Leto XVI. V Celju, dne 21. februarja 11HM>. 1. Stev. 22. Uredništvo je v Seliillcrjevi cesti št. 3. — Dópise lil» govolite fraukiiati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat ;na teden, vsak ponrieljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in N.-i. ',« kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. Za An *.;ko in druge dežele toliko več. kolikor /.naša poštniua. na ureč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina « • p^ilja upravništvu. plačuje se vnapryj. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakoki'at ; za večje in serate in innogokratno inseriraiije znaten popust. Novi predsednik. Vsako sedmo leto je na Francoskem velepoinembno. Vsako sedmo leto sc vrši volitev novega predsednika francoske ljndovlade. Narod sam si voli svojega vladarja za dobo sedmih let, narod sam mn poveri gospodstvo nad celo državo. Velik je trenutek, ko se /.bero zastopniki francoskega ljudstva in po želji in po volji naroda, ki pi zastopajo, volijo za dobo sedmih let poglavarja francoske države. : Sporočili smo že. da se je vršila ininoli mesec volitev novega predsednika in da je bil izvoljen Fallieres. A dne 18. t. m. je vodil pasle prednika republike dosedanji prezident Loabet. Dne 18. t. m. se je pedal ministrski predsednik Ronvier ob H. uri 20 min. popoldne v palačo Lnksemburg. kjer ga je sprejel predsednik Fallieres. Ob H. nri 45 minut sta se podala oba v palačo Klj'sée, v slovečo palačo jffec^.-sednikov francoske ljndovlade. Množica je bila zbrana ob celi poti. je viharno pozdravljala novega predsednika in »vi so grmeli. Na stopnicah je sprejel Loubet novega predsednika in ga povedel v poslaniško dvorano, kjer s» bili zbrani vsi višji zastopniki frante vlade. Loubet je pozdravil Kalin je povdarjal v svojem nago-n, da bodi vedno prva skrb vsakogar, ržati mir. edinost in slogo med vsemi romislečimi državljani, pripomagati t nreditvi socijalnih razmer in čuvati ter pomnoževati simpatije, ki jih uživa Francoska na zunaj. S pomočjo zbornice in vlade so se ojačale prijateljske razmere z vnanjimi vlastmi in mi upamo, da se vzdrži mir in da se čuva naša narodna čast tildi odslej. — Fallieres se zahvali za nagovor in izjavlja, da bo zastavil vse svoje moči za Francosko in Ijndovlado. Apeluje na simpatije in za-npanje zbornice, katera nasprotno lahko v vsakem slučaju račnna na njegovo pomoč v skupnem delu za blagor in slavo domovine. j Nato popelje Lonbet novega predsednika po vseh prostorih elizejske palače. Ko sta se potem peljala bivši in novi predsednik v zasebno stanovanje Loubetovo. ju je- množica po celi poti opetovauo viharno pozdravljala. Potem se je vrnil Fallieres v elizejsko 'palačo. Ob 6. uri zvečer je prišel k njemu ministrski predsednik Ronvier in ura ponudil denaisijo kabineta. Fallieres izrazi željo, naj ostane ministrstvo Rravier. Sami smo krivi. Tisočletja je tlačanil in hlapčeval naš narod drugim, močnejšim sosedom — in še do danes se nismo osvobodili in rešili teh suženjskih spon docela. Kdor ima odprte oči za življenje in mišljenje našega ljudstva, ta se mora boječe vpraševati, kako je to mogoče, da je do danes še tako malo onih peg izbrisanih v značaju našega ljudstva, katere mu je vtisnilo tisočletno hlap-čevanje in tisočletna tlaka, ki nam je zamorila skoro ves čut svobode in samostojnosti, nam zatrla ves narodni ponos in vtisnila na čelo našemu narodu sramotno znamenje suženjstva. Narod sužnjev, nesvobodnih. boječih, ponižnih, to je narod slovenski! In vendar danes ne tlačani in ne hlapčuje več mogočnim nemškim gra-ščakom. ni se mu treba več klanjati zloglasnim gosposkim valpetom in bi-ričem danes je naš narod, naše ljudstvo, naš kmet na svoji lastni zemlji svoj gospod. Ponižnost, bojazljivost, zavest neke nesamostojnosti. to so znaki in lastnosti slovenske duše. In v teh označenih mejali „vzgajamo"4 naše ljudstvo, v teh mejah ga držimo^ mu ne pustimo dalje mi. ki pražimo, tla tun hočemo pòmagati. da ga'hocrn:'. iiviguiti. tla hočemo vzbuditi v njem narodno samozavest. narodni ponos. Ali hočemo vzgojiti samostojno, samozavestno ljudstvo. ali pa hočemo vstvariti si in ohraniti poslušno, ponižno, slepo čredo, ki pojde za nami. kot za svojimi obljubljenimi proroki? Začela so se res pri nas na Slovenskem in tudi pri nas na Spodnjem Štajerskem v zadnjem času vremena jasniti. Oni pomembni, za tlačitelje ljudstva in zaščitnike teme usodepolni klic po izobrazbi, po razširjenju prave izobrazbe med najširše vrste ljudstva, ki se danes razlega po celem širnem kulturnem svetu — je našel slednjič tndi pri nas nekaj odmeva. Začelo se je nekaj delati, začela se je orati celina na polju ljudske prosvete. Delo je veliko, treba je sistematično organiziranega, globoko premišljenega intenzivnega dela. To vemo. da na mah ne pade drevo, vemo tudi. da se hitreje organizem ne more razvijati, ko prepušča naravni zakon razvoja. A kaj vse razumevamo pod tem delom, tem vzgojevalnim. poljudnim narodnim delom! Tu prihajamo zopet nazaj k začetku teh vrst. Sami smo krivi! Naše delo je podrobno, to podrobno poljudno delo mora spremljati, mora takorekoč šele pripraviti in vstvariti tla za ono. kar se običajno razumeva pod poljudnim delom: poučna predavanja, knjižnice itd. Začnimo stavbo pri temelju, tu mora delati vsak posameznik brez hrupa in velikega trušča — delati mora drugače ko do sedaj. Prepogosto opažamo, da imajo pri našem slovenskem ljudstvu toliko veljave in ugleda ravno njegovi najhujši narodni nasprotniki. Vesele se ugleda