte, kaj bo s tega.

2 .

Tako pastirji govore,

Pa angelj se oglasi:

Veselje oznanujem le,

O srečni, srečni časi!

Zveličar se nocoj rodi,

Ni treba nič se bati,

Je vbožen, v jaslicah leži;
Lahko ga je poznati.

3 .

Zaslišijo nebeških trum
Častit’ Boga na nebu,

Veseli mu ženejo šum,

De svet otme v potrebi,

Njih petja glas razlega se
Veselo po širjavah:

Mir vam, ki svete volje ste
Bogu čast po višavah.

4 .

Pastirji se razvesele,

Ko slišijo to novico;

Do Betlehema hrepene,
Sposnat’ žele resnico.

Pogledat pojd'mo, pravijo;
Kar angelji so rekli;

Teko in se ne vstavijo ,

In k jaslim so pertekli.

449

5 .

Tam dete vgledajo lepo.

De ni se moč nagledat’,

Tak ljubo in tako sveto.

Žele mu dopovedat’,

De ljubijo ga iz serca,

De vse bi radi dali,

Nauke vse, ktere da,

De bodo spolnovali.

6 .

Tud mi zdej k jaslicam pojd’mo,
In bod’mo ga veseli;

Zahvalo, čast Bogu dajmo,

De smo pomoč prejeli.
Pozdravljen bod’, Zveličar moj,
Vsak reci sam per sebi,

De si prišel do nas nocoj,

De bomo mi per tebi.

Terpljenje Jezusovo.

Daj mi, Jezus, de žalujem,
Smert, terpljenje objokujem,

K’ si ga, Jagnje, ti prestal,
Grehe zbrisal, milost dal.
Jezus! daj, de tvoje rane
Nas presunejo kristjane,

To terpljenje prebritko
Nam pomoč naj v smerti bo.

Nas odrešit’ smert si zvolil,
Pred Očetam trikrat molil ,
Si kervavi pot potil,

Kelh terpljenja čisto spil.
Jezus, daj i. t. d.

29

450

Tolovaji te obdali,

Te zvezali in peljali,

Uklenili ti roke,

Ktere celi svet derže.

Jezus, daj i. t. d.

Trinogi so te sodili,

Križaj ga, hudobni vpili,
Tepli, bili, de se kri
Iz bolečih ran cedi.

Jezus, daj i. t. d.

Ternje bode čelo tvoje
Za velike grehe moje;

Tebi, Jezus, Kralj sveta!
Žezlo, tcrst, se v roke da!
Jezus, daj i. t. d.

Oh! na križ so te razpeli,

In na križu te še kleli.

Oh! za nas si tolk’ terpel,
In za naše grehe umeri.
Jezus, daj i. t. d.

Naši grehi so te zdali,

Tebe, Jezus, zasramvali;

Za naš greh tepen si bil,

In na križu kri prelil.

Jezus, daj i. t. d.

Daj nam tebe le iskati,

Svoje grehe objokvati,

De se tvoja resnja kri
Kdaj nad nami ne zgubi.
Jezus, daj i. t. d.

451

Velikonočna.

1.

Zveličar gre iz groba,

Ob moč je smert, trohnoba:

Velikonočno jagnje bil
Je za-me drago kri prelil.

Aleluja!

2 .

Otet je človek, rešen,

V brezen satan trešen,

Smert nima svojiga žela več,

Odpert je grob, in kamen preč.

Aleluja!

3.

Odrešil je očete,

Veliko časa vjete;

Častito jih pelja sebo
V zaperto z greham pred nebo.

Aleluja 1

i.

O kak’ se svet’jo rane
Neusmiljeno mu dane;

Veselje angeljsko verši,

De smert je mertva, nas uči.

Aleluja!

5.

Je terdna naša vera,

Resnica jo podpera;

Zveličar je svoj grob prestal,

Tud nam bo vstat’ iz groba dal.

Aleluja!

6 .

Le kratka noč bo v grobi,

Ker angelj kmal zatrobi;

Telo tud potlej popelja
Sveličar v raj, in smert neha.

Aleluja!

29 *

452

7 .

Dopolnit naše želje,

Perpravit nam veselje,

Greš ti Zveličar pred menoj,

Prišel bom, upam, tud za t’boj.

Aleluja!

8 .

