Leto XVH. f Celju, dne 2. oktobra 1H07. Štev. 115. DOMOVINA IfNMMto Iona Schlllerjeri cesti SL 3.—Dopise blagovolite (ras-kiratl, rokopisi ee ne vrabca Wnln trikrat na teden, vsak Avstrijo In Nemčijo 12 kron. p< In druge detele toliko ve«, kolik pol leta 8 kron 50 vin. Nasočnii peadeljek, »rede in petek ter vetya za 1 leta 6 kron. 3 mesece H krone. Za Ameriko or znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. ta ae počila upravntttvu. plačajo ee vnaprej. se plačuje od vsake petit-vrste po 20vtnariev za vsa-kokrat: za večje lnserate In mnogokratao Inaeriiai^e znaten popust RSCMS^&VMI PMIO^^I ,ff8tow®nski Tslml m • 0 avstro-ogrski nagodbi. O uvatn-ogrski nagodbi pile jo dasdanes ni večji listi n« urno nntegu cessrstrs, ampak celega sveta Zsaimiv je članek, ki ga je o tem priobčil te dni .Berilnor BOreeaconrier", ker podaje verno ia točno sliko tega rainega ia sapleteaega vpraianja r njega sedanji lasi. Članek prari: .Sedemletne rojaka ts nngodbo potuje po Ttck praskah in bitknh. po nek nevernostih, r ksterik so bili njskovodje in v katerik je mnraiknteri general posebao T Avstriji poginil, hal r tea treootku, ko ie ie blirs konca, najtotrejte. Ogrski rUdi je pnr gotovo nuno, da jemlje nase veliko odgovornost s tea, da stavi aa avstrijsko vlado zahteve, ki se aaravnoot ne dajo epolniti. to prav ve. da je nevsnoot, dn bi 00 nagodbs vsled tegs Isbko po-polaoma rssbils. Čeprav je dr. Wekerle odličen drtavnik, Je readar ognka vlsds ssmo isvrievslal orna kompaktne velike večine ogrskega parlamente, katere (večine) anatopaiki so t ogrskem mini-nistrstvs in branijo pravssprav ssmo mnenje aoi, ttoječih ts njiaL Poloisj antrijtksgs ministerstvs je maogo bolj neprijeten, kajti svstrijski parlament, kakeries aa ja porodil is aovih volitev, isvrteaih aa teaelja nove volilne pravice. jo natrgan ia ae stoji sloino v eni Iroati sa aiaistri. Madlari to vedeli, da hi antrijtki aiaistri aikdar aa mogli podpisati aagodhe, ako ae dovolijo Ogrski no ssktevnne ngod-nosti is ds bi Median brez tega aikdar aa priroiili v to. ds se kvota p Kaj ae ja pa sgodilo? V zadnjem tre-antkn ao Madteri postorili nove zahteve: zahtevali so. naj se ogrshim papirjem prisasjo ugodnosti na ta aačia. da bi js svstrijski sradi ia svstrijtks sodiiča sprejemali kot kav djs, ssj ss premeni regnlativ avstrij-tej smeri, da ki dovoljeao sa svojs gotoviss t ogrske rento. Vrkn tegs so saktevali da ki n Ogrsko valsvsiaa Mtssiihs arefa hila zvssaaa a prasko ielesaiiko areio aa ta aačia, ia bi n dosidsla ia podsljtels proga kotkks-bohaaiashs teleaaice do Aana-bergu Zastonj so bila vse prizadevanja pregovoriti ogrske vlado, aaj opasti ta spratao loraallrane sakteve, katera so Uko, ds njen ugled v deieli dvignejo ia a trde; ako niao bila vsled tega pogajanja aarsnost pretrgana, bila to vendar aepričakoruno odgodena in ni ia določen daa. kdaj nu bodo sonet aadaljenln Madteri so zlezli, sko sasao tako reči, kakor poU v trojo kitam ia iskala da pridejo Avstrijci aspst h sjia, dočim ti Avstrijci doaifljtjo, da iaajo pravico zahtevati, naj Madteri popaste. Ogrsks vlsds pravi, da aors podati parlamentu, ki se saide zopet 10 okt. delaitivno poročilo o tem, uli se je nugodbs posrečila, ali rssbils. Ts groinjs seveds v Avstriji ne učinkuje, ksjti v Avstriji le predobro vedo, ds so bili mnogokrat kategorično prvglaieni ssdnji termini, ki ao pn bili ie vsakokrat podal jteni, zzdnjič se je to tgodilo letos spomladi, ko so bili proglasili velikonočne prasaiks ss tak zadnji rok Gotovo te Udi to pot ne bode drugače postopalo. Vendar ae ae da ie daaee določiti, kak obseg bode ie imelo vpraianje o nngodbi. Grof Apponji je v svoji stranki te isjsvil, da bode Ogrsko updjaln reciprodteto, oko te uagodba ae skieae ia da bodo vladalo do 1*17. L, ko po-tečejo trgoviaske pogodbe s tsjiai driavsai, asd obema drtavai ma polovicama aekako proviaoričao razmerje. Vrha toga je dejal gr. Apponji, da hi bilo z oziroa aa sedaaje aeagodae dnunčne razmere na Ogrskem naravnost blazaott — njegove laatne besede — ako bi aislill na to osaovsti svojo ssaostojao drlavno banka V tea mora nskdo pritrditi vroče-krvaean grofu, kdor posss guspodamko razmere aa Ogrskem. Msaj verjetno ja pa, da bi avstrijaia vlada prepustila ogrski drinvti polovid večino ngnd-nosti skupne evetro-ogrnku bsoke, oko bi do pogodbo se priilo. Koočuo jo sestopil čas obračana, tudi nsjmiroijshnejii drtevaiki t Avstriji, ki so vedoo priporočsU apravo, so prepričsai, da je nadalje da bi Avstrija aonU največja breaeaa tega sporazamljenja brez nikakih dobičkov, kateri pripadajo vsi Ogrski Vrka toga to te ni tola-iimo v aadi, ds te v aadsjea tnaotka zmaga airava pamet ia da aajdeao obliko, ki bodo omogočila eheaa vladama ia obtaa parlaaaataaa, ia bi tobraaila razbitje gospodarske sojed-aice aed Avstrijo ia Ogrskem. Miaieter vaaajik nii bor. Aehren-thal si prissdsn s vssa tvojim vo-likim vplivom, posredovati asd obema prapirajočims sa strsukaaa Tadi