svojega in vpliva brezztoačajni odpadniki. nemčurski učitelji in obrtniki, ker znajo /. ljudstvom govoriti, ker se ljudstva ne boje, ne izogibljejo. Tu si moramo našteti nekaj narodnih grehov, pa priznati si moramo te grehe, ki so krivi, ki ovirajo, da tako počasi napredujemo, ki omogoču-jejo. da se širi med našim ljudsvom oni neslovenski vzdnh, neka narodna indib'rentnost. ki pa od slučaja do slučaj;* v naših razmerah ni nič drugega, ko ncriičiirstvo. ili mi večkrat tarnamo in jadiku-jemo. kje smo še. kje je naš narodni ponós. naša narodna samozavest! Mi tarnamo nad nasini ljudstvom, ga obsojamo. če nima do nas zaupanja. In kako je nezavedno to naše slovensko ljudstvo, ko mu vendar vedno in povsod pridigujemo ona?veliko geslo: ..Svoji k svoji!'1 a vèr ne izda dovolj, naše ljudstvo še dere v nemške trgovine in gostilne, podpira svoje nasprotnike in pusti, da propadajo njegovi prijatelji, da i/topadajo oni, ki mn hočejo dobro. . i\ar so sejali naši predniki in mi. to' &tn.tefuo »ttfctaferAuaLieibo. Ufbemo želi. — Na nas leži krivda, če nismo dosegli iti ne dosegamo zaželjenih vspeliov. Mnogo prorokov in mnogo veljakov je že Vstalo med nami, ki so vrgli ljudstvu nekaj fraz. a dali so mu tako malo. malo. Kakor si vzgajamo naše ljudstvo, tako je. Ljudstvo gleda na nas in nas ne sodi po naših lepih besedah, sodi nas po našem delu. Svetovno-politični pregled. — Državna zbornica. Značilen je slučaj. Avstrijski drž. zbor je istega dne razpravljal o ogrski krizi in njenem vplivu na Avstrijo, ko je bil ogrski parlament razpnščen. Povod za debato je dal odgovor ministrskega predsednika na interpelacijo nemških strank o dogodkih na Ogrskem. — V začetku seje je predložil trgovinski minister rusko trgovinsko pogodbo in zakonski načrt, s katerimi se vlada pooblašča, sklepati trgovinske pogodbe z inozemstvom v dobi od l. marca do SO, junija. — Potem se je začela debata o odgovoru ministrskega predsednika na interpelacijo zaradi dogodkov na Ogrskem. — Poslanec dr.' Grabmayer je dokazoval, da se sme vladi dovoliti prispevanje za skupne potrebe le za gotovo dobo in pod gotovimi pogoji, češ. na temelju nagodbe iz leta 1867. ne stoji danes več Ogrska, a tudi v Avstriji smo dospeli do prepričanja, da je ta nagodba potrebna temeljite poprave. — Ogrski dogodki. Dne 19. t in. je .padla kocka : Ta dan je odločilen in zgodovinski v nadaljnjem razvoju naše države. Ogrski državni zbor je raz-puščen s posebnim kraljevim pismom in razpustil ga je kraljevi komisar general Nvirv s pomočjo vojaštva in orožništva — s pomočjo bajonetov Absolutizem je v svoji n a j b o 1 j ostudni obliki zavladal, nad O g r s k o. Večina državne zbornice je ostro protestirala proti takšnim protiustavnim činom in je sklenila, da se skliče na danes vkljub razpustu zbornice seja." Vsekakor se začno na Ogrskem šele sedaj zanimivi dogodki in obenem morda za celo državo resni časi. Ko je vojaštvo razganjalo poslance. je bilo enti klice: „Eljen 1849!" — N a n č n i minister dr. L u k a c s je podal demisijo, ki jo je cesar sprejel. — Carinski boj med Srbijo in Avstrijo. Ministrski svet srbski se je dne 19. t. ni. bavil z zahtevo Avstro-Agrske, da se spremenita točki 1 in 2 v srbsko-bolgarski trg. pogodbi. Z a h-teva Avstrije je bila sprejeta pod pogojem, d a i z p r e m e m b o odobri tudi Bolgarija. — Bivši srbski ministrski predsednik (jjorgjevič, ki je bil, kakor smo poročali, obtožen, da je izda i državne tajnosti, je obsojen na H tuesecev ječe in 1" fPiMimiv MKltHÌt slxonkov. Puntar}! na .,Potenikinu", proti katerim se je pred vojnim sodiščem vršila razprava, so bili dne 19. t. m. obsojeni: 3 pomorščaki na vešala s pomiloščenjem na lóletno prisilno delo; na prisilno delo za 7, odnosno 12 in 20 let po en pomorščak; na dveletno prisilno delo 9 in na enoletno pomorščaki. Obsojeni so nadalje en zdravnik, en praporščak in en podčastnik z izključen jem iz mornarice; en podčastnik in 24 pomorščakov je oproščenih. — Splošni Ijudskošolski pouk na Ruskem. Ministrski svet in višje šolske oblasti so se izrekle za splošni Ijudskošolski pouk. Nančno ministrstvo že izdeluje tozadevni zakonski načrt, ki se predloži državni dumi. Pouk pa ne bo obvezen, temuč določen le splošni ljudski zahtevi po izobrazbi. Za letos se uvede po celr moskovski provinciji. Ločitev cerkve »d države na Francoskem, Papež je razposlal francoskim katoličanom okrožnico, v kateri naglaša. da se je zakon za ločitev na Francoskem že dolgo pripravljal. Papež je storil vse mogoče, da prepreči tako veliko nesrečo za vero in čleveško družbo. Okrožnica preklinja ločitev, češ, da je Francija le vsled zveze s katoliško cerkvijo dobila svojo velikost in slavo. Potem razpravlja papež vse podrobnosti v tem zakonu, ki je po njegovem mnenju naperjen proti cerkveni upravi, ki jo je dal Bog; prezira od Boga postavljeno cerkveno hierarhijo; nasprotuje svobodi cerkve, ker si je civilna oblast prisvojila najvišjo jurisdikcijo nad cerkvenimi družbami; zakon je naperjen proti cerkvenemu premoženju, ki ga hoče država oropati ter vstaviti cerkvenim služabnikom plače. Papož tudi obžaluje, da bo ločitev škodovala notranjemu miru države. Končno poziva narod, naj složno in požrtvovalno s svojimi škofi in duhovniki brani vero. — 1' ancoski vojni niiuister Ktienne (Etien) je izobčil vse častnike. ki so se udeležili demonstracij o priliki popisovanja cerkvenega imetja, iz armade. * Splošna vojaška obveznost na Angleškem. Lord Roberts bo stavil v prihodnji seji angleške zbornice nujni