Življenje ponoviti,

Tako v nebo daj priti,

Kjer per Očetu ti sediš,

Od tam plačilo vsim deliš.

Aleluja!

9 .

Pred sodbo bom postavljen,

Po svatovsko napravljen,

S kervjo bom Jagnjeta opran,

Med tvoje svate svat odbran.

Aleluja!

10.

Aleluja! aleluja!

Aleluja! aleluja!

Po tvoje, Jezus, bratam brat,

Daj tudi nam od smert’ vstat'!

Aleluja!

0 binkoštih.

i.

Prid’, sveti Duh, aposteljnam dan,
Ker si bil danes va-njc poslan,

De čuda Božje pravijo,
Sovražnikam se vstavijo;

Prid’, sveti Duh, te prosi kristjan.

3 .

Prid’, sveti Duh, daj svoje dari,

In jih med svoje verne razli,
Resnico de poslušajo,

In nje sladkost okušajo,

Prid’, sveti Duh, razsvetli nas ti.

3 .

Prid’, sveti Duh, omeči serce.
Zažgi v kristjanih svete želje.
Ljubit’, kar je pravičniga,

Se varvati krivičniga;

Prid’, sveti Duh ljubezni svete.

4 .

Prid’, sveti Duh, podperaj slabost,
Poterdi v sercih pravo svetost,

Daj, de se ne spotaknemo,

Iz pota ne premaknemo,

Prid’, sveti Duh, ti naša krepkost.

5 .

Prid’, sveti Duh, ti zvesti vodnik,
Veselje naše, naš pomočnik,

O vodi nas do večnosti,

Perpelji nas do srečnosti.

Prid’, sveti Duh, ti naš poterdnik.

Pred svetim rešnjim Telesam.

Pridi molit, o kristjan!

Od ljubezni svete vžgan,

Kjer je Jezus v Zakramentu
Iz ljubezni dan.

Tukaj so svete reči:

Jezusa Telo in Kri;

Duša, ktera njega vživa,

Se ne pogubi.

Bod’ česen Odrešenik !

V nadlogah pomočnik,

Svojim vernim, tebi zvestim
Varli in učenik.

Posvečuj nas ti zares,
Cudapolni kruh z nebes!
Ti otmi nas vsih nevarnost
Duš ino teles.

Spokorjcnja daj solze,
Grehov zbriši nam dolge}
Vera, upanje, ljubezen
Naj v nas gore.

Kadar umerje telo,

Vzemi dušo ti v nebo,

De se bomo veselili
Vekomej s tebo.

Pri svetim obhajilu.

O kam, Gospod !

Gre tvoja pot?

Kam stopnje te peljojo ?

Se že mrači,

Se dan temni,

In zvezde že migljajo.

Zveličar moj!

Pri meni obstoj,

Te čem pod streho vzeti}
Res, hišica
Je srotica

Pa željna te sprejeti.

Straši me noč,

Sovražna moč;

Gospod! pri meni obstani}
Kjer ti stojiš,

Noč razsvetliš,

Strahovi so pregnani.

Vkup bodeva
Večerjala,

O sreča nezrečena!

Živ kruh mi bo
Tvoje Telo ;

Men’ duša oživljena.

Gospod, želim
In hrepenim,

De spolniš svete želje:
Posveti me,

De ljubim te,

Doverši mi veselje.

O bod* z menoj,

Preljubi moj!

Ki v lilijah prebivaš;

S cveticami
Posteljem ti

Serce, de v njem počivaš.

Pri meni čuj,

Me prebuduj,

Ne daj mi v grehu umreti;
Daruj pomoč,

De mine noč,

Nebeški dan zasveti.

Sveto Serce Jezusovo.

Tam v kruhu vse svetosti,
Nebeškiga sladu,

V zastavi in skrivnosti
Ljubezni in miru
Spoznano, hvaljeno,

Češeno, ljubljeno
Naj Jezusovo Serce
Od vsih nas vedno bo.

456

Že pred nas je ljubilo
Serce Zveličarja,

Bo vse nam dodelilo,

Kar tukaj pros’mo ga.
Spoznano, i. t. d.

Stoji nam vsim odperto
Usmiljeno Serce;
Spokorno in razterto
Tud milost upat' sme.
Spoznano, i. t. d.

V Serca presveti rani,

Ki nam odperto je,

Se našim dušam hrani,
Svet mir, zveličanje.
Spoznano, i. t. d.

