XII. litRlk. \r Gorici, dne IS. fohrnvarja 1904. 7. številk«. Izhaja vsaki četrtek ol> 11. ui i dopoldne. Rokopisi se ne via-čajo. Neftankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu /.naša za celo leto 4 kione, za pol leta 2 kroni. I.a manj premožne za celo lelo 3 krone, za pol leta K 1'5C Za Nemčijo jo cena listu 5 K, za druge dežele Izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vet-turini 31. 9. r x"r/,w' i i i&l 6liiv list -za. slovensko ljudstvo \ —* 'r------- jP- ~-v-,•• * A«i um iwi . .... , , ^ , *• r • K\-e h ff jih? ^ - - • —.'Oj* i j i* * 5^' 1 ‘ rit-lfrtaoj vi' i, 1 ' ...! lavflro dom Narofnlno In naznanila sprejema upravniStvo v Oorici, SemeniSka ulica S. 16 Posamezne Številke te prodajajo v toba karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kniiSču nasproti me-stniimu vrtu in ni Korenjikem bregu (Riva Corno) St. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivin B a) t v Gorici. Tiska „Mar«4aa tiskarna" (odgor. J. Marušič) t Gorici. ANDREJ po božji in apostolskega sedeža milosti knez-nadSkof in metropolit gorifiki, vsem vernikom svoje nadškofije pozdrav in blagoslov v Gospodu. Ni minulo leto, odkar sem Vam sprS^Uw6flr za sveti postni čas besede veselja tor vas z radostnim srcem pozval k redki slovesnosti, ki se je po božji previdnosti še-le v drugo ponovila v dobi nad devetnajst sto let. Kdo se ne bi pridružil glasnemu veselju, ki je burno obdajalo 4. marca lanskega leta papeža Leona XIII., ko se je prikazal v cerkvi sv. Petra blagoslavljajoč, na nosilnici sedeč, ovenčan s trojno krono na glavi? Solze srčne ginjenosti so se blestele v marsikakem o^esu pri oogledu tega častitljivega starčka. Saj je njega božja previdnost svoji cerkvi izbrala, da jo vodi z varno roko, da črta vesoljnemu svetu svojim nepresežnim veleumom in globokim znanjem pota, po katerih naj človeški rod hodi, da doseže svoj zadnji smoter. Skazati se ima, da je skala, na katero je Gospod zgradil svojo cerkev ter da je od Boga postavljen vsem narodom nezmotljiv vodnik in krmar. Kako veličastno je bilo slišati, ko je skoro 400 škofov, zbranih pod visoko kupulo cerkve sv. Petra, na grobu prvaka apostolov, glasno molilo s& svojim poglavarjem vred apostolsko vero! Tu so škofje pokazali, da so vsi združeni v veri in ljubezni z onim, ki je prvi javno priznal božanstvo Kristusovo ter je izpovedal rekoč: Ti si Kristus, Sin živega Bogal Lahko bi se tu vzkliknilo z apostolom ljubezni: To je zmaga, ki premaga svet, naša vera (I. Jan. 6, 24). Ko je sv. oče stojč na nosilnici izpred konfesije sv. Petra z daleč razle-gajočim se glasom blagoslavljal vesoljni svet, zdelo se nam je, da slinimo iz ust Leona govoriti Petra, zagotavljajočega nas obilnih milostij in duhovnih dobrot, katerih prosi njegov naslednik na zemlji iz nebes na nas. Ta velečastna slovesnost ostane gotovo neizbrisna v spominu vsem, LISTEK. Žrtva spovedne tajnosti. Zgodovinska povest. Spisal Ivan Mezinec. IX. „Ah — vi.... častiti... za Boga .. zakaj ste se vrnili?11... Bežite... bežite prej ko mogoče I Ah! zakaj ste se vrnili?... Zakaj?“ S tem naslovom besed, izbruhanim z največjo grozo, sprejela je sestra vratarica Pavla Lurca, vstopivšega v bolnišnico. V prvem trenutku je ta kar okamenol na vratih, misleč, da je žena zgubila pamet. „Sestra, kaj je? Ste li bolni? Kako dovolite, da vas pustijo v takem stanju na vratih ?u h Ali, prečastiti, me-li ne umete! Dal Bog, da bi bilo tako, raji ko da bi se bila dogodila ta nesreča Iu „Kaj se je pripetilo, čemu ste tako vznemirjeni11, prašal je duhovnik, omotjen radi sestrinega strahu. „Ah, ne veste še!“ vskliknila je »pabnivši vrata in vlekla duhovnika v sprejemno Bobo; „vi ne smete ostati tuu, dejala je šepetaje nuna, »preganjajo in iščejo vas povsod a mi smo mislili, da ste skriti in v varnosti 1“ „ Jaz... jaz.. pre..ganjan? A zakaj sestra?"1 prašal je pretrgoma duhovnik vse bolj zmešan. „Tega neveste, prečastiti?" prašala je vratarica, skienivši roke, „ah, tudi jaz ne vem, samo to mi je znano, da so prišli že zaporedoma stražniki sem in preiskali vso bolnišnico radi vas; in tudi v celico so vdrli, pa bi Vas zaprli. In vi se vrnete s pota, ne da bi vedeli za kaj ?J „Ne, sestra, prav nič ne vem. Morda veste za vzrok, radi katerega me iščejo?11 prašal jo obiedelih lic duhovnik. „Po moji misli, je vse to v neki zvezi s smrtjo bankirja Blakforda............. vkradena je bila tam neka svota denarja, in zato mislijo ... govorijo sumničijo ....“ „ ia sem.. jaz ... vkradel.. denar I* Zdelo se je, kakor bi bilo treščilo pred duhovnikom, tako je pobledel, spoz-navši, kako sumnjo so raztrosili o njem. nJeli to sestra?" prašal je skoro brez vse moči. Ona mu je zatrdila z ki so bili tako srečni, da so bili tamkaj navzoči. | Dvakrat mi je bilo dano, da sem klečal pred sv. očetom in zrl v njegovo očetovsko, prijazno in milo obličje ter občudoval njegov bister, duhovit pogled. Strmel sem nad globokostjo in jasnostjo njegovih mislij in izrazov, da sem nehote sam pri sebi dejal: kak veleum živi v tem slabotnem telesu! Njegove besede so bile besede zahvale za darove, ki sem mu jih poklonil v vašem imenu. Dajal mi je poguma, in konečno vslišal jo mojo prošnjo: podelil je svoj blagoslov vam in vsej škofiji. Tako sem se ločil od njega, poln globokih, neizbrisnih vtisov, ne sluteč, da ga ne bodem nikdar več videl. Obveljale so tudi tu besede sv. pisma: za veseljem pride žalost. (Preg. 14, 13) Ni še preteklo pet mesecev po jubjU lejski svečanosti, in vesoljni svet