poziv, naj se v šole vpelje tudi vo-j a š k i pouk in da se m or a j o vsi moški, ki* dosežejo post a v 11 o starost, podvreči 4 mesece vojaškemu i z v e ž b a 11 j u v a r in a di ali mor 11 a r i e i. Slovenske norice. Štajersko. Umrla je v Celju 20. t. m. gospa A. Wagner, vdova leta 1866 za kolero umrlega okrajnega predstojnika v Laškem trgu. Doživela je 84 let. Njen sin „Ž o rž" je bil državnega pravdnika namestnik v Celju, je postal pozneje dež. sod. svetnik v Celovcu, kjer je pred nekimi leti nagluma umrl. Godba 87. pešpolka je došla 17. t. m. v Celje, igrala isti večer pri plesu častnikov, drugi dan (nedeljo) svirala v javnem koncertu, v poudeljek pa pri plesni veselici podčastnikov, vse v hotelu „Stadt Wien". Čuje se. da so oficirji, kar je naravno, povabili na svoj bal tudi rezervne oficirje slovenske narodnosti in da vsled tega neke mile nemške dame niso šle na veselico, ker jim ni mogoče, so baje rekle, dihati istega zraka s Slovenci. O milina! — l'orotua obravnava proti Pavlu Kekiču pred celjskimi porotniki ! Kakor smo že kratko poročali v predzadnji številki, se jevršila dne 13. in 14. t. m. pred celjsko poroto obravnava proti Pavlu Kekiču. ki je ob-' tožen, da je ponarejal v Clevelandu v Severni Ameriki avstrijske bankovce po 10 K. Navajamo nekaj natančnejših podatkov. Lanskega leta je bilo pred celjsko poroto obsojenih več Slovencev iz krškega okraja, ki so se vrnili iz Ameiike. ker so razširjali po domovini ponarejene 20 kronske bankovce. V istem času so našli v Clevelandu tajno delavnico za ponarejanje bankovcev ter so zajedno zaprli in pozneje tudi obsodili celo vrsto ponarejalcev: med njimi poglavarja družbe, Krkoviča. K družbi ponarejalcev je pripadal tudi Mažar Sziisc, katerega je ovadil njegov rojak Ujhazi. Da bi se rešil kazni, je Sziisc izdal vse udeležence. katere so amerikanska sodišča, kakor poprej rečeno, tudi obsodila. Sziisc je tudi trdil, da je bil le pri-moran pristopiti k dmžbi ponarejalcev. Ko je prišel namreč slučajno v hišo. kjer se je nahajala tajna delavnica, so baje planili naenkrat ponarejalci nad njega, — eden mu je pretil z mečem, drugi s samokresom — in le. ker je prisegel, da jih ne izda, so ga pustili pri življenju. — Ko se je postopanje proti ponarejalcem v Ameriki že popolnoma končalo, je pričel Sziisc pripovedovati, da je bil glava ali kakor pravijo v Ameriki, „bos" vse družbe prav za prav neki Ravel Kekič, — vsaj tako se mu je baje od nekega soudeleženca reklo. Pavel Kekič. rodom Hrvat, doma iz Jaške, odkoder se je izselil v Ameriko 1. 1890., kjer si je že tudi pridobil amerikansko državljanstvo, je ravno takrat meseca maj-nika 1905 odpotoval v svojo staro domovino. obiskat svojce. Ko se je vračal iz Zagreba nazaj črez Dunaj v Ameriko, je bil na Dunaju nenadoma aretiran, češ, da je prišel od avstrij- skega konzulata v Clevelandiv brzojav. ki ga dolži ponarejanja avstrijskih bankovcev. — Dunajsko deželno sodišče je potem ^odstopilo zadevo celjskemu okrožnemu sodišču, ker se je tukaj ravno poprej postopalo proti članom družbe, h kateri hi naj baje spadal tudi Pavel Kekič. Porotna obravnava, ki je trajala dva dni. je dognala, da je bil Pave* Kekič v Clevelandu v začetku delavec v neki veliki tbvarni. njegova žena pa. ki je prišla za njim v Ameriko, je imela na hrani in stanovanju delavce, svoje rojake in Slovence. Na ta način sta si v kratkem prihranila toliko, da sta vzela v najem večjo gostilno in pozneje sta si kupila lastno hišo. Kerjjfr gostilna dobro šla. in je KekìqTazun ' tega tudi se pečal z vinsko trgovino in kupčeva! z zemljišči, si je prjdobil tekom let precejšnje premoženje,^feedaj ima v Clevelandu dve hiši in se ceni njegovo premoženje na 75.000 K (ne na 500.000 K. kakor smo v predzadnji številki pomotoma poročali). Kekič je užival v Clevelandu, kjer biva nad 50.000 Hrvatov in Slovencev in kjer se izdaja več hrvatskih in slovenskih časopisov. veliko spoštovanj«^ in je sploh med Hrvati in Slovenci jako priljubljen. On je ustanovitelj hrvatske rim. kat, cerkvene občine in predsednik nad 15.000 članov broječega društva „Hrvatske za-jednice". Tudi opravlja službo javnega notarja. Vsled tega so amerikanski časopisi z začudenjem javili vest, da je Kekič v Avstriji prišel v preiskavo radi ponarejanja bankovcev. Vsi časniki so bili mnenja, da mora biti Kekičeva aretacija le posledica neljube pomote, in da se mora v kratkem izkazati njegova nedolžnost. Obravnava je nadalje dognala, da je Kekič do-sedaj bil le enkrat obsojen v denarno kazen, ker je kupil 2 škatlji smodk in nekaj obleke, katere stvari s& l*ilc vkradene. (Pomotoma ^smo . toraj "poročali. da je Kekič izvršil več vlomov in da izvira od tod njegovo premoženje.) K obravnavi je došel kot edina obtežilna priča že imenovani Frank Sziisc. navaden vrtnarski pomočnik. Pri obravnavi nastopa jako predrzno ter se vede. kakor bi se šlo za njegovo stvar. — Ko je zagovornik g. dr. Karlovšek utemeljeval svoj predlog, da se ta priča, ki je vendar sama udeležena pri ponarejanju bankovcev, ne sme zapriseči. je Sziisc. ki govori tudi hrvatski, poskočil in ga prekinil „češ. da ovo je laž. što kaže!" — Obče je napravil Sziisc zelo slab utis, le nekatere nemške gospice so ljubeznivo koketirale z interesantnim ameri-kanskim vrtnarjem v angleškem traku. Sziisc je trdil, da je on ovadil pona-rejalce v Ameriki. Dan pred obravnavo pa je dospel od avstrijskega konzulata v Clevelandu zapisnik z Ujhazijem, ki postavi Szüsc-a na laž. Ujhazi je namreč izpovedal, da je 011 dal aretovati