V to Serce zakleniti

Se hoč’mo zadnji čas,
K’ Jbo hotel Jezus priti
Že v zakramentu v nas.
Spoznano, i. t. d.

O Jezus! naj omije
Nas serca tvoj’ga kri,
Naj grehe nam pokrije,

In milost dodeli.
Spoznano, i. t. d.

Pesem k Mariinimu Sercu.

O Marija, naša ljuba Mati!

Sprejmi v milostno Serce

Verne vse, k’ jih tvoje zveste množ’ce

Tebi dans priporoee.

O Marija, o Marija!

Ti imaš milostno Serce;

K tebi, k tebi kopemijo
Nase misli in želje.

Vse duhovne, o Marija Mati!
Sprejmi v milostno Serce;

Naše duše vedno jih težijo ,

Naši grehi jih skerbe.

O Marija, o Marija!

Ti imaš milostno Serce;

Spros’, naj Bog duhovnam usliši
Njih molitve in prošnje.

Naše starše, o Marija Mati!

Sprejmi v milostno Serce;

Ti jim vračaj. ti obilno plačaj:

Noč in dan za nas skerbe.

O Marija, o Marija!

Ti imaš materno Serce;

Vsi smo tvoji sini, hčere,

Naše serca te žele.

Vse nedolžne, o Marija Mati!
Sprejmi v milostno Serce;

Varuj, varuj, varuj njih nedolžnost,
Varuj, de je ne zgube!

O Marija, o Marija!

Ti deviško imaš Serze;

Vsi želimo tvoji biti —

Tvoji bratje in sestre.

Otročiče, o Marija Mati!

Sprejmi v milostno Serce;

Teb’ nezvest noben — nobeden biti
Vekomej nikolj ne sme!

O Marija, o Marija!

Otročiško imaš Serce;

Otročiči tvoj’ čmo biti:

To je, to je ljubo ime.

Grešnikam, Marija, ljuba Mati!

Vlij žal’vanjc v njih serce;

De čez grehe, čez nesrečne zmote
Jokajo, dokler žive.

O Marija, o Marija!

Ti imaš milostno Serce;

O ne pust’, de b’ nespokorne
Duše v strašno večnost šle !

Vmirajoče, o Marija Mati!

'Sprejmi v milostno Serce;

Sprosi, de jim zbriše večni Oče
Vse njih grehe in dolge.

O Marija, o Marija!

Ti imaš milostno Serce;

Slehern naj na smertni postlji
Tvojo sladko milost zve.

Duše v vicah, o Marija Mati!

Sprejmi v milostno Serce;

Naj se jim njih ogenj, bolečine
Hitro, hitro ohlade.

O Marija, o Marija!

Ti imaš milostno Serce;

Tud, če z naših kdo je v vicah,

Oh podaj mu berž roke !

Žive, mertve, o Marija Mati!

Sprejmi v milostno Serce;

K svefntu Trojstvu vse, o vse pokliči
Nad oblake, nad zvezde.

O Marija, o Marija!

Ti imaš milostno Serce;

Daj vsim vernim prav živeti,

De svet’ raj si pridobe.

Marii brez madeža spočeti.

Med zvezdami zvezdica sije,
Podobna ji nobena ni,

Presvetle žarke krogi lije,

V lepoti njeni vse temni.

Ta zvezdica Marija ti,

Brez madeža spočeta si!

Na nebu zarja se razgrinja,
Čistejši, lepši ni zlato,

Prelepih žarkov svit otrinja
Se v plan, dolino in goro.

Ta zarja, o Marija ti,

Brez madeža spočeta si!

Med ternjem rožea pricvctela,
Prežlahtni cvet duhtela je,

V lepoti svoji neovenela
Edina bila ona je.

Ta rožea, o Marija ti,

Brez madeža spočeta si!

Pregrehe noč je zemljo krila,
In dolg težil človeški rod,

Le ena hči je prosta bila,

Jo mater zbral si je Gospod.
Edina liči Marija ti,

Brez madeža spočeta si !

Devica čista in presveta!

Naj večna slava ti doni,

Brez madeža ker si spočeta
Adamova edina hči.

Naj lepši vsili devica si,

Brez madeža spočeta ti!

Marija v nebo vzeta.