cesar so odkritosrčso trudi uaogočiti nagodbo. Madteri ss readar, kakor je videti no drsnojo prekoračiti djsks črte, katero jim jo zsrissl parlament v avrko zgradbe ali aagodha Nemajhno pozornost vzbsja t* ia je tadi a človnikega staliiča telo snsmenito, dn je ceoar pozval prestolo-asslsdaika aadvojvodo Franca Ferdinandu aa pouvetovunja Velike aadi-joaca katera je ceoor is zs sjim tadi sadvojvoda Frane Ferdinand dovolil ugrukean ainiatn gr. Audrsaajja, so bile gotovo » sveti t vprsisajsa ustavnih garancij: rusnme se ps sumo-obssbi ds ae je r teh srdljenenh pretresal glavno poloisj, ki ae je vsled nag od besih tetsv posebao poostrii Govori se. ds sko cesar ne opasti svojega odpora proti sstenim garancijam, katere bi, ako ki bilo sprejete, znaUo prikrajiale vladarske pravice ogrskega kralja, da bode Andrassj izvsjsl is togo posledica Doilo bi v tem tlnčajn seveda tadi do krize ogrskega aiaiaterstvs, v koslidjo ki bila vrteaa bskljs — ia potaa ž Bogom aagodkal' V aajkrajii doki mora priti do reiitn — do kakoiaa, jo danes tafte reči Kako kodo jsssitro krtčoasko soc. strsake, proti Ogrsa — ksdsas videli Ts straaka js vedao ssgovurjuls skrajno radikalao postopssjo prati Ogrski Sedsj Jo ssjmočaejta straaka v pariaaeata, nojtrdaejia opora Beckovo vlade — imela bode priliko pokossti tn) rudikulitea v praksi — Kriisaako socijalni gospodi ps odgovora ust katero prevzemajo v tea vdanima vpraianja nikakor ai po rolji tate to to začeli previdao umikati in te skrivati; rudi ki prepustil! vodstvo in od-govoraost dragim straakaa — da bi po zvrtesi rsiitri sugodbenegu vprateaja — podali sadove sgodae retitve — eli ae pa kot edini sagovoruiki avstrijskih koristi vrgli aa oaa, ki bi skloaili aoagodao nagodbo. Tnko bi ua vsak aadu ajik straaka iaela velika koristi sd aagodhe — a pa ti je pa, da bodo drage strouhs spoznale to zvito aahaao krič. sodjalcev ter jo prisilile prizaoti kam ia n odkrito rdeleiiti aagodbsaegs boja Politični pregled. Štajerski Seja daa SO. aopteabra Mod dragim ja predMeao poročilo de-telnegn odbore o spreasbl f 1». gasilnih aaredb ss vojvodino Štajersko in poročilo o podaljtesjs krajevna telesni« Gleisdorf-Weiz do Asgers. Tekom sejo uteaeeljajeta poslanca Sedlsacsk la Berger sravuavo vocderu-berikega potoka, oziroaa Babe. Poei Bokitauskjr stemeljeje svoj predlog za napravo troje aovih airotiič, jed sega tadi aa Sp. Stajorsksa ia pravi da bi morali Udi i niivnti iate dobrote sirotiii kakor ao-sskoaski Naj bi slivsli tedaj abodai zakonski otrod podporo, n stanovali bi nuj pri startih. Predlog n ja izročil dnuačnemn odseku. Med predlogi poslanca Oraiga ia ditev Dnvinje. Čeiki deielni zbor zgublja zvo pičlo odzMrJeai čss s večinoma prašnimi debatami ia hrtapoaeabaiai glasovanji. Ceiki poelaad to poodorili po-potrebo volilne reforme, Nemci no nn nate poelaeca Eppiagsrja izjavili, da nimajo v nsčoln nič proti teaa — člani volilnega odseka pn ne pečajo t ii aoiniai vpraianji sasao aa a volilno reformo, t katero tadi ta pot ae ko nit. Karakteristično u krii. tndjulso atranko je to, da Je oelo krič sodjalso delavstvo liijesvstrijtke ogortooo protestiralo proti Otaatnaovi volllai rotor. Da ae Geee-i volilso pravico delavatva al posrn&l v zahvaliti ss js idlnfasaa Jalao decokraikih poslsaeev, ksteri so aiaistetukeas predsednika Bsckn isjsvili, da kode vlado tla na odgovornost zs posledic«, ki M Jik utegnilo iaetl sprejetje Gsso-maanovega predloga. Vlado si ja as to prizadevala ablaliti aaaprutstn in pregovoriti kričansko sodjslno večino, dn ns oje predlog sprsasai gleda splpiac kurijo sa DaaaJ v tea saisls, da aaj ims ss Daaaja nskdo, ki je M let star is ki biva te tri Ista v mesta, volilno pravico V mestih po deieli iaajo v sploiai kariji rolUno pravico pu ssmo osi U bivajo tri leta v mestu ia U iaajo v s jem občansko pravica. . V detelnem zboru ilethta jo števil poslanec Karal Ttrk ia predlog: .Slotki detel si svoje prepričaš j* r tea saisls, da ja izpUčsvssje dnevnic nU dijst člaaoa drtenega zbora tadi ss i'/, aosečao dobo poletnih počitnic ucvotarija dvomljive vrednosti katera jo sposobss rauiti'iu oikodovnti pravni čut Ijedutn Ur odrraiti vstaost sd aandaaga ta-stopstvs ia vplivali sa paataaee v ped-kupljivea i V Sevastopoljs aa Bsakaa ja vdrlo troje aasaaaik Ijsdi r teataMkik oblekah aa dvoriHs vojaiaiea v kateri ja aaaeUoa breatovski polk, Streljslo ia teiko raailo jadasga testoika Ns-zaaud so ok občnem raakarjoaja vili Daaojsks .Montagurovue* pite, da je aaatal napor r aeaiki krtčannko-sodjolai straaki: Laagsr ae pasti krti sodjalcev k vladi Ocasaaae ki pa UI rad minister. Iatgur kote aa vssk sada strmoglaviti avatnHigrsko aa. V Diltagrada aa saprU sedamo uradnika pntisarunBktgn liste Ja otečbint* Novskovičs ia krate Mukniaa V jed pa tta as ssaa saartllt Nekateri Ijadje pa Ma da ja Ja policija ■Mt T Lfm tt Ji sprejela raeeledju, U Hkin *Mm la jednuke vulUuo pretira ta dririai zbor tmMki t pri-■ uusUipstinm meri. — K M ■ika (aH at ja pedala 19 sspt * tem. topu tadja «0 nt U J« »Metala epeljave apioiae ia Jedaahe volilno pravice r tat. aker galiiki Beleej Je dejal ta aH aa avedko Pitam volilnega roda, mi teta Je Inka. ta ae neupislstve naaik trnk sklatijo, Vlado aa IlalsariMi Je aastopil Friderik H; aeri veliki vojvoda Ja atar ie Ml Mt ia Je aaJManJM aia amrieaa velikega vojvode Friderika L Monvakl čedki viaokoiolci eo suallestlrall aa velikem ikode v Vit-kova n drago tetko voeeiiUKe v Dopisi. b T~1~ Kakor ao ie listi poročali Je dovolilo c. kr. saaiatBittvn v Gradca a odlokom a daa I. septembra 1907. oddajo goatilaiike obrti g. Bo-karta Oiekla goap. Josipe Stelserjs v aajem, ker je avatovalo dokasaao bo-lekaoat g Bobe rta Diekla kri vatea nalog ta oddajo v aajam ia ker je avatovalo dajetvo, da pri goap. Josipa Stehcrja ai aakeae oviro v emMia okriaegs nda. Ker Ja kil a to naaodke predra-gaiea odlok moataoge magistrata v Celje, ki ai dovolil te oddaje v aajem, sagaal Je oeljaki občinski saatop veli-kaaski krap, kakor da M ae e tem odlokom sgodila celjskim Nsmcem največja krivice. Občina« odkoraik g dr. Kcmtackitsck je imtmoval tuatataj .ris kramar Fall", ia soroda Je kil . . .. j. .. ... .. —. sprejet proaiog, aa se ooema pntoai sodbo c. kr. To vpitje ia ta iagiraaa voljaost ee men imsmova predrznost, ie ee pomisli, ia erie Ignnjurskn obrti, ie ee gn ta umika prosilce Mesta! magistrat js dovolil v snd-ejik letik oddajo stode&k gostila, arir. tgaajara v aajem: L GariOae Matilde Smotri aa Grakaa Mar. d. aa Fraaea Kascba; I. goatOao .aar Kroaa" bratov Baiaiagbaae aa Florijaaa Bajsr; S. Igaajarije sedaj ie nmrte Marija Zanc- 4. goatilae sedaj rajaega Gestan PaBoe aa Matilde Dnncfcak; t. goatilae Gaj-ackek v Graiki aBd aa Jeieta Kosi 4. tgaajaraa Marija Ji asm trga aa Josipa Bekaliteek; 8. gostilne Ludvika Keoekroeanujateforem trgu aa Karia Bekaatla; ». goatilae Marija Kaadaecber aa namestnika Iv. Hnkjnaa; — poeebno pn r audnjem Mia 1*07: 10. goatilae Antona AM-atokler t Graiki uUd na Joripa Tar ckniagg, 1L gostOae .Oentackas Haes" nn Onttnvn Dnpnug; 1«. gnriUae Karia Mbrtln na Jotritvtm trga na Mirijo Medved; 1*. Ignujnrije Kutin Teppsi, Bogenguese an Fruneu Baa-riagar, trgovca v Celju; 14. goetilee kaanerrijn .8todtWieu*, Biamarkplata b tak riutajuv tu vidi kako lakko jo deeeil oddajo v aajem gootilaitka koncesijo u Celju, b jn aat si snet ne-iaieaa. aakaj ee Je to oddajo v aajem At Je a b. aameatailtvo spremenilo eisltmlljni rasoodko mraroega magistrnta » Celja v sadovi lobarta Diekla, Je rierSe M svojo doMaari, da vaksakl* * ■ * - - - « aaeruajnje vneaovptjoco krivico. Vedeli M vendar radi. klktni raz-tagi m obetaJali ta oddajo v aajem temnalikib obrti ekMnskik snetnpnikov Karia Martin in Kulta Tspprije lnn- V riuinju Karia MOrtla oddala ae je gootilaiika obrt v eajem oalo tonski Mariji Medved; eplok ee MU skoraj ni slučaji taki, da bi ao marali pretakati. Pri tem na smerne prevrati, da Ja mastni magistrat posebno radodaren a oddajo Iganjura. Burna ie Imeao-vaaik MaiaJev jn dobil Igunjurna tudi Gaetar Stieger, trgovec v Celja TI slutnji navajajo ae v ilustracijo osljskik namer, v Uaatracijo tetav, a katerimi ao morajo braniti Slovenci, ie prod Jo Io te mrvico pravico, in v Uaatracijo Maaviiine nemikib .keltor-tregnrjev", ki kur tbeenijo, ie zahte-vajo Slovenci svojo pravico, kar pa ne sme imponiruti e. kr. vladi patnjni in Prijinn po krnaai in rodovitni Draviemki dolini n bol čadil, kako močno je pogntlo nemMvo tod ie svoje korenine. Zunanje lice doline je skoro Meto nemiko: nemiki nupisi ta potdravljnjo nt gootilnicnk ia trgovinah. nemiki en nupiei na uradnik poalopjik. Ma poljčaaaki postaji iakata dn pottaa voaa: .K. k. .'oet Mana" la .K. k. Peri Goaobita". Čudno te dime pate kun nemiki aapia nn pott-aam voaa aa sloveaaki Mg Makoie! Poitai arad v Loiak ima aamo nemiki aapia; alaibajo tam le ta ailo tloven-ičlne veK uradnik. Ia tako gn to naprej. Pravijo, du Je to ittivtaje alov-prebivalatn od strani c. kr. poŠte. To Js ros; a res Je tadi da ae pnMval-atvo ne smeti nn to izziv aa je. Polovico gn jo MnjotriJunekegn, polovica pa klerikalaegu — ni pni n! treba govoriti Drl potlaaoc ja — Piiok; in tkBin kak shodit, kajaka proti -Mar. nuprednjukom, ker m boji dn M utegnili ti teko .verni" volilci vendar aprevideti da Jo njegovo posluuievanje pitkuvo In njegova .gospodarska" medrori to aa gostilne, .81ov. Gospodarja" b .tuvedee" volilce. Knr je pj dolini pametnik ljudi pa lenejo v nemiki tabor, kar Je pat umevno, dn ee ae počutijo dobro v dralbi .taved. prodno giboaje pa epi; velika ideje je aeMa majkae ia nedeiarns Ijadi 1 — Omenil sam le, da aoaljo ne veije gostilne tu obrti po Drurijuski dolini nemiko anpitn; ns najdai r Pekle, Peljiaank b Loink večje slovenske gostila* In knko bretobtirni ia otabai aa ti MsvftUh groiev pijani aemiki geatilničarjil Hltvimekt obeti je le malo, deri M kile dobiti dovolj kapitala. Krog in krog Je dovolj goudov, Dravi