nestrpno čaka vesti iz večnega mesta, iz Vatikana. Z upom in strahom smo prejemali vedno menjajoča se sporočila o bolezni sv. očeta. Na tisoče src vztrepetava veselja, ko se stanje bolniku boljša, žalosti, ko se mu hujša. Neštevilne molitve kipč proti nebu, in povsod se živo pojavljajo dokazi ljubezni in udanosti do papeža. Vsi dogodki so se umaknili v ozadje, kakor bi imeli vsi oči in ušesa le za trpečega bolnika. Tako si je pridobil en sam mož srca vseh! Še na smrtni postelji je bil priča velike moči in božjega izvora duhovništva. Leon XIII. je mrtev, luč na nebu je ugasnila. Kdo bo njegov naslednik? S tem vprašanjem se bavijo ne le brezdelni ljudje, temveč srca .vseh vernikov. Minulo je komaj par dnij in vže se zasliši iz vatikanske lože glas: imamo papeža; ime mu je Pij X. Polni nade pozdravljali smo novega papeža. Še ni bil skoraj spregovoril, in vže si je pridobil srca mnogih sč svojim ljubeznivim nastopom, z duhovitimi nagovori, sč svojo skromnostjo in prijaznostjo. In vsak dan opažamo, kako čim dalje bolj raste zaupanje do Pija X., kako se vnema vedno bolj ljubezen do njegove posvečene OBebe. Izšel je njegov prvi pastirski list. V kratkih potezah je načrtal program svojega delovanja, ki je hoče razvijati kot vladar katoliške cerkve. Pokazal je jasno vsem svojim sobratom v apostolatu, kaj naj imajo pred očmi, da dosežejo smoter svojega pastirovanja. Vse prenoviti v Kristusu! Ta izrek apostola narodov označuje vse delovanje, vse bogoslužno stremljenje in življenje naslednikov sv. Petra. Kakor skliče vojskovodja pred bitko svoje podložne poveljnike, jim razodene svoje načrte ter jim konečno zaupa parolo (vojni klic), ki naj se razlega med bojem, tako nam podaje tudi sv. oče geslo in vodilno načelo, ki se ga imamo prav vsi okleniti, če hočemo kedaj doseči svoj namen ter se zveličati. Vse prenoviti v Kristusu! (Efež. 1, 10.) Tisoč in tisoč let je svet ječal v sponah najsrditejšega sovražnika in stokal v sužnosti greha. Poslal pa je usmiljeni Bog ljudem svojega edinorojenega Sina, obljubljenega Odrešenika, da jih otmif, jih posinovi ter jih postavi dediče božje, in sodediče Kristusove. V siromaštvu in skromnosti se je Zveličar rodil, sam sebe je do skrajnosti ponižal, ko je podobo hlapca na-se vzel, ljudem se je upodobil in bil na zunanje kakor človek. Ponižal je sam sebe in je bil pokoren do smrti, smrti pa na križu. (Fil. 2, 7, 8.) Toda, kako se je obnašal svet do njega? Prišel je v svojo lastnino, in njegovi ga niso sprejeli. (Jan. 1, 11.) Ko je vzel starček Simeon Dete v svoje naročje, prerokoval je to-le: Glej, ta je postavljen v padec in v vstajenje mnogih v Izraelu, in v znamenje, kateremu se bo nasprotovalo. (Luk. 2, 34.) In to prorokovanje se je res uresničilo in se še sedaj do pičice uresničuje, kakor je vže prerok napovedal: Gospod bo prebivalcem v Jeruzalemu v kamen spodtike, v zadrgo in pogubo. In prav veliko njih se bo spodtaknilo, in bodo potrti in zapleteni in vjeti. (Iz. 8, 14, 16.) Kako malo jih je verovalo na Mesijo ! Čim jasnejše je razodeval svojo božansko naravo in poslanstvo, tim bolj glavo, strah ji je zadržal besede v grlu. Za hip pozneje pa se je vBpela kvišku. »Hitro, prečastiti, prosim vas, bežite, prej ko zvejo, da ste tu. Bežite, da vas ne zaprejo. Ne, ne smejo, ne smejo I1' Duhovnik je z žalobnim pogledom odvrnil redovnici: „ Jaz naj bežim, in z begom še opravičim sumnjo? Ne, sestra nikdar; idite k preduici, pa rec:teji, naj moli skupno s sestrami za me ! Jaz grem, preoblečem talar, potem Duhovnik Lurc je zapustil sprejemno sobo. Črez malo minut se je bil preoblekel. Nato je šel v kapelico in padel pred Najsvetejšim in prosil, naj mu dodeli milosti in moči, da bi mogel prenesti potrpežljivo, če treba, nesrečo obrekovanja in kazen obsodbe. Potem je pristopil k podobi Marije pomočnice in iz dna svoje duše molil: Memorare o piissima virgo Maria, nonesse auditum a saeculo, quemquam ad tua petentem suffragia esse dere-lictum.*) Tolažnica žalostnih, prosi zame! *) Spomni h«, o premila Uevic* Marij«, da ni bilo le alitati, Oa Li bil kdo zapui&n, ki je pod Tvojo obrambo pribelal. so se odvračali od njega otroci sveta. Njegove nauke so sprejemali z nevero, njegove čudeže s pretvarjanjem in zasmehovanjem, njegove opdmine z zaničevanjem, sovraštvom in zavijanjem. Razumeli so ga pač, ko je trdil o sebi, da je vogelni kamen, ki so ga zavrgli zidarji,,, kamen, o katerem gbvori psalmist (Rs. 117, 22.): Sleherni, ki pade ob tem kaš-,. menu, se bo razbil, na kogar pa kamen pade, ga bo strl. Spoznali so, da je njim' to priliko govoril. (Luk. 20, 17.18.). Toda nevredne so se skazali zveličanja, pogubili so se vsled svoje zakrknenosti in zaslepljenosti. Kako tužno se čuje tožba nebeškega Zveličarja: »Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke, in jih kamenjaš, ki so k tebi poslani. Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor koklja zbira svoja piščeta pod peruti, in nisi hotel11. (Mat. 23, 37.). Izraelci pa — pravi sv. Pavel — isbaje postavo pravičnosti, niso prišit do postave pravičnosti. Zakaj ne? Ker ie niso iskali p6 veri, ampak po delih. (Rim. 9, 31. 