Moj duh! iz telesa
7j  Marijo v nebesa
Povzdigni se ti.

Gospa je postala,

Bo tam kraljevala,

Kjer Sin nje živi.

Moj duh iz telesa i. t. d.

Brez nje jest na sveti
Ne morem živeti,

Veselja več ni.

Moj duh iz triesa i. t. d.

Oh hudo ločenje !

Kdo da mi življenje ?

Kdo pomoč deli?

Moj duh iz telesa i. t. d.

Ce tud se ločila
Je Mati premila,

Nas ne zapusti.

Moj duh iz telesa i. t. d.

Je Mati skerbljiva,

Gospa ljubeznjiva,

Za nas govori.

Moj duh iz telesa i. t. d.

Otroke v težavah,

V skerbeh in skušnjavah
Vse rešit' želi.

Moj duh iz telesa i. t. d.

Ga hoče oteti,

Kdor čisto živeti
Serčno hrepeni.

Moj duh iz telesa i. t, d.

Serce polno sreče,

V ljubezni goreče
Za njo pohiti.

Moj duh iz telesa i. t. d.

Marii.

O Devica! bod’ češena
Ti Kraljica vsih nebes !

Ti si vsim nam vir življenja,
Ti si sladka, mila res.

Svit blieobe te obdaja,
Solnčno sije tvoj obraz,

Vsa lepota svet’ga raja
Služi tebi v večni kras.

Vender tvoj obraz je mili,
Mile tvoje so oči; —

Vse kar tebe bi prosili,

Nas poslušaš Mati ti!

Si ponižna in premila,

Si nam dobra vsaki čas,

Si nam Mati, kot si bila
Še na zemlji kdaj pri nas.

Glej na zemlji nas sirote,
Glej nas revne grešnike.

De od zlega, pros’, in zmote
Ljubi Jezus reši vse!

O Devica, bod’ češena!

Bod’ češena vekomej!

Taka Mati ni nobena ,

Kot si bila ti vselej.

Marija naše upanje,

O upanje mi lepo!

Vse moje zaželenje,

Ti moje si življenje,

Moj mir, Marija ti.

Če te, Marija, kličem,

Al’ če se spomnim na te,
Sladkost, veselje za te
Prevzame mi serce.

Če kdaj težavna misel
Serce v grenkost pobije,
Samo ime Marije
Prežene vso britkost.

Na morji t’ga življenja
Si zvezda meni mila,

K’ bo moj čelnič vodila,

De pridem srečno v kraj.

Pod tvojim ljubim piajšem,
Preljuba moja mati!

Želim jest prebivati,

Umreti tud pod njim.

Če srečen, o Marija!
Vinerjem v ljubezni tvoji;
O blagor duši moji!

V nebesa pohitim.

Z vezmi ljubezni svete
Mi ti serce ukleni,

Tvoj sužinj, blagor meni!
Bom tebi zvest ostal.

Sej to serce, Marija!

Od zdaj ni nič več moje,
Bogu ga daj, je tvoje,

Ga nočem več nazaj.

Marija mati milosti.

Če nas hudobna moč zatira,
Nadloga britka nas mori,

Ze ves resenja up umira,
Serce pobito koperni;

Takrat povzdignimo svoj glas:
Marija mati milosti!

Marija mati milosti!

O sliši, ne zapusti nas!

Če nas obidejo težave

In pride stiske hud vihar,

Ce nas obdajajo skušnjave,

O ne obupajmo nikar!

Le kličimo s serca rekoč:
Marija mati milosti!

Marija mati milosti!

0 pridi, pridi nam v pomoč!

463

Če ti v bolezni in slabosti
Telo opešano medli,

In teža notranje britkosti
Otožniga duha mori;

O takrat serce zdihne naj:
Marija mati milosti!

Marija mati milosti!

Oh onemagat’ mi ne daj! —

Če vest te peče brez ponehe,
Nikar v obup se ne podaj,
Zapusti naglo grob pregrehe.
Glej, čas je milosti še zdaj!
Le moli, kliči iz serca:

Marija mati milosti!

Marija mati milosti!

O prosi za-me grešnika!

In kadar strašna ura bije ,
Življenja pride zadnji boj,
Ko_ pot mertvaški nas zalije.
Že sodbo vid’mo pred seboj;
O prosimo za tisti čas:

Marija mati milosti!