Sclisc-a in svojo ženo. ker sta skupaj razpečavala ponarejene bankovce in ker se je njima pri tem „lepem poslu" vnelo zajedno srce. — Sodni dvor je prišel do spoznanja, da je na vsak način potreba glede tega protislovja v izpovedbah glavnih prič pojasnila in da še obče stvar ni zrela za razsodbo. Vsled tega se je obravnava preložila. Pavla Kekiča je ta sklep zelo potrl, ker mora zopet za tri mesece v preiskovalni zapor, v katerem je sedaj že devet mesecev, dočim je bil trdno prepričan, da pride že 13. t, m. v toli zaželjeno prostost, Nemška zagrizenost vojniške pošte. Iz Celja v Novo cerkev poslana razglednica s slovenskim naslovom, ki je imela v več ko desetih jezikih napis „Tiskovina" in znamko za 5 vinarjev, namesto samo za tri. prišla je čez dva dni res v Novo cerkev z opombo, da se mora plačati še 15 vin. poštnine. Zaradi tega torej, ker je bil na razglednici samo slovenski navslov. moralo bi se plačati 17 vinarjev več. kakor je predpisano, kajti za tiskovine zadostujejo 3 vinarji. Ravno tako se zahteva 15 vinarjev še po vrhu za vsako razglednico z narodnim kolkom. — Sokolska 4 maš k a rada v Mozirju je uspela nad vse pričakovanje dobro. Iz vseh raznih krajev savinjske in šaleške doline so prišli udeleženci tega večera, ki je vsakomur j,udii dovolj užitka in zabave. Vse je sešlo brez razlike stanu — kmet in gospod. Veliko veselja je povzročil skupni nastop družbe planšai jev in planšaric, Privedel jih je z Ojstrice star očanec v cokljah. Tudi menažerija je zbudila veliko zasluženega smeha in pohvale. Moralen uspeh maškarade je bil velik, gmotni pa — vkljub velikim stroškom — tudi povoljeu, kakor smo po strani izvedeli. — T Bočni pri Gornjem gradu je bila dne 9. t. 111. volitev starešinstva. Županom je bil skoraj soglasno izvoljen posestnik g. Anton Levar, p. d. Rjave. Občinski svetovalci so Ivan Zagožen v Bočni. Martin Cirej v Rad-mirju. Ivan Glojek v Krašah. Martin Slapnik v Rovtali in Anton Krajnc na Slatini. — Gornji grad. Pogreb umrlega g. dr. Ivana Schlanderja je pokazal, kako je pokojni zdravnik bil priljubljen pri občinstvu. Vkljub slabemu vremenu je prihitelo mnogo ljudi tudi iz oddaljenejših krajev. Lahko rečemo, da je bila vsa Gornja Savinjska dolina prav častno zastopana. Iz Luč. Ljub-nega. Mozirja. Radmirja. Šmartnega. Bočne. Nove Štifte itd. prišli so žalujoči. Deputaci ja „Savinjskega sokola" iz Mozirja je šla na čelu pogrebnega sprevoda. — Šoštanj. Ker že nekatera društva povprašujejo po šoštanjski narodni godbi za letošnje binkošti. naznanja godbeni odbor, da je godba za letošnje binkošti oddana. Takrat bode namreč v Šoštanju glavno zborovanje „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Občinski zastop šoštanjski je vlada razpustila in okrajni komisar Zottal je nastavljen vladnim komisarjem. — To vam je veselje v nemšku-tarskem Izraelu! — Umrla je v Braslovčah mi-noli petek Mina Bien pl. Guldenau. podpolkovnikova vdova, v 63. letu starosti. — Občinski tajniki. Pišejo nam: V številki 18. od 12. februarja cenjene „Domovine" se bere. da bodo občinski tajniki deležni dobrot glede zavarovanja starosti in izvaliditete. A vendar ne vsi. ampak samo oni. ki imajo letne plače najmanj 600 K. Iz tega je razvidno, da je vlada skrbela za zasebne uradnike v tovarnah, pri posojilnicah in občinske tajnike v mestih in trgih i. t. d., ki že imajo itak lepo plačo, ob kateri lahko žive in si še za starost in invaliditelo lahko kaj prihranijo. A čisto drugače je za občinske tajnike in uslužbence. Gospodje poslanci naj bi se bili informirali, koliko direktnih davkov imajo posamezne občine na Slovenskem, bili bi uvideli, da so občine z 800—1600 kron. le izjemoma z direktno dačo po 6000—8000 K. Tudi te male občine morajo imeti svoje tajnike. ki jih pa ne morejo tako plače- -vati. da bi njih plača presegala 600 K. Gospodje poslanci! Poprej bi se bili informirali o stanju slovenskih občinskih tajnikov in bili bi predloge stavili, da bi se pomoglo tudi ubogi slovenski pari, ki se mora z obema deželnima jezikoma za obstanek pehati. Da je Wolf, napredne poslance nafarbal — razumemo. Razumemo tudi. zaka! je nova postava tako ngodna — seveda zato. ker bodo njenih ugodnosti deležni večinoma le Nemci. Da pa razvi-dimo. koliko bodo privatni nslažbeiici za peuzijo plačevali, priložim šemo (načrt):* letna iue.sečno po 10 letih plača vplačilo zavarov. I. 600— 900 6 180 II. 900—1200 9 270 III. 1200—1800 12 360 IV. 1800—2400 18 »40 v. 2400—3000 24 72f) VI. nad 3000 30 900 Za vplačevanje je postavuo pri-moran vsak privatni uslužbenec, ki ne odpravlja dela z rokami (kakor hlapci i. t, d.), ki ima letne plače 600 krou, eno tretjino mora plačati sam, dve tretjini pa gospodar. Po enajstih letih se penzija za dvajsetino zviša. Kdor se sramuje materinskega jezika, se navadno osmeši. Kdor ima čas in priliko opazovati spričevala v delavskih knjigah obrtniških pomočnikov, kakor n. pr. poslovodji oskrbovalnih sprejetišč, ta je vže marsikatero imenitno spričevalo čital in dobil prepričanje, da stoji splošna omika po največ nemškutar-skih obrtnikov na jako nizki stopinji. Evo dokazov! Nek mojster-krojač. je napisal svojemu pomočniku sledečo spričevalo v knjižico: „béstecdicke, das vorderezaigter, als ksel beitn mir 2. jare trei und fieissig in Verwa-udungg gvest hot anli bei meine Frau das kšefd gut und bromt verichted als Damenschejderinu. Unkund deeseo meine unter Schrift N. N. Nek pomočnik je hotel od župana potno dovoljenje in ker je bil „tajč", je pisal: Hochkehrte her