32.). Šele nauk o križu, je odprl paganom oči, da so strmft spoznali Jesusa Kristusa in ga pričeli ljubiti. In glej, v grešno omamljenost, v nevero in mesenost zatopljeni svet, se je pro-budll iz smrtnega spanja. Hlastno se je oklenil naukov sv. evangelija, se je obrnil proti novi luči, ki je zasijala na vzhodu, proti oni pravi Lači, ki razsvit-ljuje vsakega človeka, kateri pride na ta svet. (Jan. I, 9.) • (Dalje prih.) Rusko-japonska vojska. Poročila, ki prinašajo o vojnih dogodkih na skrajnem Vstoku nemški, angleški, amerikanski in židovsko italijanski listi bo, kakor se je 2e v teh malih dneh dokazalo, od kar je začela vojska, ne le samo skrajno pretirana, marveč nekatera celo naravnost izmišljena v uredništvih dotičnih listov. Posebno je mojster v tem pogledu tržaški židovski list „1’ Piccolo“. Kdor je za- Gorifta laiMia in Ma sv. Morja. 3. Dekanija Kanal. Čudno — a vendar res. Ta čisto slovenska dekanija, ki šteje 14.874 duš, ali 2479 družin, ima samo 655 Mohor-janov, 3-7% — najnižjo stopinjo med dekanijami. Da bi imeli na Kanalskem v vsaki drugi družini Mohorjeve knjige, izvršiti bi morali gg. poverjeniki veliko delo ter pridobiti še 684 novih, kar se pa ne bo tako hitro zgodilo, ako bo na Kanalskem taka zaspanost. Evo podatkov: Število c *3 -a Do polovice družin Z K/l . e s > O o Duhovnija > 0 t!« T3 0 udov c •v ■s ,S TJ =* Moh( janov ><£> S o . t. m. pri Djakovem hud boj med Albanci in med turSkimi vojaki. Razdrli so brzojavne zveze. Albanci so vžgali hišo davkarjevo, kjer se je nahajal tadi njegov urad. Sicer so bili ta Albanci kmalu pregnani. Ne pa tako pri vasi Rabustje, kjer ao Albanci hudo naklestili turSke vojake. Uataja se je začela širiti tadi blizu Ljame, na južni strani Prizrenda. Istotako so se začele drugod prikazovati ustaSke čete. Tarčija ne taji več, da se pripravlja na vojsko z Bolgarijo. Bolgarija tudi ne prikriva avojih vojnih priprav. Le o Avstriji se trdi, da se prav čisto nič ne pripravlja. Tako so krožile na danajski borzi vesti o najbližji mobilizaciji Avstrije, ali uradna „Wiener Abend-postu je koj prihitela s svojim uradnim dementijem, ki je pa večkrat ravno nasprotno od tega, kar bi moralo biti, namreč potrdilo vsega tega, kar hoče zanikati. ' Dopisi. Od nekod. — Poklicani organi pri odmeri osebne dohodnine v goriškem in sežanskem okraju ne ravnajo z nekaterimi duhovniki, kakor bi se smelo pričakovati. Njih napovedi se čisto nič 4. Dekanija Devin. Devin si je vže izbrala .Lega Na-zionale" Nabrežino in ostali Kras pa ao-cijalna demokracija za svoja torišča. Da popada tod več ali manj narodna in verska zavest, pričajo nam tudi naslednje številke: Duhovnija Število c >3 Ji 3 0) C £ ^ o > O c S "3 O = »0 -o •-O ► duhov- njanov Mohor- janov ma. !preo-njka [staja Gabrije 731 41 122 20 56 Nabrežina 1611 78 268 56 4'8 Devin 789 36 131 30 4-4 Temnica 488 21 81 20 — 43 žit. Polaj 7411 30 123 31 405 Opatjenelo!! 1541' 62 257 66 - 402 Ma vbili jo 591 18 98 31 ’ 3- Zgonik 1! 1154 33 192 63 28 Kostanjevica 910 24 152 52 263 Doberdob 6571 17 109 34 — 2-60 Hrc3tovica! 10081 24 168 60 — 23 Jamlje 3271 6 54 21 - 1’8 V devinski dekaniji je nad 10.000 Slovencev — a skupno le 389 oziroma 3'8% Mohorjanov. Da bod > Mohorjeve knjige v vsaki drugi družini, nabaviti bi morali še okolu 460 udov. Čč. gg. poverjeniki, neumorno na delo, ter rešite čast svoji dekaniji!! 5. Dekanija Komen. Komen je kraška metropola — a sodeč po številu Mohorjanov, bi mu skoraj odrekali to čast Primerjajo številke obeh kraikib dekanij komeoak* in devinske ae nam pokaže žalosten pojav, da stoji število Mohorjanov v obeh dekanijah celo pod normalno odstotno atopinjo & 6%. — Komenska dekanija šteje 17.803 'duš — ali po našem štetju 2967 družin — a samo 760 Mohorjanov ali 42%. Da bodo v vsaki drugi družini prebirali Mohorjeve knjige, imeti bi morali Se 723 novih udov. — Med vsemi duhovnijami se odlikuje mala Branica, ki je vže prekoračila na^ cilj. Poglejmo! Duhovulja Število Štev. družin po 6 oseb Dopolovi- Odstotno število udov j duhov- njanov Mohor- janov ce družin udov ma- preo" njka staja Branica 388 37 65 5 9-5 Gabrovica 510 39 85 4 — 76 Velikidol 557 41 93 6 — 73 Pliskovica 780 52 130 13 — 6’6 Vojščica 533 32 89 13 — 6’0 Ribemberk 3030 148 505 lOb — 4-68 Šmarje 1413 68 205 49 — 4'81 Škrbina 625 30 104 22 — 48 Doroberg 1 1568 66 261 65 — 42 Štanjel 1192 45 199 54 — 3-8 Kobljpglava 568 21 95 27 — 8‘6 Gaberje 933 31 155 46 — 3-3 Komen III 3130 101 522 160 — 3-3 Lipa 541 8 57 20 — 28 Štjak 1881 87 SIS 80 — 2-1 Gorjansko! 1245 14 207 90 — 11 6. Dekanija Ločnik. Dekanija Ločnik obsega vsa Brda ter šteje s slovenskim Mirnikom okola 14.000 SloveDoer. Tadi v tej dekaniji ne vpoštevajo, še manje njih utemeljena pojasnila in prizivi. Osebna dohodarina se jim od leta do leta v nekaki aritmetični progresiji vodno zvišaje, dasiravno ae jim dejanstveni dohodki na eni strani zmanjšujejo, a na drugi atrani Btroški množijo. Ta davčni vijak je pri nekaterih — posebno duhovnikih — vsled brezozirnega postopanja omenjenih faktorjev uže tako napet, da mora preje ali sleje počiti. V dokaz tega navaja pisec leh vrstic sledeči slučaj: Neki duhovnik iz goriškega okraja je z natanjčnimi podatki dohodkov in stroškov napovedal svoj čisti dohodek pod K 1200, cenilna komisija pa mu je istega brez vsake postavne podlage cenila za K 600 več. Na prošnjo dotičnika, da mn slavna c. kr. davčna administracija blagovoli naznaniti, na kakšen način oziroma pri katerih točkah se mu je ta dohodek izračunal, vdobil je sledeči odlok: „Reševaje Vašo prošnjo predloženo dne.... za naznanitev podstave, ki je bila merodajna pri odmeri osebne dohodnine za 1. 