Marija mati milosti!

Takrat ti ne zapusti nas!

Vselej nam mati mila bodi,

De tvoje hvalimo ime;
Dobrote tvoje vsi narodi
Spoznajo naj in te slave,

De eden se razlega glas:
Marija mati milosti!

Marija mati milosti!
češena bodi večni čas!

Sedem žalost Marije Device.

Božje Matere Device

Čast prepevaj jezik moj,
Marternikov vsih Kraljice.

Žalosti sočutje poj. —

Britkih žalost polna Mati!

Daj mi s tabo žalovati,

De se grehov spokorim,

Odpušenje zadobim.

Ko si v tempeljnu darila

V rešnjo smert Zveličarja,

Ti je duša občutila

Meč terpljenja britkiga.

Britkih žalost i. t. d.

V brhkim potu skoz pušavo,

V begu pred Herodežam,

Si terpela trud, težavo

S svojim svetim detetam.

Britkih žalost i. t. d.

S scrčno žalostjo iskala
Si zgubljeniga Sinu,

Si po ljubljenim prašala
Britke dneve brez miru.

Britkih žalost i. t. d.

Oh neznana bolečina
Ti je tergala serce,

Ko si srečala tam Sina,

K’ na Kalvarjo z križem gre.
Britkih žalost i. t. d.

Tvojo dušo meč prešine,

Ker na križu Sin visi,

Čutiš smertne bolečine,

Kadar dušo izroči.

Britkih žalost i. t. d.

465

Žalosti si kopernela

Z dušo voljno in serčno,
Kadar si v naročje vzela
I.jubiga mertvo telo.
Britkih žalost i. t. d.

Oh prežalostno ločenje.'

V grob ti Sina polože,
Nad serca Tvoj’ga življenje
Težek kamen privale.
Britkih žalost i. t. d.

Zahvalna.

Hvala bod’ Gospod Bogu!

Vse stvari ga zdaj molite!
Stvarnika, dobrotnika
In Očeta ga častite!
Kerub, Seraf mu pojo,

Hvali zemlja in nebo.

Sveti, sveti, svet’ Gospod:

Vse je polno tvoje hvale;
Trume zvoljenih, o Bog!

Večno čast ti bodo gnale;
Vsi svetniki te časte,

Vsi pravični te slave.

Cešen bodi, trojni Bog!

Oče, Sin in ti Duh sveti !
Cerkve tvoje nauk ves
Moramo zvesto verjeti;
Jezus Kristus, Božji Sin,

Je zapustil ga v spomin.

O preljub’ Zveličar naš!

Kolka je ljubezen tvoja!

V grehe sim bil zakopan,
Revna je b’la duša moja,
Ti pa prideš k nam na svet,
Smert, pekel in greh zatret.

Večni Bog in kralj nebes
Se poniža brat nam biti;
Nam živi in nam vmerje,

Nam nebesa zaslužiti;

Njega sveta režnja kri
Nas očisti vse ljudi.

Na desnici Božji zdaj

Ga še imamo pomočnika,
Sodnji dan ga grešnik bo
Vidil ojstriga sodnika;
Milost, grešnik, le dobiš,
Dokler še na svet’ živiš.

Jezus ! bod’ usmiljen nam .

V službi svoji nas ohrani,
Kri si svojo dal za nas,

Greh končaj, per nas ostani
Pelji naše duše v raj,

Delež zvoljenih nam daj.

Svoje ljudstvo srečno štor’,
Zdej in vselej nas obvari;
Obdaruj in povikšuj
In zveličaj svoje stvari;
Hvalo bomo peli ti
Tukaj in v večnosti.

Milostljiv nam bodi dans,

Pota v grehe nam zagradi;
Sveti in preljubi Bog!

Daj, de stor’mo dobro radi.
V tebe upamo vsak čas,

De ne boš zavergel nas.