Bi'trke meister! Bäte Mein Arbeitr Buch zu Verseen Josei Scheschg. Laške novice. Neniško-n a c i j o n a 1 n i t u k a j š u j i p 0 st a j e-yodja Feigl in njegov zvesti po-" močnik Paltauf Fricl sta premeščena med svoje nemške severne brate, kar bi se bilo itak moralo že zdavnaj zgoditi. Poslovil sc J c i z è Laškega dne IS. t. iu. g. I^v Frauke, knjigovodja delu. družbe, odhajajoč med svoje rojake v Ljubljano. Bil je odličen in priljubljen član naše „slovenske družbe v Laškem trgu. Pri njegovi odhodnici se je nabralo v ožjem krogu 14 K za Ciril Metodovo družbo, kateri znesek se je izročil tukajšnji Ciril Metodovi podružnici. — Poročil se je dne 19. t. m. g. .ložef Funda, posestnik v Trnavi, z gospodično Micko Šlander v Grajski vasi. — Iz Letuša. Dne 18. t. m. so, priredili učenci naše ljudske šole vj šolskem poslopju lepo uspelo šolarsko slavnost z igro „Janko in Metka", deklamacijarai in petjem. Stariši so bili silno obradoščeni. ko so videli svojo deco. kako napreduje. Za krasno zabavo se imamo v prvi vrsti zahvaliti gospodu nadučitelju. ki je otroke tako lepih reči naučil in obenem v prostih urah izvežbal našo godbo — kmečke fante — tako daleč, da so uam lepo proizvajali mnogo godbeuih točk. — Poročil se je g: Jakob Jančar, asistent južne železnice na Zidanem mostu z gospico Marico Hlebec r Sevnici. , — Notarsko mesto v Seviiiei je razpisano do 28. t. m. — V Rogatcu je umrl najstarejši mož vsega okraja Alojzij Parcher, star 98 let, Bil je do zadnjega -čil in zdrav, zadela ga je kap. Sv. Križ tik Slatine. Dne 19. t. 111. je zborovalo kat. polit društvo. K zborovanju je prišlo 7 županov in precejšnje število kmetov. G. dr. Korošec je razlagal novo volilno reformo. - Sprejela se je resolucija: 1 „Danos tukaj zbrani župani in kmetje odločno protestirajo proti nakani vlade, ti hoče po novi volilni reformi dati spofiještajerskemu kmetu samo (i. tigoni in meščanom pa 2 mandata, ker v tem vidijo krivično zapostavljene spodnještajerskih Slovencev. Zkani župani in kmetje poživljajo slov. poslance, naj z vso energijo fltjö in branijo z vsemi sredstvi koristi spodnještajerskih Slovencev. — Iz Ptuja. V IM. št, ,.Domo-Pine'1 je bilo citati: ,. Škandalozne i poštne : azmere na Spodnjem Štajer-| lem". Tudi pri nas v Ptuju ni vse r najboljšem redu. Dne 30. t. m. se je ■redil pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju „Šentlovrenški večer". Vabila so razposlala vabljencem pravočasno, lekateri so prejeli vabila ob pravem drugi dan pozneje, nekateri pa sploh ne. dasi so se poslala vsa istega dne z isto pošto. Kam so prišla vabila? In največjo predrznost je storil eden uradnik, (ki ga poznamo!!), kateri je napisal na neko vabilo neko opombo. Tako nesramnost si za vselej prepo-renio. Za sedaj naj zadostuje samo svarilo. Brž pa, ko se zopet kaj slič-| ne?a prigodi, bomo govorili jasneje in razumljivejše. Slovenja vas pri Ptuju. V lordi, dne 14. t. m. smo imeli občinski računski sklep. Po sklepu računa je ìelo človeče. ki sliši na ime Jožef lussegg. zmeden govor ter klobasarilo: .Kaj naj slov. kmet cita ?" Najboljši iv. list za vas kmete je „Štajerc". 'fuga si možje naročajte in ga pridno Ajte. vse druge slovenske liste pa pusftte pri miru." Na to predrzno ne-. umnost mu je zaveden kmet pošteno [zabrusil pod zobe. Pri prihodnjih občinskih volitvah pazimo, slov. kmetje, da tega navdušenega agitatorja za ptujskega ..Štajerca" izhacnemo s „Štajercem" vred iz svoje sredino, iz občinskega zastopa in izvolimo narodne; se može. Takih odpadnikov in 'àjskili oskrbnikov ne maramo več med nami. V svojem času je ptujski Jitajerc" sam vedno pridigal: kmet kmeta voli. posebej v občinski p. Torej kmetje! pokažimo v pribije. da ne nosimo zaman imena Rofenjevaščani. Bodimo vsikdar in povsod ponosni na to ime in pokažimo r slov. svetu, da smo res trdne, slovenske korenine! Hlapčevati nočemo! Zalivala. Velecenjeni g. dr. Karol Grossmann, odvetnik v Ljutomeru je blagovolil prigodom pogreba svojejw očeta g. Karola Grossmann ine 9. svečana 1906 podariti za uboge iičešfee naše šole 50 K. za kateri velikodušni dar se v imenu revnih učencev šolsko vodstvo najtopleje alivaljuje. 8o I s k o v o d s t v o S v. J u r i j ob Nčavnici, dne 18. svečana 1906. i Josip Mihelič, šolski voditelj. Kot zastopnik učiteljstva \ okrajnem šolskem svetu šent-laarškein pri Mariboru je izvoljen ičitelj Jakob Kovačič. i — Sv. Anton v Slov. goricah. (Različne novosti.) Dne 7. t, m. se je poročil tukajšnji kovač Ignac Čeh z Klik o Omulčevo. Čestitamo ter upamo. P je občina Cerkevnjak pridobila z njim Mia krepkega slovenskega značaja, ki Me vedel potegovati se vedno za na-roiio stvar in svete slovenske pravice. Neznani lopovi so ukradli ponoči due 12. t, m. v Cogetincih kmetu Požegarju lepega dveletnega junca ter isto noč hoteli ugrabiti telico pri kovaču Ignacu Cehu v Cerkvenjaku, kar se jim sicer ni posrečilo. -- Snuje se pri nas tudi tamburaški zbor. kateri ? baje misli ob priliki predpustne veseli lice bralnega društva na pustno nedeljo že proizvajati par točk. Vrli fantje, urite se v umetnosti, pri tem pa tudi ne zanemarjajte gospodarstva, ki bo vam v prid! Imamo nekaj kmetskih fantov, kateri so obiskovali tečaj vino-rejske šole. Pomanjkanje trt vsled opustošenih vinogradov po trtni uši je dan na dan večje. Na delo, nuja se vam dobiček za majhen trud! r Sv. Anton v Slov. goricah. Ni še dolgo, odkar smo izgubili vrlega načelnika kr. šolskega sveta, za šolo neutrudljivo delavnega moža Ignaca Bezjaka. Veliko smo