1903, se Vas obvesti, da je cenilna komisija cenila Vaše skupne dohodke na podtagi § 214 zakona o osebni dohodnini na K... sode po zunanjih znakih in uvažuje sosebno Vaš ngodni skopni ekonomični položaj11. Na priziv, v katerem je dotičnik odločno in temeljito pobijal merodajnost omenjenega § 214 pri odmeri njegovih čistih dohodkov, ker jih je v svoji napovedi na strani 3 navedel z natanjčnimi podatki, vdobil je doslovno sledečo rešitev: „C. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu ni ugodilo z odlokom od... št________ vsled sklepa prizivne komisije za Goriško-Gradiščansko od... Vašemu dne.... pod-nešenemn prizivu zoper osebno doho-darino od K... vpisano za i. 1903, ker se je dognalo, da skupni dohodki K..., katere se je vzelo za podlago pri ob-dačenju, so prilični dejanskim razmeram za časa, ki je za odmero davka za 1. 1903 merodajen in ker odpade na isti dohodek više navedeni davčni postavek. Zoper to odločbo ni dopuščena po §218 odst. 1 odnosno § 282 odstavek 2 zakona od 26. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 rednim potom nikaka daljna pri-tožbau. — To pač ni Salomonska, ampak salamenska razsodba, ker ni iz nje nikakor razvidno, ne kakšni podlagi se je pri-zivniku od cenilne oziroma pHzivne komisije čisti dohodek kar zn K 600 zvišal. Proti takemu postopanju pri odmeri osebne dohodarine je piBec teh vrat pripravljen nastopiti izredni pot in sicer s tožbo na upravno sodišče, ako se še kdo drngi najde, ki bi se s lem slagal. Komur 8e tedaj v tem oztru krivica godi in se vjema s tem predlogom, naj prijavi Bvojo ime vsaj do Ve|ikenoči b1. uredništvu ..Primorskega Lista*. Ako so jih prijavi vsaj deset, izroči se stvar enemu odvetniku za nadaljne korake. Glavni smoter nameravane tožbe bi bil ta, da se konečno reši: Jeli cenilna ko- razpostavila je „Lega Nazionale" svoje mreže; dolžnost pravih domoljubov pa je, da napad nasprotnika odbijejo. Kako v8pešno se bojuje Podgora — žalibog nam pričajo naše številke, da je v Brdih le malo duhovnij, ki bi se ponašale z povoljnim številom Mohorjanov. Odlikujejo se: Vipolže, Medana, Podgora — a žalostno je, ako imamo tudi pod &% Mohorjanov, da celo 11%. — Da bi Brda pokuzala svojo zavednost, nabaviti bi morali vsaj še 470 udov; sedaj je Mohor-jannv le 48%. — Število .5 Do polovi- • c ll ce družiu o * Duhovnija o o 1 O > 'O 0 udov c ® 2 = -C o o c >•<£> Oj ma- preo- O 3 cn 0 -o 5* a .A •02 O. njka staja O ? Vipolžti 520 56 87 13 10.7 Medana 1036 96 173 — 10 92 Podgora Sl. 1530 136 255 — 8 88 Ko/.ana 973 67 162 14 — 69 Mirnjk 570 33 96 15 — 57 Vedrijan 374 21 62 10 — 56 Ločnik Sl. 200 11 33 6 — 65 Šmartno 1156 55 193 41 — 4-7 Št. Ferjan 1435 58 239 61 — 4-0 Biljana ! 865 33 144 39 — 38 Gradno 1 865 29 144 43 — 33 Cerovo 1 1190 38 198 61 3-2 Kojsko ! 1316 38 208 64 28 Kojana 1 567 15 95 32 — 28 Kožbana 1 554 15 92 31 2'7 Št. Lovr. ! 778 10 129 ti VI (Dalje pride.) misija pri odmeri osebne dohodarine principijelno dolžna držati se predloženih napovedij in ne neutemeljenih in lažnjivih ovadeb? — En duhovnik. Z Vipavskega. — Kakor drugod, tako se tudi pri nas razširjajo umazani iz nemškega v slovenski jezik prestavljeni romani aliH »grofica beračica*' in dr., ki jih izdaja znani iz Nemčije v Ljubljano privandrani Prus Otto Fischer, kateremu seveda prav dobro dišijo tudi slovenski groši. Ti „kriminal-romani“ so brez vsake slovstvene vrednosti in so naravnost strup za nerazsodno, lahkomišliono mladino, ki jih žalibog s strastjo prebira, ker so pisani skrajno mikavno in zapeljivo. Kar duhovniki s trudom zidajo, pa take slabe knjige podirajo, ker poleg velikega nravnega pohujšanja razširjajo tudi versko mlačnost in brezbrižnost. Zato pa na gnoj ali v peč s takimi knjigami in brošurami, saj je dovolj poštenega slovenskega berila! Zlasti atariši naj bi buij pazili in večkrat tudi pogledali, kaj berejo njih otroci ter jim tako umazano in pohujš-Ijivo berilo kar naravnost prepovedali! To storiti veleva starišein tudi njihova sveta krščanska dolžnost, katero imajo kot odgojitelji svojih otrok, za katere bodo morali enkrat pred Bogom odgovor dajati. — Doruberške novice. — »Podporno glasbeno, sokolsko, tamburaško društvo „Napr ej“ v Dornbergu1* ima dolgo ime. Krajše bi se nazvalo: „društvo pivcev in plesačevM. Prvo znamenje življenja je dalo od sebe v nedeljo s plesom. Načeluje mu — načelnik naše postaje. Veliko veselje je bilo na predvečer sv. Valentina. Kje pa ? — V čakalnici na naši postaji. Liberalni pevci in tamburaši so napravili slavnosten večer svojemu dičnemu voditelju, g Marinku. In g. M. je bil tako velikodušen, da jih je do dobra napojil. Aj, to se je pelo in tam-buralo, plesalo in rogovililo črez polnoč. Po Dornbergu govore, da neki oženjen fant tam z vasi ni imel čevljev. No, pa kaj za to? Se je pa bos zavrtil. Kamenje lomiti hoče tukajšnje podjetništvo nad Saksidom na desnem bregu Vipave. Da se bo spravljalo gradivo na levi breg, se mora narediti most črez reko. Zdaj imajo Saksidovci. sicer tako zapuSčeni, lepo priliko, da dobe dober most črez Vipavo. Naj le radi kaj žrtvujejo v ta namen! Žrtve se jim v par letih izplačajo, ker bbdo lažje obdelovali zemljišče in pa bodo zvezani s svetom, Ribarjenjev dornberškem kosu Vipave je bilo oddano v nedeljo, kakor pravijo, za 30 K. Ljudstvo je malo zadovoljno. Želelo je, da bi se bil lov razdelil, in v oddelkih oddal reč najemnikom. Pa so že razlogi, zakaj se to ni zgodilo ? Iz Kamenj. — Pustni čas je čas veselic, katere prirejajo že v vsakem kota. Zdi se tedaj le škoda papirja sporočati v časnik o veselici, katero je napravila tukajšnja „Marijna družba" skupaj s cerkvenimi pevci pustno nedeljo popoldne. Ker pa seje ta veselica odlikovala od drugih pustnih