I. Domača pobožnost.

A. Serce Jezusovo.

Stran

Nauk od češenja Jezusoviga Serca. 5

Cimu de cerkev češenje Jezusoviga Serca perpo-
roča, in kako imenitna je ta pobožnost ....  9

Pravila bratovšine presvetiga Jezusoviga Serca . . 12

Vsakdanje opravila k Jezusovimu Sercu.15

Molitev zjutrej. 16

Nekteri nauki, kako naj se kristjan, ki Jezusovo Serce

ljubi, čez dan obnaša. 21

Zdihljeji k presvetimu Jezusovimu Sercu ....  26

Zvečerno opravilo.28

B. Serce Mariino.

Nauk od češenja Mariiniga Serca.36

Začetek in prečudno razširjanje bratovšine čistiga

in neomadežaniga Mariiniga Serca.41

Duhovne dobrote bratovšine.48

Vsakdanje opravila k Mariinimu Sercu.52

Jutranja molitev ..52

Vsakdanja molitev k Materi Božji za spreobernjenje

grešnikov.58

Zdihljeji k presvetimu Mariinimu Sercu.58

Posamne molitve enake ojstrim pušicam.60

Večerna molitev ..63

II. Cerkvena pobožnost.

Razlaganje svete maše .70

Molitve per sveti maši v čast presvetiga Jezusoviga
Serca.84

30 *

Stran

Molitve per sveti maši v čast presvetiga Mariiniga

Serca.110

Spovedne molitve.132

Molitev pred spraševanjem vesti.133

Spraševanje vesti.135

Kesanje in sklep poboljšanja .154

Spoved . ... 159

Molitev pred spovedjo.167

Molitev po spovedi, kadar odvezo dobiš ....  163

Molitev po spovedi, kadar odveze ne dobiš ....  165

Od odpustkov.*.J. 167

Molitev odpustke zadobiti ..168

Molitev za mertviga. \ • . 170

Nektere besede od s. obhajila .   170

Pred svetim obhajilam.173

Po svetim obhajilu.183

Božje čednosti .191

Obiskovanje presvetiga Rešnjiga Telesa.195

Litanije od presvetiga Rešnjiga Telesa.213

Sveti križev pot.219

Litanije od presvetiga Serca Jezusoviga.234

Litanije od presvetiga Mariiniga Serca.239

Litanije od vsih svetnikov.242

Lavretanske litanije . 256

III. Pobožnost za vesoljne potrebe.

A. Razne pobožnosti k Jezusovima Sercu.

Darovanje samiga sebe Jezusovimu Sercu ....  264

Ponižna prošnja k Jezusovimu Sercu.265

Hrepenenje po Jezusovim Sercu.. . 266

Cešenje skrivnost Jezusoviga Serca.268

V praznik Jezusoviga Serca ..273

Serčni zdihljeji k Jezusovimu Sercu.274

Molitev k Jezusovimu Sercu za dar čistosti . . . 275

Molitev k Jezusovimu Sercu za gnado Božjo v na¬
šim stanu in poklicu .  277

Molitev k Jezusovimu Sercu v bolezni in britkosti . 279

Molitev k Jezusovimu Sercu za srečno smert . . . 281

Goreča prošnja k Jezusovimu Sercu v vsih potrebah 282

Molitev k presladkimi! imenu Jezusovimu .... 284

Stran

Molitev pred britko podobo Jezusovo.285

Molitev k pet kervavim ranam Jezusovim ....  286

Goreča molitev k terpečimu Jezusu.289

Pozdravljenje Jezusoviga križa.290

Molitev k Jezusu v grobu .291

II. Razne pobožnosti k Mariinemu Sercu.

Darovanje samiga sebe Mariinimu Sercu.292

Perserčnost do Mariiniga Serca .294

Serčni zdihljeji k Mariinimu Sercu.295

Molitev k presvedmu Mariinimu Sercu.296

Molitve k prečisti Devici Marii za vsaki dan v tednu 297
Pobožnost v čast žalostniga Mariiniga Serca . . . 308

V praznik presvedga Mariiniga Serca .311

Molitev device k Materi Božji.313

Molitev mladenča k Materi Božji.314

Molitev k prečisti Devici Marii, čednost čistosti za-

dobiti.316

Molitev matere za otroke k Materi Božji ....  317

Molitev očeta ali matere k Materi Božji za spride-

niga otroka.318

Molitev otroka k Materi Božji za starše ....  319

Molitev k Materi Božji za bolnika .320

Molitev k prečisti Devici Marii zoper vse hude misli 321
Molitev v nevarnostih ali v skušnjavah zoper čistost 322