zgubili z njim, in danes? Kr. šolsk. svetu načeluje duševno plitev baliač, sicer velik na telesu, toda majhen na duhu, štajer-cijanec, vrl agitator za Bračka ter najhujši nemškutar Putschko Bartho-lomej. S svojo „desno roko" Šamper-lom, vrednim si drugom. se poteguje najhuje za neniško šolo ter je v seji občinskega odbora Čagona predlagal, da se tudi o tem sklepa, toda vrli čagonski župan Kojs je predlog odločno odklonil, za koji res narodni čin mu izrekamo najtoplejšo zahvalo. Šamprlu in drugom pa svetujemo, naj ne delajo prepirov v naši itak nemirni župniji. Pučko kot načelnik misli izbacniti obenem tudi ženska ročna dela iz ljudske šole. Menda misli, da je več ko vsi ministri, da, celo več kot naš najvišji vladar, ki je postavo, da se imajo dekleta vaditi v ročnih delih, potrdil. Hoče biti „kralj Matjaž", ter bode s svojo prazno glavo rešil celi svet — in ljudje bodo zopet lahko držali križem roke. Naj rajši svoje otroke pouči, da se ne bodo očitno zoper-stavljali učiteljem v šoli. Ako pa nekateri niso zadovoljni s petrazredno „d o b r o s 1 o v e n s k o šol o", v kateri se itak veliko b rez potreb e" nemščine uči, prerokujemo Antončanom, da bodo imeli in zidali v kratkem šestraz redno neniško in razun tega še stanovanje g. nadučitelju. Učencev imamo dovolj za šestrazrednico. toraj le rujte! Par neumnih neinškutarskih butic bode povzročilo celi župniji zopet ogromne stroške. — Zahvala. „Kmetijsko društvo za Veliko nedeljo in okolico" je priredilo v nedeljo, dne 11. februarja t, 1. veliko kmetsko veselico s tombolo itd. na korist revnim velikonedqljskim šolarjem. Prirediteljem te veselice, osobito tistim, ki so sprožili misel, da se čisti dobiček (okroglih 100 K) vporabi za naše revne šolarje, tistim, ki so se udeležili veselice, nadalje vsem darovalcem denarnih prispevkov in mnogo-brojnih dobitkov za tambolo, vrli domači godbi iz Trgovišča za brezplačno sviranje. se za njih požrtvovalnost, oziroma trud podpisano šolsko vodstvo v svojem in v imenu tukajšnjih revnih šolarjev najtopleje zahvaljuje. Bog plačaj vsem! Šolsko v o d s t v o p e t r a z r e d n i c; e pri V e 1 i k i il e d e 1 j i. 15. febr. 19. vse naredbe. s katerimi je mnogim časopisom in knjigam odvzet poštni debit. Poleg tega še zahtevajo, da se v sporazumu s kompetentnimi činitelji izdado zakoni, s katerimi se za jamči: 1. popolna tiskovna svoboda; 2. svobocka zborovanja in 3. svoboda nauka in umetnosti. Predsednik kraljeve srbske akademije. Za predsednika srbske akademije znanosti je izvoljen in s kraljevim ukazom potrjen odlični srbski učenjak Stojan Novakovič. minister v pokoju. — Vsesrbski učiteljski sliod se skliče v Belgradu začetkoma meseca avgusta; na shod bodo povabljeni učitelji iz vseh srbskih krajev. — Slovenska poroka v Sarajevu. V ponedeljek, dne 19. t. m. se je poročil v katoliški stolni cerkvi v Sarajevu g. Peter Wohlgemuth. sodni avskultant v Mostam, doma iz Škofje Loke. z gospico Mimico Nemanič, ličerko vladnega svetnika Nemaniča v Sarajevu, tudi našega ožjega rojaka. — Reški sestanek. V očigled. bližajoče se reške konference so razni ugledni hrvatski in srbski politiki že skoro polnoštevilno zbrani na Reki. Na konferenci hrvatskih in srbskih politikov, kateri je predsedoval dr. P. Cingrija, je bilo sklenjeno, da se hrvatski odbor, izvoljen na reški konferenci dne S. oktobra 1905. izpopolni s srbskim odborom, ki je bil izvoljen na zadrski konferenci. V smislu tega sklepa tvorijo odbor, ki se bo pogajal z madžarskimi odposlanci ti-le člani: d r. Pero Č i n g r i j a, V i n k o Mili č, d r. H. T rum b i č, d r. A. Il a r a m-b a š i č, S t j. Z ago rac. dr. A. P u g-1 i e s i. dr. H. M e d a k o v i č in d r. G j. K r a s o j e v i r. Od vodje madžarske koalicije Fr. Kossutha je došla brzojavka, v kateri predlaga, n a j s e konferenca z o z i r o m n a r a z-p u s t ogrskega p a r1 a m e n t a 19. t. m. preloži na 2 8. t. ni. Hrvatski in srbski delegali so poslali K o ss nt h u ta-le brzojavni odgovor: „Razumemo Vaš težki položaj in smo zadovoljni z nasvetovano odgoditvijo na 28. t. m. Izražajoč Vam^svoje tople simpatije, želimo Vam srečen uspeli in Vam pošiljamo bratski pozdrav. Dr. 0 i n g r i j a." Slovanski sever. ! ' Stritarjeva slavnost na Dunaju. Na Dunaju 10. svečana. Preludije k tej slavnosti. ki se je vršila 8. svečana v mestnem „Kursalonu", so igrali dan poprej nemški listi, na čelu jim glasoviti židovski „Wiener Tagblatt". Že meseca januarja, •ob priliki češke sokolske maškarade v mestnem „Kursalonu" se je zaganjal v Dunajčane nemški ,.Nationalrat", čegar glavna naloga je po besedah pristnega Dunajcana ta, da sedi v nekem „beizlu" in elegično toži. da ne mara na nemškem Dunaju nikdo zanj. razun seveda nemški burši. Dan pred slavnostjo pa so prinesli nemški listi vabilo k velikemu „ljudskemu zborovanju'1 in slavnosti v ..Kursalonu" z opombo, da je vstopnina prosta. Seveda s primernim pozivom na vse nemške dijake, telovadce in barabe. Tudi na univerzi so se delili listki z enakim „vabilom". Toda fantje so se zaraču-nili! „Slovenija", prirediteljica slavnosti. je za- to zvedela in se obrnila na policijo; gospod dvorni svetnik Pio j je šel sam k Gantschu. da odredi potrebne korake in v četrtek zvečer je stal pred „Kursalonom" cel kordon 50 »stražnikov. Burši, med njimi tudi Malik in, Stein, so tulili vahtarco; ko so pa jeli psovati, so jih djali okoli 20 pod ključ in ista usoda bi bila zadela tudi slavnega Malika. ako se ne bi drl pod zaščito imunitete. Burši so se