aja nudi vedno sile tndi u elektriko — pogojev mnogo ta obrt in induetrijo, ketora bo nedvomno tu tn-. cvetela Potem pa bo ilo e Slovenci po dolini naglo aavudri, uko no bodo ustanovili tlovuntklk podjetij I Pribi-Jemo tudi mimogrede dn ima .Ljedskn poaojilnicu", laataica Begorackekovegu biii aa tabU ob vnUki coeti in na steklenicah Ako ee kaj tacega tgodi aa telesem lanu. — Z ljudsko itoknabo stoji stoku. Loika lota Mri nevtdrtno nsmtkslsimin. ns mnuj .iloveaaka" kaaJMkn okolitka iola Za bralna draitva pa ja klariiea primer .Bfalao draMn v Žičak, katero jo naročeno nn — k itvodov .Slov. Gospodarja" b 1 itvod .Kmetovalca". Tok t in-wt4ow gSL G. aort liri — Koroifevo mdrijukjn in klerikalno .narodno" sorodnost Ali m ni nikognr, ki M prebudil Draviajako dolini k svetoma iivljaajaf Ker ta b do daaee ai aikdo ogiaaii ri dovoljejem jea kratko smsaiti lepo stavaoot, kalen an Jn vrtila v Letata ob priliki klegeelovljeajn ann brit-gnlnico in novege gneBnegu poslopja. Vae je oblekle ta daa prozaično obleko, občinstva, ponebnn pa gaailaik draitov ta nek eoeedalk krajev je kile prav mnogo. Streli ee doneli po dolini godba je igrala poekočue komada Videlo m je, da so se I ntstoul an ne načine potrudili dn M dSstojao sprejeli svojs goste ia preelnviB Imenitni dna. Zato Jo popolaome opravičeno pohvalil braalovtki gosp. knplnn trud vaičeaov in g nuMnlkn letnike polarne brnmbe ter orieel telarao nalogo, ki Jo ima izvrtevati neko narod so iu d slavno draitvo. Ljudstvo Je krasaema govoru nnvdutono pritrjevalo. — Kot sokolu pa me je motil in JnsB .elementa!" govor ttttavonoto mozirake polarne hrambe, ki ja prodajal svojo dolgočasno .elementno" modrost v govoru, kntnragn se ju bojo ie pred poldragim lotom nu pamet naačil. V tem govora ae jo prikrito zaletaval v .Savinskega Sokolu". Tega .riementnege" mota in njegovo .delo-venje" pn vedo itak Moarčuni zlasti nupradni Moetrian -o zaslugi ceniti; zlasti menimo, dn ne deta motirtki potoni hrambi aobnne časti Z Mmaumlnn. Zadnji dopia ta Vaze tiče ja vplival bo|j kakor smo si mislili r prvem eaietka. Vplivni jo ugodno nn naie narodno mialeie, razburil nem čar je in vcepil mulo strahu pravim Nemcem onkraj Dravo. Neprijetno jo dirnilo nemčurje in Nemce, dn mo posvetili nekaj vrstic naii narodno zaoatali Meti. Le mimo kri! Enako bomo večkrat Morili ko bomo domu u nniimi razmerami nn čistem. Saj aaa loči le Drara! Čeprav ao pri aaa to napete namera, iatamo torej doma dovolj dole. vendar ni večkrat telimo pooetiti Meto. Ali knm nnj ee podamo, ko ni nn celi hoiji Muti enega slov. lokala, Nemcem pa nadur aa bomo aosili nalili novcev in n k tapootavljali nevarnosti, dn ee nue ven vrle. Napravite ai torej tvojo gootilao in videli eo bomo večkrat in ee eden drutegu tolatUi ia vapodbnjnli v teb teikik čaaik. Kdor ai misli da Ja n onim dopisom le ne storjeno, tn en moti ia kale naivno nnrovo. Nikar od veeeija poakakovati radi tega, da soje dregnilo v srienovo gnezdo. Nemčerjl in Nemci bodo od zdaj aapraj to bolj aa vae pazili ia vam poakeiaU ikodo-vati. Zato aa atrato ia aa delo OJa-čite se s tem, da privabite nn Muto nekaj tlov. rokodelcev. Ti vem kodo nnjvaiju opora v teikem boju, aat denar pn pojde v nate raka Polagoma — ko bomo imeli tvoj lokal la vai svojik Ijadi — bomo lahko mislili aa kako veoelico. če ae is dra-aega namenu naj v strah in greto nniim aooodom. Ne postimo jim tistega veeeija, du M mino utirali eedon njih bnanriaega odiranja Da aa pa morda kateri an ka bal priti k vetelitj zahtevali koma od politične oblasti naj takega, ka-ufivnle nomčuraksga trgovca rolo. Pri tem pn bomo mogU ugotoviti politični oblasti da ae borna zdrtall neb a siajik tal, n uuvudno poal staje jo : (glej nu soboto!) in pri katerih ee gn nn ilovaikn Mvtjeaja Nič napačnega aa M tadi kilo, uko M začeli mtaBti i v blitnje hribe, pri l< nn roko mi Vazeniiaai prav radi Morda al ta ne izgubljeno! Knkor ju al Bati, Je nn Pernicah ta aekaj do-vautkik oratarjev, U stoje neomakljivo tu tnj narod. Izlataiki aaj M priili a takimi alovsaakimi kmeti v dotiko, e čimur M bito mnogo riarjaao ta aato atvar. Eden upUvea ta noetnik lakko mnogo stori pri snft. eooodik, aamo podkrepiti ga Ja Inka b ma dati raaameti, da al to vt^g konec, taprav se v corkvek to delajo v aat pogin in taprav m mn razni pritopeeei Mikuljui ta *sos gmotno nu meh odrti. NuN goadevi m Ali ne rakom Migat in poltam pst, komo pa vsaj bolj aa mira prsi Mm Ikimi oderuhi nate strmo vrbo okd*. vali ter mistlh aa ii kmet ae mon delali a mM lakko. kar n to raMti da: (Ma Reči mora evojamu aa spreta ika: to ta Iu ne naprej! Leta 1848. je bila odpravljena tlaka, grotovi eo nehali gospodariti, kako veselje Jo aavladalo pri aaiik prednikih! Njih nasledniki pn lossme zopet prostovoljno v tlačanski jarem Kuj Je drutegu nai kočar, kakor tlačaa? Tlačaaiti mora a tvojo d ruti no večkrat uemikemu posestniki, ob vaaki priliki ma mora kiti nu razpolago. Njegovi tinovi in hčere niao svobod