hrupnih veselic s svojo dostojnostjo in plemenitostjo ali (ineBO, je vendarle potrebno, da tudi naši sosedje zvedo, da tudi kamenjski župljani nismo tako grozni nazadnjaki, kakor si vmišljujejo naprednjaški sosedje. Glede poštene naprednosti se ne vstrašimo ko-garsibodi. Odliko v naprednjaštvu pa radi prepustimo drugim. Marsikaj in prav veliko nam sicer še manjka, pa z dobro voljo in z združenimi močmi upamo, da bomo vedno napredovali v dobrem. Na veselici ao nastopili moški, ženski mešani zbori, ženski dvospev s spremljevanjem harmonija; resne pesmi so se vrstile s šaljivimi. Tri dekleta in dva mladeniča so nas razveselili z deklamacijami ; vsi so častno rešili svojo nalogo. Hvalili ne bomo nobednega, ker zavest o storjeni dolžnosti in priznanje občinstva je več vredno ko vsa prazna hvala. Ko so uha dobila zadosti prijetne paše, «o še oči dobile nekaj za povrh. Prikazale so se kakor žive podobe, katere je kar na steno pričarala neka čudna laterna tam na odra. Ogromna udeležba in vstrajnoBt občinstva priča, da so ljudem vSeč take mirne in poštene veselice, pri katerih ni mogoče ne popivanje, ne zapravljivost, Novi lepi oder nam pa priča, da ae nadejamo v Kamnjah še več in še lepših vpgojevalnih veselic, Opatjeselo. - Zopet ena žrlva pleaa. — Dne 81. januvarja 1.1. imeli bo Opajci obligatni ples po svoji stari navadi in Šegi. Deklina A. P. 20'/.. let stara, plesala je bajo jako živahno do koncu. Torek t. j. dno 2. februarja zvečer pa je uže izdihnila svojo iluSo in sicer za vnetjem črev. Mladinal kdaj so boš spametovala? — V Opatjemselu skokoma napredujemo. Županstvo napravilo je koncem mi-nolega leta svetilke ob glavni cesti skozi vas. To bi bilo jako pametno in umestno, ako bi služile pravemu namenu, toda za davke plačnjoče občinstvo skoraj nimajo drugega pomena, kakor da jih sme pri belem dnevu občudovati, ker se navadno prižigajo le ob nedeljah jn praznikih zvečer in na predvečere ali če si fantje sami napravijo kak praznik med tednom. Namen tukajšnih svetilk je tedaj očividen; do zdaj služijo edino le pijancom in ponočnjakom. Tudi uniformiranega redarja imamo kateri pa dobiva svojo mesečnino menda edino radi tega, da se ob nedeljah in praznikih kaže ljudstvu v uniformi, katero mu je županstvo vkupilo, ker radi javnega reda in nočnega miru gotovo nima vočjega vspehu, kakor slamnati mož v prosu. Slavnemu županstvu toraj priporočamo, da se na davkoplačevalce bolj ozira, kakor na one, ki plačujejo davek samo krčmarjem. Lokve, ^ne 8. febr. 1904. — Novo obč. zastopstvo na Trnovem se je 4. t. m. konstituiralo; izpalo je vse po volji in želji Tr jvcev. Uvažuj6 pa število Občinarjev in razdelitev starešin na posamezne kata-stralne občine, so razmere daleč od matematike! Trnovo in Voglarji imajo skupno katastralo s približno polovico volilcev, ndobili so pa 9 starešin: — med temi župana in 3 podžupane. Nemci, Lokve, Lažno in Trebuša (ozir. 2 katastrali) pa samo 3 starešine z jednim podžupanom vrh Trebuše. Zakaj tako ? Aha, poreče kdo: Na Trnovem imajo „trdnjavo“; za to „trdnjavou treba je večje posadke, da se ubrani navalov kakega divjega naroda, zat<5 toliko starešin I — G, —dobro znani— dopisnik „SočeM s Trnovega od 25. jan. si poje Blavo, da je bil naš utok od merodajne oblasti zavržen, da imajo torej Trnovci pravo, mi pa k r i v o I Kdor pa dobro opazuje ta slavospev v „Soči“, pride do prepričanja, da g. dopisnik poje slavo sam sebi; on namreč dokaznje Trnovcem prvič, 'Ida jim je le njegova spretnost priborila zmago, in da je zavoljo tega on nenadomestljiv in neobbodno potreben za obstanek trnovske „trdnjave“. Dragič se pa opazuje, da je šlo g. dopisnika tadi za lastni obstanek na Trnovem: vse te službe in tituli, kar jih on nosi, so Bogme mastni I Mislim, da bi se Se-modremu Sokratu mešalo v glavi, ako bi ga ne bila Ksantipa z vodo polivala... Razumete? Pa bodil 6. dopisnik leži zdaj na lovorikah I A slavopevec je pozabil, da so tudi farizeji nekdaj se rogali: Glej ga, , kako tempel podira in znova postavlja! Toda Kristus je prosil svojega Očeta, naj jim oprosti, ker ne vedo, kaj delajo. Tudi mi smo prisiljeni reči trnovskemu zmagovalcu: Vi ne veste, kaj delate! Pri konstituiranju obč. zastopstva se je Vaša krivica jasno ilustrilalat Politična oblast sama — navzočna pri volitvi županstva — je dobila argument ad ocu-los, (po naše: je videla...) da je bil neki starešina, ki ste ga Vi izbrali, 12krat v dotiki s paragrafi (k. z. §§ 411, 425, 431, 488, 496, 460, 487 in 81). Lepa družba za Vas! Nu, naš utok je bil naperjen tudi proti temu starešinu: — in sedaj naj sodi vsak trezni človek, kako podlago ima Vaš slavospev! Pa še nekaj! G. dopisnik imenuje rajnega kardinala Missio žalostnega spomina: tu pa je zadel cvek na glavo: celč politični soprotivniki f kardinala obžalujejo njegovo prezgodnjo smrt; obžalujejo, ker je on bil prvi slovenski .kardinal v naši metropoli... Glejte, g. dopisnik! Ali se more meriti miš z mačko, jagnje z levom? *Le počasi z Vašo kritikol Tudi Vi boste odhajali s Trnovega; tačas se pa poreče: Priiel je iskat svoj dobiček, našel ga je in tudi odnesel — veselega spomina... Končamo: Vaša kratkovidnost, netemeljitost in obrekovanje ne diči moža; pripustite to, kar Vi pišete, rajši kaki ženici-blebetulji — blamaže bo manj! Več Lokvarjev. V Kobaridu smo dobili zastopništvo ..Vzajemne zavarovalnice14. Prevzel je je g. Franc Š I u n d e r, št. 112 (p. d. „GlažarM). „Vzajemna zavarovalnica" se je pred leti ustanovila v Ljobljani in je