Krajši molitev v kteri koli skušnjavi.322

Zdihovanje k Materi Božji v vsaki potrebi . . . 322

Molitev k Materi Božji v žalostnih časih ....  323

D. Pobožnost k raznim Svetnikani.

Molitev k Jezusu, Marii in Jožefu.324

•"Molitev v čast svetiga Jožefa.325

Molitev v čast svete Ane .326

Molitev v čast svetih aposteljnov Petra in Pavla . . 326

Molitev v čast svetiga Stefana.  . 327

Molitev v čast svetiga Jurja .328

Molitev v čast svetiga Janeza Nepomučana ....  328

Molitev v čast svetiga Janeza Kerstnika ....  329

Molitev v čast svetiga Frančiška Ksaverja ....  329

Molitev v čast svetiga Frančiška Serafskiga . . 329

Stran

Molitev v čast svetiga Alojzja.330

Molitev v čast svetiga Antona Padovana ... 331

Molitev v čast svete Terezije.332

Molitev v čast svete Jederti ....  . . 332

Molitev v čast Svetnika, čigar ime imaš ... 333

Molitev k svetima angelju varhn.333

E. Pobožnost za razne potrebe in osebe.

Rojstni dan. — Ponovljenjo kerstne obljube . . . 334

Molitev za ljubezen do čednosti in za sovraštvo do

grehov.336

Molitev za ljubezen do bližnjiga.338

Molitev za dobre duhovne pastirje, posebno v kva-

ternih dnevih.340

Molitev za spovednika. . . 341

Moli te} - , “aJh fe««.343

Molite v za svetiga očeta papeža.343

Molitev za cesarja. . 344

Molitev zakonskih in staršev .344

Molitev otrok za starše.345

Molitev ubozih sirot.  346

Molitev posla.347

Molitev prednikov za podložne.348

Molitev učenca.349

Molitev za sovražnike.350

Molitev per volitvi stanu.350

Molitev ob suši.351

Molitev za lepo vreme.* 352

Ob hudi uri . 353

Ob slabi letini in lakoti.354

Ob merjenji in kugi ..354

Ob živinski kugi .355

Ob vojski. 356 «

Ob kaki zahvali.356

Molitev, kadar emertno uro zvoni.357

Molitev za bolno sestro ali bolniga brata ....  358

Molitev za bolno mater ali bolniga očeta ....  359

Molitev bolnikova.359

Molitev za zdravje.361

Molitev za poterpežljivost.362

Molitev za polajšanje bolečin .363

Stran

Darovanje bolnikovo.364

Molitev bolnikova k Materi Božji .......  366

Poslednji zdihljeji umirajočiga.368

Molitev, kadar se je duša že od telesa ločila . . . 371

Molitev po zadobljenim zdravji.373

Molitev za ranjke starše.373

Molitev za ranjke brate, sestre, sorodovino, perjatle

in dobrotnike.374

Molitev za vse verne mertve .375

Poslednji dan.375

F. Mnogi nauki.

V vsih stanovih se da pokora delati.378

Kako se zadcržati do otrok tega sveta?.381

Posvetni duh.381

Obhod s svctam.382

Perjatli.382

Igre in vedrila . 384

Zvečerni shodi.385

Plesi in šemarije.387

Gledišč ali teater .390

Nečimurnost in lišp v noši ali obleki.393

Pohujšljive bukve.398

Lenoba ..403

Pijančevanje.406

Žganje in žganjepivci.409

Nauki za device.411

Nauki za posle.416

Izvolitev stanu .419

Zavernjenje ugovora.421

Zgledi pravih spokornikov mlačnim kristjanam v pre-
mislik.  423

Svete pesmi.

Pesem pri sveti maši '.435

Druga pesem pri sveti maši.441

Pesem pred žegnam .446

Pesem po žegnu.446

Adventna.446

Božična.448

Stran

Terpljenje Jezuosvo.449

Velikonočna.451

O binkoštih .452

Sveto Resnje Telo.453

Pri svetim obhajilu.454

Sveto Serce Jezusovo.455

Pesem k Mariinimu Sercu.456

Marii brez madeža spočeti . ..458

Marija v nebo vzeta .   459

Marii .460

Marija naše upanje. 461

Marija mati milosti.462

Sedem žalost Marije Device.464

Zahvalna.465


Natisnil Jožef Blaznik  v Ljubljani.

*

NRRODMfl IM UNIUERZITETNfi
KNJIŽNICA

00000320724