skazali vredne vsenemške kulture; Vstavljali so vozove, odpirali vratca in kopali dame. Tudi v pljuvanju so se povsem skazali. da posnemajo zgled celjskih nemškutarskih barab. Seveda so jih policaji hitro na to s koleni in nogami spravili na cesto; kakor kaže interpelacija poslanca Hoferja v drž. zboru, se" jim je baje „krivica" godila. Radi tega je interpeliral tudi Klofač in radovedni smo na odgovor! Mnogo ljudi pa so nam itak odgnali; tako se je odpeljal n. pr. profesor Jagič, Slavnost sama je potekla dostojno in zelo animirano. Navzoči so bili gg. poslanci Ploj, Ferjančič. Ohoc. Klofač. Fresi in Skala, gospa Rožek s hčerko in vobče elita dunajskega slovanskega občinstva. Program za koncert je bil okusno sestavljen: komorni kvartet Jeraj. ki vsekako igra samo za ljubitelje glasbe in ostane mnogim nerazumljiv; gg. Hočevar in Acceto, gospa Jerajeva in gspdč. Zadranilova so nam zapeli nekaj domačih (Kukavica. Škrjanček poje, Luna sije. Bratci, le pijmo ga. Oj kje si hodil); v tujini božajo tako prijetno domači glasovi človeka, zdi se mu, da je ko dih domovine. Da ne pozabimo seveda tudi „Slov. pevskega društva" pod Archan-gelskim. ki je podal Foersterjevo „Ljubico" (besede Krilanove). Kot uvod k slavnosti je služil kratek, jedrnat govor g. dr. .1: Prijatelja; kakor- izurjen slikar nam je narisal s par potezami podobo velikega Stritarja, ustvaritelja moderne slovenske literature. ustvaritelja slovenskih čitateljev. Navdušeno odobravanje in ploskanje je sledilo; Stritar se je vzdignil dvakrat in zamahnil z roko. češ. da je dovolj. Star je že mož. siv in za spoznanje sključen: ni čuda. sedem križev in toliko delo. Pripomnili bi samo k govoru g. dr. .1. Prijatelja, da je Stritar tudi narodnjak - idealist, ki ni nosil besede „narod" samo na jeziku, temveč je posvetil popolnoma nesebično narodu svoje najbol jše moči ! Negalantni smo morda — a priznati moramo, da je mladi ženski svet v ljubkih belih in roza-toaletah' že komaj čakal, da stopi g. dr. Josip Čerin, kapelnik pešpolka št. ti. na podij in zadoni na migljaj njegove čarajoče palčice lahek, valovito se zibajoči valček. Ples je potekel skrajno živo; prvo kadriljo je plesalo 90 parov. Sklepamo prilično z besedami dr. Prijatelja, ko je dejal, „da so mladi možje pri „Sloveniji" dobro umeli svojo dolžnost, da obhajajo tudi na Dunaju, torišču delovanja slavnega pisatelja. Stritarju v čast slavnost". —ar. — Vseslovansko romanje v Rim. Čehi prirede dne 19. aprila veliko vseslovansko romanje v Rim. Z obliko vseslovanskega romanja je stopila slovanska forma romanja v ospredje. Poverjeniki po slovenskih pokrajinah se niso imenovali, ker to da samo mnogo nepotrebnega dela. D e n a r i.n priglasi naj se pošiljajo naravnost g. Š u 1 c u C e n e k u v Prago. Havličkova ulice, čislo L — Slovenci se bodo drugim Slovanom pripojili ali v Trbižu dn? 20. aprila 1906 ob 8. uri zjutraj ali pa isti dan v Vidmu ob 2. uri pop. Vožnja Trbiž-Rim s hrano, vinom (dvakrat na dan), stanovanjem, muzeji in galerije stane v 1. skupini 390 K. v II. skupini 300 K in v III. skupini 2tt0 kron!! Iz Rima bo izlet v Napolj in na Vezuv, Pompeji. Stabia. Herculanum in otok Capri. Ta izlet bo trajal ti dni. Kdor se ga bo hotel vdeležiti. bo razven 260 kron moral doplačati še 130 kron. Romanja se lahko v deleže osebe o b o j e g a s p o 1 a. Priglasi ,se sprejemajo do 20. marca 1906. Potem se za 20% podraže. Po 10. aprilu se nemore nihče več priglasiti. — Za to romanje se je prijavilo že razven Čehov: 107 Poljakov. 98 Slovakov. 123 Hrvatov. ,le Slovenci se še niso priglasili. Češke vesti. Tudi češko-ameriške žene vspodbujajo one. ki živijo v domovini, k boju za ženska prava in jih zagotavljajo v slučaju potrebe ne le moralne, ampak tudi gmotne podpore. •lezi k ovna enakopravnost v advokatski zbornici mora v-ski. V ponedeljek, dne 28. m. m. se je vršil o Brnu občni zbor advokatske zbornice, ki se ga je udeležilo 131 članov, med temi 93 Čehov (v celem šteje zbornica 163 čeških Članov). Kljub hudim agitacijam z nemške strani in brezbrižnosti velikega dela čeških advokatov je bil sprejet nov poslovnik za moravsko advokatsko zbornico v Brnu, po katerem je zagotovljena enakopravnost obema deželnima jezikoma češčini in nemščini. V predsedništvu. ki je bilo doslej, več kakor dvotretjinsko nemško, se bodete vrstili obe narodnosti v triletnih rokih. Začelo se je z Nemci! Seveda, ker so v večini! Povsod ista slovanska popustljivost!!! Napredne stranke morav-ske so sklenile na občnem zboru političnega naprednega kluba, da bodo nastopale edino v praktičnih vprašanjih akutne politike (afera Jndova, bližajoče se volitve v dež. zbor). Prav primeren odgovor na zedinjenje nazadnjaških strank, med katere se je uvrstila zadnji čas i ljudska — ..lidova" na čelu ji je dr. Stransky. ki je veljal doslej za naprednega. Sicer je pa vprašanje, če ni baš Jndova afera močaji klin. ki se je vrinil med napredne in nazadnjaške živi je v moravski ljudski stranki. I z ,'o b č i n s k e g a g o s p o d a r-stva v B u d j e j o v i c a h. kjer ima vlada nad močnejšo češko polovico slabejša nemška, sledeče kot dokaz nemške pravičnosti: za nemške mestne šole in sirotišnice je določeno v proračunu za leto 1906 v celem 42.800 K, za češke pa 1400 K. — Mesto s češka večino!! Novi finančni r a v n a t e 1 j-stvi sò ustanovita v Kralj. Gradcu in Liberai. Že nekaj let se je šlo namreč za to. da se olajša nekaterim ravnateljstvom poslovanje s tem. da se okraji razdele in sicer v kolikor mogoče narodnostno