katoliška ustanova. Odškodnino izplačuje zmiraj hitro in točno, kakor je pokazala posebno pri velikem požaru v Bovcu, kjer so bili njeni cenilci prvi na mestu požara in so odškodnino najboljše izplačali. Ta zavarovalnica bodi vsem našim rojakom v Kobaridu in kobariškem okraju najtopleje priporočena. Vsakega zavednega moža dolžnost bodi, da se čim prej zavaruje pri tej zavarovalnici. Torej, naši možje, pristopite vsi k »Vzajemni zavarovalnici"! Svoji k svojim! S Kobariškega. — Minuli teden se je klatil tu okrog neki agent, kateri je vsiljeval ljudem, sosebuo po gostilnicah in štacunah, lutersko ali protestan-tovsko sv. pismo. Ker se je lepa zunanjost knjige in njena cena (še pod eno krono;) zdela sumljiva, so tu pa tam kaj čitali in kmalu zapazili protiverske zmedenosti. Za to so ga odganjali z besedami: „Naj le odnese v Nemčijo svojo sleparsko kramarijo!“ Znal si je pomagati, kakor znajo taki: „Kaj? Ali je pa f vera prava?11. Vendar je par ne- vednežev prekanil in naredil ž njimi kupčijo. — Ljudje božji, ne borite in ne držite pod svojo Btreho enakih knjig, kor po prepovedane od sv. cerkve, ker omamijo človeka tako, da postano dvomljivec v sv. resnicah in dokaj lahko odpadnik od sv. vere. Na ogenj s tem ! Iz Trente. — Gledč navest v 11. št. „Soče“, na katero se me je opozorilo, izjavljam sledeče: Česar nihče razven Nj. Prevzvišenosti ne ve, to hoče vedeti naš Gabršček; tako hoče on tudi vedeti, da bi prišel jaz rad kam blizu Gorice — celo, kar Bog obvari, v Kronberg. Na vsak način se pa hoče Andrejc zavarovati proti temu še začasno, in .zato je vzdignil srce pretresljiv hrup proti meni! Zakaj ni pač živel Gabršček v starem testamenta! Morda bi ga bil Bog poslal mesto plašljivega Jona v Ninive, Andrejc bi se gotovo ne bil skrival — dosegel pa z grožnjami izredno mnogo! Andrejc! Ako koga zadeva kaj premestitev, zadeva gotovo mene bolj nego Vas. Kaj pa porečete k temu, kar izjavljam Vam in preč. ordinarijatu, da se mi iz Trente nikamor ne mudi tako hudč, da pojdem, kamor me pošljejo in da pojdem, kadar me pošljejo — brez vsega ugovarjanja in hrapa? Jedno Vam pa pritrdim, da je namreč še v Trenti predobro zame >— zlasti po leti! Gj, ta planinski svet! . . , Pač; marsikdo me zavida in po pravici — jaz pa — nikogar 1 Še Gabršček bi zamenjal z menoj, ako bi — nosil kolar in bi ne imel — žepnih ozirov. Srčen planinsk pozdrav iz divne belo-zelene Trente I | Zadovoljni Trenta r. Iz bafike doline. — (Novice.) Ž u-panski stolček je prirastel grahov-škemu g. županu, pa ni nič čudo; kajti v desetih letih seje že lahko privadil lepo sedeti na njem. Grahovski g. župan je dal v najem svojo krčmo, kakor pravijo, nekemu židu; pač lepo priporočilo za njegovo prihodnjo kandidaturo. Koze, ki so strašile po naši grapi, so izginile. Ni več nobene nevarnosti, vendar pravi c. kr. glavarstvo v Tolminu, da se volitve ne smejo vršiti, ker se je bati bolezni. Pri plesih pa, kjer pride skupaj tudi mnogo ljudi, se seveda ni bati bolezni. Plesi in droge take veselice se vrše na mnogih krajih vsako nedeljo do pondeljka. Ali to ne briga pristojne oblasti nič? Bal na Grahovem so predpreteklo nedeljo toliko časa praznovali, da jih je vdobil neki fant iz Koritnice toliko, da jih bode dolgo časa pomnil. Neki delavec pri železnici, doma v Plužnjah pri Otaležu, ga je dobro obdelal z nožem. Bog daj norcem pamet! Delo na železnici po nekaterih krajih slabo napreduje, to pa zato, ker je sama mehka zemlja. Kadar je izkopljejo, se pa napravijo velikizemljati plazi. Tak svet se nahaja krog Grahovega in pri Hudajažni. Ital i j a ni 8 0 pričeli prihajati v jako velikem številu v našo dolino. Ob-naSajo se tako, kakor bi bili v blaženi Italjji. Viva Italia, viva Trieste,tako pojejo nekateri predrzui Italijani, kadar jim vino zmeša pamet; a vendar jim gredo pri gradnji železnice najbolj na roke. To je dah sedanjega časa. Novice. Delavcem v Podgori. — V podgorski papirnici traja štrajk še dalje. Svetujemo prav nujno, naj se delavci vrnejo na delo. Vodstvo papirnice je po prizadevanju 6. g. kurata Jos. Goloba, obljubilo, da se bo vstreglo opravičenim željam delavcev. Papirnica se zopet otvori, kakor hitro se oglasi toliko delavcev, da bo mogoče vsaj en stroj rabiti. Tudi plače se bodo primerno uredile. Predsedniitvo „slov. kat. del. društva v Gorici11. Občni zbor »slovenskega katoliškega delavskega društva11 bo v nedeljo dne 21. t. in. ob 31/* pri Gorjancu na Kornju. Na dnevnem redu so volitve po spremenjenih pravilih. Slovenske postne pridige bodo vsuki petek v cerkvi sv. Ignacija ob 7. uri zvečer. Slovenci in Slovenke udeležujte se v obilnem številu! Želozuiškl minister dr. pl. Wit-tek jo prišol v pond. v spremstvu mnogih višjih uradnikov v Tr3t. Namen njegovemu potovanju je, da si ogleda in se osebno prepriča o napredovanju del pri gradnji bohinjske železnice. Obolel je in sicer jako opasno č. g. Anton Jug, vikar v Sovodnjah. Mašuje ue uže 3 tedne. Priporočamo ga ao-bratom v pobožen „niementou. Poroke. —- V četrtek se je poročil c. kr. notar v Kanalu g. dr. Ferdinand Ter kač z gospo Marijano roj. baroninjo Plenker, vdovelo baroninjo Gzoernig. Srečno bilol Odlikovanje. — Naš cesar je podelil tak. veleindustrijama deželnemu poslancu g. E. Ho lz er ju vitežki križec Franc-Jožefovoga reda. Zrelostni izpit. — Dne 12. t. m sta napravila na tukajšnji gimnaziji z dobrim vspehom zrelostni izpit abiturjenta gg. Gruden in Lorenzon. Sveta ura ali obiskovanje najsvetejšega zakramenta in Marije prečiste device, dvojno