ti dcer to atariii takoj brez strebo. Da tlačeni, sulnji so v pravem pomena beeedo! Na aaa zavednih je letata, dn ee teme lezenju v kočaraki jarem v Ker Jo zadnji dopis nemčarja močno ruzbnrii povedati jim moram ta to Io: Ktijult je hrabri griki narod izdni Milotn je izdal nn morarakem polja avztrijske Slovane, on je kriv nega trpljenja naloga in — Jndoi Ilkarjot je izdal Sinu Boijega Nem-čerji v lopi dralbi ee nahajate! Priiel bode taa. ko ae bodo izdajic Nemci sami sramovali ia ta avoje arede po- Narodnjakom | trdai kakor akato in naročajte ai slov. čaaopioov, da ae boste letali od Poučijo do Pilata, ko bodo kaj o vaa poročali, kakor ae Jo to zadnjič pripetilo. Slovenske novice. — Celjaki Sekal naznanja nem slovenskim tnovcem in obrtnikom, dn nn otvori v aedeljo dae «. okt t i zopet telovadni tečaj za gojence Telovadba gojencev bode neko nedeljo popolodue od I. do 4. an ia rieer pod vodstvom dobrega eokritkege vaditelja br. Kuverta. Pouk v telovadbi je nu gojence bt m p In taa V iatataea Ugoiuov ia Mjstrov je, da dovolijo ■■ - ... .. ... tvojim aconcem oemaovaa sosoteto telovadbo ia da paaija aa ta, da ae tadi dečki tajal b krepki molje, U aa r trajam poklica vstrajai delavni ta 11II is I, katerim Je kito rttaljMt Mpa vodenju te v vagodni mladosti skratka, Jbkri" debla aa ta, da vngoji Maae ma mladino » krepka zantajne ta bnkn- pseskihetl sobo b tvojo dralino a krakom, ki pa koda tadi karietiM e svojim dolovaajem limtilai Csljski Sokol pričakajo tedaj, ta ka vnuk sto-voaski mejtttr ia trgonc poMljel en js ntaaca t to najbaljio aarodno tata — Iz Celja. V nadalje, daa IP. sept iatolato Ja kakb M celjskik sokolov pet v Smnrtno v Badai daltaf Ma pata aa aa vrMie laderaa vaja Kljub ilnkimu vrsmine aa Ja nadaljeval zlat v prijaaoa Smartia. Vgoetilai pri StoMrJa ao kiU aokeU prijazno sprejeti od tamebjega nndučiteljn g. Krača ia ed pevskega ahora. Na poadrav g nndučiteljn zahvalU ae je brat utatenMe dr. Gvidon Beranc; Jota Smrtnik punUtevri .t. pt rodatvoa g. nadičitetji IfM f« hf<>> peemlj • >m>»' uhiostje to • iaim tutrom Krnela j, »vladalo aajboljto aminl|w|> ■to limafflel ia sokoli ipftili ta Jo atftUljeaa tatova. U J* koatola t p ima 8 tolkla a (Otero npa kaala povrnejo. Vrtim Maa krepak Nsadarl — IU rojak pnt lasi gaap. tr. Skok to k PstU t Sar. totial jo imaaerea ačMalJem aa c. kr. Te-i aa Daaaja. Bedke meča — i je imenom g. 1 Erkaitič r Celja. Nsj sm tlaii to t t- t * Aat Zdoiiek. - Sod sik on r Smnrji pri Jsidsk ja iaeaeraa goep. tdai prietor t Peatojai jaattaja » VaUkeree aa Kereikea Je tmairiu aa peMae opraritoljieo t Orttah pri Oalja. - «. tnpaai Ie. Mrlkarja aa-pada jMeraaee*. štor. MS, radi ade- dijadtrs t Oalja. Kar.-radikalao di-jaltra ko dalo aa iarajaaja „Sloroa-4mi priMVH 0d|QT0f, ako m n bo aiale — vredna. Mi le keaMaliraao, da a Je (. tapaa Hribar edeletU obč. abora aar. rad. far. d metri .Proarete", ai (a pe kile aa shoda aaradao-iadi-kataega dijaktra aaaea — la a taa Ja.aapat pribit kraaea primer lataji--neti Ijakljaaakafa iaboralikafa daer-aika. Dsjst .o gorori aaao aaaa jaaao -dovolj. — Pegeki raea ptilana gnili milega klake* — to je parola .Bkvence" ia rash ajacorih katoliikik aakrator. T aedeljaki itor. m. je aa prvi atraai odpri raleklaraieo tek ao-ančalk Ijadt V avodaikn je pod aa- *torll Ploja, r dragem članka pa Spla-«čn ia Kaadida ia raaO tadi Kpbafa. .Storeakri" katoliiki politiki a ai-kakor ao aoraje ie dripiU aad da- medatrtko kiairičlao srsjsjo la Matijo to aade ter skakajo a lirtiklm la Tttrsjaia obtekoreajea rakadM t ae-raaaodaih ljedak aosaapaaje prati ajia to. ajik polittfal eeekai pedtemeeti Da pri taa ti tialaMtralehl sabradojo rsak kip r apraetaičiao aajgrto neto. Je aaaa pe sebi umorno. Ero dokntov: ■Skvoator* aradaik satoajs: .Naj aaa kade doroljeno, da aedaj ai rečemo reeae hotelo". Malo nitjo imenaje ■dr. Ploja: .isreatai piceolo aad dror-aiari trotilki". Nadalje pocrera glatllo rinvutfctgi dakoratra atole let, da je bito aedaa prdekara prati dr. Ploja aatoTjjeaa, kat Je r bdločilaom tnaotka prikl migljaj .sd agaraj" - to da Je rslad toga Ploj u večaa dae prodaa to, da a nakde aanlito redao la Ja poaarija, da bi laka aalo blato vsadar tkiinll aa take b daa dada sdaia, eemleeea ia praganjansa Pl*. V dtngaa ilaaka »odkepaje arisd SptoUda, trdeč e a jaa. da Je ■erodajak le e teoriji la da ns peaaa •laaeine ja, ake Ijadaee rpnteje (dede poaL Maadida, kak eretoalk Je K U ae aatoja? v UMU srgsat-aaoiji, lavami pojas. A r Istri jo dracato ia Ijadstro glada redao a bistrajiM očmit" — Hrala Boge, aaj M m aa keaiao tako skistrila, da ki sprsgtodalo ia spsaaala to aiakato obnUjtree la braiaalas hejtkak, U a srejo UaarHlae oetrap-Ijajo in kalija jarao iivljenje in ao-rale aa fflarmkM. Vtem oaia pe, keteria ss butajo oaaaajevalei to aorta Da greaato Sekelt la gaaaaa Uad, dae M aad blaibt der Daaaaaiaatt — letaka. Pranjaao .Kmatljako bralao draitro" r Loiald pri 2alea Je e poaoijo aeketerik