premišljevanje za vse dni v mesecu, italijanski spisal sv. Alfonz Ligaori, poslovenil in priredil dr. Andrej Pavlica. Te knjige imamo Se nekaj izti-sov. Kdor bi jo želel imeti, naj se obrne do uprave „Prim. Lista1*. Cena je 64 v. . Za slovensko slrotlšče oziroma za kat. društvo detoljubov so darovali: P. n. N. N. 4 K, neimenovana 20 K, monsignor I. Wolf 20 K, monsignor I. Abram 80 K, neko društvo za izgovorjene ptujke 3 K 86 h. Lep dar. — Monsignor I. Abram nam je izročil 90 K za „Šolski Dom", 90 K za „AlojzijeviščeM in 30 K za slov. sirotišče. — Bog živi 9l-Ietnega starčka, našega posebnega dobrotnika Se mnogo let in mu obilo poplačaj 1 Za „Alojzijevišče“: Preč. g. dr. Fr. Sedej 20 K, preč. g. Jan. Lakežič 10 K (ravno toliko za „Šolski Dom“), preč: g. Al.' Matelič 20 K mesto venca na grob sošolca Iv. Kranjca, neimenovana osbba iz Kobarida 10 K. — Bog stotero povrni! Pomota. — Vrinila se je pomota v našem liBtu z dne 28. jan. t. 1. Fižol (48 kg), ki je bil poslan „Alojzijevišču“, ni bil dar občine krejske, ampak staroselske. Inštalacija. — V Št Petru ob Soči je bil v nedeljo inštaliran za župnika preč. g. Kren. Poročilo o občnem zboru »Šolskega Doma“, ki se je vršil včeraj, smo morali odložiti za prihodnjo številko. štrajk v podgorski papirnici. — V pondeljek so vstavili vsi delavci, kakih 500 njih, delo in napovedali štrajk. Storili so to zaradi tega, ker so že delj časa jezni na sedanjega ravnatelja, ki odpušča baje brez vsakega vzroka stare uslužbence in delavce-domačine iz službe ter jih nadoraestuje s tujci Nemci. Zadnjega je odpustil mehunika Rosalina. Rosalinovi tovariši so zahtevati od ravnatelja, naj zopet sprejme v delo Rosalina. Ker ni hotel tega storiti, izostali so tudi oni od deia, na kar jih je ravnatelj definitivno odpastil. Vsled tega pa splošen štrajk. AU je mogoče? — Pravijo, da 10 imeli v neki laški župniji na aiovensko-furlanski meji slovesnost pred nekaj dnevi, in po slovesnosti navaden obed ter da ue je pri obedu napivalo na izgon slo venake duhovščine is mesta Gorice, in to v navzočnosti moža, ki je v Gorici večkrat povdarjal potrebo slovensko-italijanske katoliške stranke. — Ali je mogoče, da bi bilo to resnica? — Tako vpraša Mar do hej It Žalostue spletke. — Kegnicolo prof. FranceBco C h i m i n e 11 o, ki je prišel pred kratkim v Avstrijo, je objavil proti nam in proti g. oskrbniku Širci v demokratskem listu „11 Gaizettinou par poslanic, ki pričajo, da smo vse prav pisali, kar smo pod lom naslovom objavili. Poslanice so pisane v slogu, ki ne pristoja izobraženemu človeku. Vsi razumniki v Gorici se tej bedariji smejejo in sodijo iz tega, da je mož nesposoben za tak posel in je najbolje, da odide.. . To je pa tem bolj žalostno, ker piše nekako vimenu matere prednice uršulinskega samostana. Uršuli nski samostan v Gorici izgublja s takimi poslanicami ugled. Sodba naša in vseh razumnikov v Gorici je: Proč s takimi bedarijami, ki delajo sramoto. Ali se spodobi, da duhovni vodja uršulinskega samostana v Gorici in po njem nekako tuui prednica poslužujeta liberalnih listov? ! Regnicolo preti, da bo objavil proti oskrbniku g. Sirci rasne nedostatke (raancamenti). Svobodno mu! Toda glavni nedostatek je v konfuzni glavi! 0 tem bomo še govorili! Poverjeniki družbe sv. Mohorja sklepajo koncem tek. meseca nabiranje adov. Ker bjavimo v prih. številki stanje Mohorjanov tudi v ostalih dekanijah, prosimo, da gg. poverjeniki delajo s podvojeno gorečnostjo in požrtvovalnostjo v prospeh družbe. Daši ne zaostajajo ostale dekanije za vže ocenjenimi, se da vendar še v teh veliko udov nabaviti. Toraj na delo gg. poverjeniki!! Italijanske paralelke v Gorici. — Tržaškemu „Piccolu“ se z Dunaja zopet brzojavlja, da je popolnoma izmišljena vest o premeščenjn italijanskih paralelk iz Inomosta v Gorico in potemtakem seveda tudi vest, da so se v ta namen že najeli prostori „Hotela SUdbahnu. Saj se je zdelo pa že tadi nam skoro neverjetno, da bi se bil spremenil 2e v tako kratkem času tako imeniten „narodni piruhu, kakor je n Hotel Stidbahn* v tako smradljivi klopoteo. Moč živcev, kako] se pride ob i^Jo in kako se jo lahko zopet pridobi. — To je predmet, katerega si je praktični zdravnik dr. Baumgarten izbral in o katerem hoče predavati dne 26. t. m. v dvorani takojšnjega gledališča ob 6. uri popoladne. Predavatelj je že. 12 iet specljalni zdravnik za živčne bolezni v W6rishofenu ter opravlja tam kot tak tndi zdravljenje z vodo. Njemu je na razpolago velikanski materijal bolnikov. Poleg tega je dr. Baumgarten tadi izvrstea govornik. Zaradi lega pa pode njegovo predavanje jako interesantno ter bode znalo imeti tndi praktične posledice. In zopet žepni tatovi na gori* ikem živinskem trgu. — Kakor se vidi, postala bode ta rabrika v našem lista stalna, t. j. poročati bodemo morali svojim čitateljem po vsakem živinskem semnju v Gorici o kaki žepni tatvini. Tudi v četrtek je izmaknil neznan lopov nekema Pičnlinu z Volčjedrage iz žepa 56 kron. — Kaj pravi k temu naša policija ? V Skriljah imajo novega župana Franceta Kravos. Starešini, ki so ga volili, bodo seveda terjali od njega po treh letih strog račun. Dajati bo moral namreč račun o tem, kako je z ^občinskim premoženjem gospodaril, in dokazalo se bode takrat, ali je novi župan žapanoval v korist sebi, ali kaki stranki, ali pa v občo korist Skriljanov in Štomažanov, kajti po delih.se pozna moža. Loterijske številke. 13. februvarja. Dunaj............... 26 55 79 67 4 Gradec.............. 47 38 21 59 19 Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos . . . K 190 — do 210- „ Sandomingo n 230 — »9 240 — „ Java. . . . 99 230- 99 240 — „ Portorico . . n 280- 9) 800 — „ Ceylon . . . n 290 — 99 800 — Slakdor n 69 — 99 71- Špeh 99 186- 99 140— Petrolej v sodu . . 99 41-60 n 42- Maslo surovo . . . 99 180— n 190— Otrobi debele . . 99 10-80 99 11-80 „ drobne . . 99 10- 99 10-60 Turšiča 99 18-80 99 16-— . za hrano . n 12-60 ■ 18-- Oves 99 12-50 99 14-— Moka ogerska: št. 0 K 32 — St. 1 K 80-80 št. 2 K 29 60 2840, „ 4 „ 27-60, št 6 K 26-40. » & » 26-60 Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulioa Vetturini št. 3. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Olroncoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. —Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najelegatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! Anton Potaztky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. 1 Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovallšče nirnberSkega In drobnega blaga ter tkanin, preje ln nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše švanke in šivalne stroje. Potrebščine sa krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna otirala za w letne fiate. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Št. 423 Op. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil IV.četrtleta t. j. mesecev oktobra, novembra in decembra 1902. začne v ponedeljek dne 7. marca 1904. ter ae b nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. 04 ravnateljstva zastavljalnice in i njo združene hranilnice. V Gorici, 6. februvarja 1904 C Pozor! Pozor! <5 n ‘n Irt /v\n irir Kli v Na prodaj je belo in črno briško, vipavsko, furlansko in istrijansko vino Odpošilja st* na vso kraje vsoti-Ckib od 60 litrov naprej. Postrežba jo točna, ceno zmerno. So priporoča s spoštovanjem Josip Toroš, Via del Ponte Isonzo hšt. G. Gorica. Harmonij že rabljen, majhen, bi nekdo rad kupil za zmerno ceno. Naslov pove upravništvo. Gorici. Edina krojačnica prve vrste, civilna, vojaška In uradniška. Velika zaloga gotovih oblek in vsakovrstnega sukna iz avstrijskih in inozemskih tvornic, posebno za 11. duhovščino gotovih sukenj, imam izdelane in izdelujem jopiče, pelegrine in zimske suknje s kožuhovino za dame po najnovejšem kroju. Cene proti vsaki konkurenci. Blago na meter se prodaja najceneje. St priporoča sl. občinstvu M. Poveraj. Nova delavnic cerkvenih posod O O O O O O in orodja. Gorica, magistratna ulioa št. 8. Podpisani vaoja si naznaniti preč. duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih posod ter se priporoča za na-ročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah. Ker ie nima ilustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja. Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno Btanje. Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja že rabljene. Udani Franc Lebau, srebrar. Anton Kuštrin Gosposki ulic* h. štev. 25, priporoča častiti dnhovščini in slavnemu občinstva v mesta in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lncca, St. Angelo, Korfh istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboja Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V« kila in od 1 funta. Testenine iz tvomice Žnideršič & Valenčič v 11. Bistrici. Zveplenke dražba sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevrg mlina v Kranja in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. i» tt j^ntoiz /on. klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Karol Draščik, pekovski mojster na Komu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. n v Gorici na razstavi I. 1900 a zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mesta in na deželi najuljudneje. Lekarna Prave in etilno žel. kzi|>ljirc z znamko sv. Antona Pado-vanskoga. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva, —Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan , po jodno žličico (Varstvena znamka) popjje _ 0krepi Selodec, storč, da agine v kratkem fasu omotica in Si-votna linost (inrtvost). Te kapljice tndi storč, da človek raje ji. ^ Cena steklenici 60 vin. Prosiva zahtevati listke! P k Največja trgovina z želez j cm Konjedic & Zajec Gorita, prefl nadškofijo štev. S ie ptrožnica v 11 „Monta“. Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. Edina zaloga stavbenih nositeljev v Gorici. Pocinkana šica aa vinograde po jako ani&anih cenah / Pozor! dno krene nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove aiiterikanske blagajne, da je knpil pri naja za 100 kron blaga. I I M | IT Prosiva zahtevati listke! Krojaška zadruga CfoFica. (gosposka ulica 7, naznanja, da prodaja oblačila za dame in gospode, modne barhente, in. drugo manifakturrco blago posebno za bližajoči se rimski čas, blago vseh kakovosti in po najnižje mogočih konkurenčnih in stalnih cenah. Vzorci najnovejSe izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto. hd o M O H » o p P- o i Sprejema hranilne vloge katero obrestuje po 41/2°/u polumesečDo; ne-vsdignene obrestipripi-suje konec leta k glavnici Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila udom aa osebni kredit po 6"/» in nn vknjižbo po B1/,®/, »Centralna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poitnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane z glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po 2 K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Uradne ure vskk dan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.