gotoveljtoih diletaatov priredilo to spriaorDo daa M. sept aretor r toliki giedaliiki droraai Ftatgnrjoro dramo .Dirji Ione . To pot hm prvič viUI aa ialakom odre iiklječoo kmečke dile-toato, U a sla aatraiUi tatarae nalogo. Botitor jim jo bil g. Dsiakordl ia Lotaioa, ki a je pokaaal spretaaga r od jo ia dilataata. Pnaiiljaae je raa-delil ne eloge, U m aaa lutle aga-jalo. Vsi iut rim ia krila. Upriao-ritor je bila sprar r raakea ohton tračaa, igra aararae tivahaa. DUe-toatje a bili dobro priprarljeal, da ai bilo aikjar opatatl liti aajmaajk tadrege, daai so bili aakateri t pn« aa odra, reader so rsi kij aigarao Kaala m imeh oMtaotro n teboj, U je a rssaim aaalmsajsa aledilo raa-roja tatarae dram. Rekateri priaori n ne pretnaljiri ia a manlkiitnmt paalaiaka israkili sobo r o«. Pa tadi čtaatro. U morale Htl. Ba-čaeati je treba a raamorami Igri to ai ikodoralo. Zato le Na aade pomoč ia iaa ji je igrala godba ia Nem eerkro r aaie poroljaoot Obisk ja Ml prar dobor, rkljak aeegodaea iiimiae. Poleg aornlnaga tadi sadorstjljod gaotaa sipek. Rak kija Je, da a igrakaa poaarija. T dragi« klime ridoti eae Zaldsno. kije aaa eadaJU pogreiali Tanj le malo meaj kaae-ditate ia male ni mniaU sa dsbro strsr. Upajmo, da bo pri prikedaji predstori .lepk Tremo". Usor — iaidoa aato priiaaajo - T At Petra aa Modredarea sala ja ekarenla pretekle aodeljo Kmečki srasa. Dknijali a a tadi a Beakorlkm ta pasjim Mkm; aaraodi krii aodjalal mladeniči kot strok or-ajaki a tankB g. drl postom Baa-keriča, aakaikn aa deknatnr, ereje lotil je ia obeodili aaren poetopaaje — naredae atraaka. Rla aapnrfli alakel - k At Park pri Prebolda. Kar aa aamennaa rrtaa raillts s polkn dirko a kekaerje pri gnap. Andreje Marieea r Doleejiraai sedajo aodeljo radi tla koga mana ai megla rriiti, a bo to aodeljo d. ta ek pel s. popoldae nUa. Za obilai obisk a priporoči — b Bnatord. Pratačeal tadea aat je npoatii g. ptaitndja Aataa Stergar. PreatUl a je t Skele, kjer etreri laatao trgoriao. 8. Stergar Je Ml t trgs ob6t priljaMjen ia jeetiral poraod apettenaje. Zitlaril ja lepe edbodiico, U ata aa je priredila pSekal" ia .Brati poseke draitro", aaj je kil r obeh draiCTib Jedn ai> doUraejiih ia aijmirijlrajiik člaaor, ta apettenaje Je aiiral e obeh cnttrik, w pekeeak lepe aepltaica aa edkedaieL Za alen ma klltemt: r Skalakl tankem AMi okr. oAktn ^Harotoo straako" aadajo aodeljo aamkpitojo: Ugajal je akeU aaatop g drl poaL Vlaka Jederalka. BU Je kane pe-sdrarijon. Za aaapalee g dri. poaL Jeknlka ae glatorali tadinraoči prletali Kmečke areee, celo ddkeralki annatttanrijntgi da-kaeakliga .Itebrataralaaga draitva". Preti al Re tkoda Je riadalo tbčo kajet Ia Laik« trg je likam Habert Wagaer, dotlej okraj ai sodnik r Šmarje pri JeMak. tedaj Remec. ReaH miaiatomjak Pnde ima dolge roke — to dekla ae ho pri dnaba imeaonajem ia dokler aa bo-lat imeli miabtra-rejaka, la kedaao dodireU ni takik dačajer. ti M bo eatrerjela — a talki pooeot! — V Branja pri Mtoeljakea je eaMik mlada paeetaito Marija Petrick t lerako pniko trojegi Mda. — V taija pire. Nedano je Ml kaeaerda radi blataaja agtodaega tlinaaktgi geatilaiearja to ima tadi ,Windieehe" v aatiL Te geton al reklama nrndn t Jar- Kae la kraje trikratne raannknja podto aa tadea. V OetUadk, Zagerdk, ObtoUk, Seačaka, Maatja to Hlapaajcih dobe ve ea p sitni atkinlato — V Ornoda a je ea kililim pri premik taja pnaieflP aprendaik Pritol je aad n«nmo to antol Je mirt fapeHe rdoro e pe- n rtaja. orane poteae aa praeaenk rčenj, dae t. okt, g roti per la tipi tat Mka. Ma Jakoba * Sr. ; Jakobe r SkT. gor, rog. eadnča a aitmijiaa tirat. U a je aetaao-rilt (ae IS. trg. ltOT ja pritok daa M. Mpt. M iTojia poriofMjMi; pri* ■topila je k .Zadratai Zreti t Celja". Dekkreg aadnga je amtjn u tr. Jakob ta Pkidaleke ta tapmija: Jaratoaa, 8r. Peaaiei Sr. Jtrij t Štor. gor. ia Marija Seetaa. Uradai daa Je neke aodeljo 04 8ti Jakoka v gerieak a aam pito, da Ja matga .pnčeetitaga" g kapkaa Bakaae al-aaU petek, ST. eept, baje aek faat r tapaiiča prttopaL Vakd tega rlada r eeU kri Toliko neelje, Marda ma tanM ordiurijat trejo globoko aodalje ta ga pnetori prar kmeta kam — V - Calelbieal Jata a a ladoroljili a pokol jik om, kito-roga Je raraa"4Jatn obljubilo. - patine naiatoeee a pričeli mdattoaei Senroaakedae Itltnla ta Draibe drbTnik tolaaln aa Oafcaa ta Mo-rankem, ker a aia mogii ladaroljiti e akljabami ranatoljatoT. — Ia Maribora. JUdmieii i" tadi pintoetaelmtol tapaik Doaaik, kateri Je eatnUl trojo laao, Je doma t Hočak. Zinto ata a kae ločena, ker ja Ml Draaik Mk ljnko-nmea. — V Btaindk as aaili eatre-Uaaaga Olitaiga tfigi mota. Hajki a je atnMI aa — Zaprli a Uletaega mleaiekore akaea Vido-riča la Dni«, ker Je akradel tkktiak. paaeMka Ledalka kak — ~ ~ - b alkor Je kjarik an latoaka toe M. eept, da al adoreljri a letim eri-toajam plat kakar ga obljablja Jataa Večkrat | radii krogi redijo ob t Ker betom poroditi al aoee, bilo je T aedih aaredn& Uatik to rodrat pritoto. Vabljeni m» ad hU aa pegrab. Bajaki Ja Mla gHtna aeeke. Kič 4a Jo prifnlo Ijiktn o4 an to mlado, karata ta akege je prihitelo tonit tadajo toet » -. ... . .. arojma ijaatjaaca, Krnmoatteaa aaa- čaja, aaredajaka ed aeg de glnre. PriraditaT ja Mla iapoaaatae, a ker a potnelli dediči nUkc denarja. PteoU iker je Ml aaatorljea ie rtototaikoT. Dokler am Ml i govorico. Ctovok jo niovtin ta ndoredaato ae je prigaala halj v ospredje pred aeker, kjer je Mle rae Veekeae je lmljiro, di m stol, aera da ba|j tiho, naj panU tbor a man pripraviti ia to pade k ae drago pa kake penija Vri v »pilijo: leloBf ia a pav-akka dnitrem md MU jo atoraa-•kaga roda; lo o pofnkiea iiiitii ae mame toge trditi; aerda je Ml kalni ai Romc; govorilo pa it Jo lo aemiki Majnje M MI atoal aopot aad aato prapnato ljadatro, da al bik toke gaek. Bel eaa a aajkajaga ta ricer, da ml tapej* aemlke ia- Ke a je takta nalagati akti", ml Je od- Ommoaije a je aadatjenk: pri dnkentn rlada lattaKtaa, prt tate-ta pri t bogi tloroatoi peri-T -------- Pri -Jeadi ka a Je dakerUtae odatraaila ia aato lja4ftro ptraaBo ▼ svojo nla; ostala (KraHe^o raakaaa aa ratpolagoX Dragi elaiaj. ' BOe je v čaae, ko a je raaila Vlak je imel oditi proti Celja. Ra kolodrora ne polno Itnltntk v reenl mlidnti Cirkanjn al hBe ae konca no kraja. Ia kakiao Je bilo to čir- Kako lapo M Mla priatojala aaMm gojeakam aknaHtea, koje a prar geton naj toliko aaak prarilao go- ŠeU » taL nn a a čatile aato keadidattaje rana. Pitpiitle a eeto pto aaaa Mnriooki potmi ia kramljali po aek. Ooapeda meja, kdo je krir Uma? Dajajme t prri mM ml odraaU dober itgiedl Ako a komo mi bali govoriti Jene tvoj tltintkl Jatik, ae aenme toga tahtovaM ed aak mladiaa. Ake bomo ml hoje«, bo aak mladiaa tadi boječa. KeUka je med nami raaarvaih čaataikor, pa neder teka tUtkipit aaat Kje je eek čaat kje Je aat aa-rodai ptaoo? £a nek aemiki bken kriči .keil"! ml a pa tvojega .n •dar"! take bojimo, ako aiaa v ta-kljačae Mer. drntMl Rek teti kraVaeaa vato« o aiMk grekik. morineus ilimmi nadir I* kij prime. — T Mrndan n j« nstaaovila .Ohrtalika hrinililei ii ponjllaica" n Mike aipiaike ijeiele. Z«vod ko ■Mel tt kiter i« eea kredit obrtnikov. Največ nilag u »Tod imita potlanca Einspiaaer im Kreke. — b Gredei ie um piie: Bli-[ijliiarkll greike tenke podraiaice .Dr. ir. C. in M." ni iiroljeu gdč. Alekiudra Zabred ampik gdč. Gerti Gomiltak. — b Daanja. V pondeljek ie je midilo tikaj odposlanstvo zdruteuih idenittik orfioitieij. GororiU M i ielezaiikim aiattrom pl. Dereekittom, i zastopniki ranih priratoik iratrijskih teleznic, aed dragim i ravnateljem Jiiae ielesaiee, ki je obljibil zviiiti plače delavcem antr. prog J sla« ie-Issaka, kar bo raaialo letno 1S5 Bilijona kron. Tidi se. da kodo ieletni-čarji amagali. ... — Hemikemi »Sehnlverelni priatopajo udaji ču posebao visoki tvstrijiki piemeiitaii kot utanovniki — T Eggenbergn pri Oradca so mili T nekem kimaoloae te močno napadlo traplo 1« letnega seikega ačenca Penla Dognalo M je, ia se je laat utrelil nled .nesrečae Ijabesai" do neke Bon. — In kitajske mišljene n darovali rasni Ijadje po Sloveaikem. večinoma keaake - lil K. Naj bi jiv raje darovale n domače lboice ali u Ciril-Metodovo dratbo! Tako bi bilo naj storjeao dobro delo, dočim zginejo uvodne kroniee bogve v katerih globokih lepih raanik innčiikaaov ia miaijoaarjev. Čemi hi morali ai Slovesa plačevati takiea narodni davek n pospeiersaje evropejskih velevluti? — Prva Ijabljanl u raadiii u iloveuki in nemiki oddelek. Tnk oddelek ko iael svojega ravnatelja, katera h ta aista imtaonai Delitev so provsrečili Nemci ia adi M aam. da tadi slovenski klerikalci liso nedoliai pri tem. — Setake vesti. Vpiiovuje aa aovo vstopaločik ačeacev u IL dri gimnaziji ae vrti v torek, das 8. skt, stsrejMk das 10. oktobra — Dspo-soMjsnostne premkaiaja n Ijaisks ia Mi n prično iaim- trtaiksga Maram ia aMjih polastilo tako razbnijoaje, da ja priilo do velikih izgredov. Ko n jo nabor-Jeaje milo polegle, je socijalu demokracija vzela no stvar v roke ter dosegla to, da je mesto odprlo pekarno v ivoji reiiji kiten je prodajali krak po 90 via. kg. Socijalaa demokracija zahteva, aaj ae U provizoričaa občinski pekirai premeni v stalno pekarno, naj se raiiiri v velepodjetje, katero uj se opremi z sajmoderaejiimi stroji in npravi po vseh zahtevah tehniike, trgovske in zdrantvene dovrienoeti. Občinske pekarne ne bodo imele namena monopolizirati vso pekariko obrt, pač pa bode njih aaloga, da speče jo toliko anoiino kraha na daa, da bodo aogle vedao določati eeae. Mestni sbor je določil 5000 K za pokritje sgnbe, ki bi vtegaila aaatsti ako bi bila prodajaa eeaa SO via. nitja nego prodaktivu cena To kode a početka, ko nima obči laka pekama ie potrebne mnotiae moke, lakko mogoče, v bodoče je pa taka zgaba izključen a. Uspeh občinske pekarne je popoln- Trlaika velepekaraa, katere ravaatdj je pred par daevi izjavil, da ae a dajati kraka po SO via kg ia je grozil, da zapre tovarao ia odputi ne de-lavce, n jo ie praaialila ia jo ssčaU ie v pondeljek prodajati krak poiSv kg ter jo zaiiala eeaa vsega peciva sploh. Tsk regulator privatne dobička-teljnosti ia poireiaosti je v koanaeatov potreb« — ne večje občine aaj bi v tem ozira poaaemale Trst Oradca MaaMgasss, aekdaaja saksonska kraljica, u jo omotila s gluhenikom Tonili jem. — Leopold WoHiag, nakdaaji avatrijiki nadvojvoda, ae je ločil od svoje te ne. bivie igralko Adamov ič ia n misli saovs poročiti s SOletio rentirjevo hčerko Marijo Bitter U Slezije. — Ma Bnnaia je bil oboojea neki Bleeha, ker je zakrivil savratoa aaor, k dvijietletai ječi — Petar ja isbrahnil aa Indiji .Baron Kemeaj". ko je te bila u vi-ssksm morja Ledija u je aa to vzsdrala v Barcaloai kjer n pogasili potar. .Baroa Kemenj" je last ogrsk v Reki vnnjn blaga, u jo aatanovila t nedeljo r Ljabljsni - T Radovljici uprarijo vodovod, kaaaliucijo ia električne raz-rvetljave. — r Marici je pršila znana go-riika tovarna mila v slo vsa tke roka — Psiar. T Črnem kotv v Iairi ja pogorela kita Karia Siihovič*. V ■jej je Mli nastanjena trgovina, poitni ■red In oroiiiiki posuj«. Škode je .80.000 kros. — OMisake pekarne. Kar n kili triaiki peki biva ntke ntomsijsnostl se vssh vrst kraha, m ja v Lvavs je u' jstaija razpnstils Pravi, da ja potttičao delovalo. — T Tsguhi so tričao raaavetljavo- T 6. okt ko eelo mesto prvikrat ■ elektriko razsvetljeno. * -TsmMMMav ja aajalavaejia viaoka iaia ter hoda v tieočletaioo tiojtgs tlntsaks T časa, ko js to ao n stvsrjsli v Evropi prvi poslali vaeačiliikegi tivljesja, ki ao pa bili, kakor a. pr. slavno nuIHMči v letne (v Italiji) pod aralakim iplivom. (Arabci ao takrat vladali aa Sptaikem, njih aaaalkiae r Jaiai Italiji ia Siciliji so hita veliko ia bogata, spliv arabska k al tare aa evropsko zaaastvo je Ml velik.) Tiaočletaica kairskega rasaMUHa je tadi sato zanimiva, ker nam kale čisto orieatakko slika Vse-ičiliiče je nameičeao v eni najma-rejiik metit v Kaira Imsnevaai D-Askar ia je nepreaUno v tam poslopju ta »88. L Arabska veda je sekdaj oplo- evropejsko dsfc-vno UvlJeaje, daaea pa je otrpla, ker n ai saala oprostiti is okov bogoslovja. So dandanes jo arahaka veda ia Mohaasdova vera skoro jedno in Isto, koren je io edin vir ne modreoti. T El Azksrn je molilaica meiita oh enem tndi poslnialnica rseičiliiča. Tla ao pohrita a čilimi (tapeti) ia dijahi utopijo bom. Na velikem dvoriKi sedijo dijaki po orientalski iegi v skupinah okolo svojega nčltaija ter w uče na glu in pregihijoč celo telo ivoje naloge ali molijo aa glu Učni predmeti so: slovnica, verstvo, pravo, logika rovom iitvo is predavanje koraaa. Število dijakov is celega mohaaedu-akega sveta je prav znatno in je ilo ie nedavno 8000. VsračilUče vzdriajejo bogato saUaove - »naa tatvina. Na ogrskih ie-lenicih ste bili izvrtali to dsi dve tatvini s sprav nmsrihsnsko drznostjo in spretnostjo V knpč poseetniks 8e-ksliča je vstopil nek ramsnski gospod, ki n je takoj spnstU v pogovor i ijim tar ma takem koaveraaclje vljadno a ne prMIjeao pooadii cigareto. Komaj jo je Sekalič pokadil, jo tadi ie aaapal; prebodivii se. opazi da ma rajka listsica a 10.400 K ia zlata min. rikico. Cigareta je hita gotovo kloro-formiraaa. — Na dragi progi je n pilo veko dekletca v kepe ialenirja Popa ter ma poaodilo kito roA Komaj je Pop podakal rele, je zaspal; ko n je prebadii, je opazil, da so ma vkradll listnico s 1044 k rosami — Srbski voli ns Diagja. Zadnji ponedeljek je bilo prodaaih ai Daaaja 1000 irinkih volov. Dospeli m aa trg pod imenom bosanskih volov. Trgovci so jih vtihotapili čez mejo. Kmetijski osrednja pisana aa Daaaja M I proti tema pritoiila. ieaje* Jo priredilo zadajo sredo v Dabrovaih, kjer gi je aaj pričajte ■prejelo krvaiko ia srbsko prebintatvi ter priredilo v čast srbskim gretem buket Poaeverjeaje. Blagajilk Loj. •oa breseljsks banke je poneveril 300.000 frankov ia Izgiaii Hite na prodaji Obsujeta U lilitk p<»lep4J. « •■« Ma i«k paaloplj ■« aakaja praMacaa takao apeljaaa gostliaa. ostala poalepja sMsjsts li 10 M. j« oddati sa aajsmaiks. Vat poa* imnl«,, .Domaviia" v Osijs. S-r Gostilniško posestvo nekdaj Tiiler ▼ Vitanja Je od 1. februarja 1908 pod aelo ugodnimi pogoji n oddati v najem. Vpraianje in poondbe ae naj nalovijo aa Robert Diehl, Celje deposltor pivovarne J. Koalerja. ■ Mo« tno ■ sa pilim iliimmftm PUate Caaa sa MS 1 tava gSO,- RaapatilJaAm ama.a>.a.. MO Keplaaeti nsa 80. S- S Steekenpferd lilijino milo 60-27 oi Bargmaaa * ir. Draldaai.la Detla aa Lahi (Oatke) ST ta la aalaaa pa paisaaajihi katera tetivama daa aa ieevsm, a^Mjia adravOaa mila ■ |aall pašam aa Uea ia v iaaafo aazac. makka ksSs la atrara tam aa akaaaa. I«M|lMl>MM|tlMliklMA*lia»AI»*li« b aarmsnA ■vksfmnsa kpe aejalljtb s BBBMUtaaj IBHUSE SH a mE. BMEI OKU. KOT VSE DRUGE POTREBŠČINE ZA TE INSTRUMENTE PRIPOROČA Laataik- Keaserdj Usta .Domoviaa*. Tisk drnitvi -Zvezu ttakarnn" v Celja Odgovorni irediik in izdajatelj LJvdevit Firiaai