enotne okraje. Največje težave pri tem je delal mešani jičinski okraj, ki ga je konečno pustilo nerazdeljenega; pač pa se je razdelilo chrudimski in lito-meficki okraj. Ustanovita se tako novi finančni ravnateljstvi v Kraljevem Gradcu in v Liberai. Prvi okraj ima 37.3.000 prebivalcev (57.000 Nemcev, ostali Čehi) drugi 396.000 prebivalcev (6866 Čehov, ostali Nemci). C e š k i listi z o g o r č e 11 j e 111 prinašajo vesti o surovosti v s e 11 e m š k e g a f a 11 a t i z 111 a . ki se je pokazala ob Slovenijnnski slavnostni akademijo. I pražka 11 e 111 š k a lista „Bohemie" in „Prager Tagblatt". ki se sicer ne odlikujeta po svoji strpnosti napram slovanskim prireditvam, obsojata vsenemško nestrpnost in podivjanost. „NA rod ni listy" obžalujejo, da se je pokazala ob tej priliki i nestrpnost posi. dr. Š 11 š t e r š i č a in Pogačnika, ki sta prečrtala svoja podpisa na Plojevi interpelaciji, ko je taisto podpisal posi. dr. Plautan. Vsaj v tako jasnih in nestrankarskih zadevah bi ne bilo potreba kazati strankarske mržnje! Svetovne vesti. Psa kot poročno darilo je prejela tudi Alice Roosevelt, Kupil ga ji je neki bogataš za 1500 dolarjev. Priložil je dragocene blazine in srebrno tablico, kjer so predpisana za psa potrebna jedila. Ogromno sliko je izvršil slikar Roussel v Parizu. Slika obsga 75 m2 in predstavlja množico, ki je ob časti revolucije razhišila državno jetnišnioo in ki prihaja zmagoslavno pred mestno zbornico. Nad 100 oseb je naslikanih v naravni velikosti. Slika je napravljena za občinsko sodno dvorano. Svatovska žaloigra. V Rimu so poročali v cerkvi kmeta Sozza na z njegovo zaročnico Antonijo Sauna, ko je naenkrat pridrla v cerkev neka mlada žena. skočila pred ženina in 11111 porinila nož v prsi. Ženin se je takoj zgrudil, morilka pa je zakričala: ...Jaz sem Sarnrna Delogu. mati njegovega otroka; naju je oba sramotno zapustil: dala sem 11111. kar je zaslužil". Nevesta je prosila, naj jo duhovnik vseeno po-' roči z umirajočim in tako se je tudi zgodilo. Dr. Franc. Sedej, novoimeno-vani knez in škof goriški, je sprejel te dni na Dunaju bivajoč, deputacijo pod-! pornega društva za slovenske visoko-šolce na Dunaju, obstoječo iz predsednika društva g. Jak. Pukla in društvenega blagajnika g. dvornega in sodnega odvetnika dr. Kleni. Seshuna. Na če-' stitko gospoda predsednika k imenu-, vanju, je podaril novi vladika znaten znesek za podporno društvo, ki tudi letos podpira veliko število revnih «fc venskih visokošolcev. Prosilci so iz vseh slovenskih dežel, največ iz Kranjske in Štajerske. Novoimenovani vladika je ustanovni in častni član podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju ter je bil več let njefft marljivi blagajnik. — Poseben deželni zakon za nadaljevalne šole. Čehi se zadnji čas posebno zanimajo za nadaljevalne šole. Zato so sklenili, da uvel javijo poseljen zakon, po katerem bodo morali v določenih slučajih snovati nadaljeval» šole. Kjer hi pa teli poleg ljudskih šol ne bilo mogoče ustanoviti, bodo morali uvesti vsaj nadaljevalne tečaje. Nada-, ijevalne šole naj bi snovali z ozirom na dejanske potrebe v posameznih krajih. Tu bi učence šolali bolj za trgovino, tam za obrt. V tem kraju bi se pečali bolj s črevljarstvom, tam z mizarstvom i. t. d. V vseh slučajih pa naj bi se gledalo, da bi se fantje naučili veliko praktičnih stvari in da bi se snov kolikor možno delila po strokah. Čehi menijo ustanoviti poleg deželnega šolskega sveta lastni deželni šolski sve za nadaljevalno šolstvo. In Slovene»? — Pustolovka Hviva.v zopet na delu. Predno je dosegla pomiloščenje. je začela ženska zopet uganjati svoja pustolovstva. Pretečeno jesen je bila na letovišču blizu Dunaja, kamor je prišel tudi na dopust neki častnik iz višjih krogov. Bil je lep. povsod spoštovan in precej premožen. Ga. Hervay. ki je živela tam pod imenom „baronica Kirchberg", je takoj razpredla svoje mreže ter srečno ulovila častnika, ki se je tako zaljnbil v njo. da se je z njo zaročil ter jo predstavil celo svojim generalom kot svojo zaročnico. Nič ni motilo njegove sreče kakor to, da je zaročnica s poroko vedno >d-lašala. č-š. da ne more dobiti svojih spisov dokler se ne konča neka pravda. Zanašala se je. da bode pomiloščena, nakar bi se bila poročila. Nekega dne sta z zaročencem obedovala v hotelu, kamor je prišlo tudi nekaj častnikov, ki so pustolovko spoznali ter opozorili na to svojega zapeljanega tovariša. Ta je zahteval od „baronice" pojasnilo, nakar jo je takoj zapustil ter se odpeljal v svojo garnizijo. — .">0 letnico Heinejeve smrti so obhajali Nemci v pondeljek. Hud potres je t.il pretekli teden jk» Južni Ameriki. Najhujše so sa čutiti v Kolumbiji, kjer je ubitih pad :h">0 oseb. Nekateri ir.anjši otoki fa Forta Vargasu so popolnoma iz-ftoili. V mestu Ksmaraldes so se zru-Sie cerkve^ deška šola in neka voltaica. — Zaradi uboja madjaronskega slanca dr. Milosavljeviča je bil v Sabotici obsojen nekdanji bogataš Ijrith na lij letno ječo. Zagovarjanje morilk Zeller sta prevzela dunajska odvetnika dr. Rofmoktil in dr, Körner. Mesto Hamburg je osleparil n velikanske vsote mestni arhitekt reihnel. ki so ga zaprli. Bogata slovaška gostija. Kakor poročajo -Narodne Novine" je v Petikostolovu obhajal premožen Slovak Josip Maichl svatbo svoje hčere. Povabil je 400 gostov, ki so pojedli 3 krave. :s teleta, 2 koštruna. 128 kruhov po G klg, mnogo potic, klobas, šunk itd. Pred odhodom v cerkev so se okrepčali v 15 litri slivovice. a kosilo so si stilli z 11 sodi vina. Roman iz ruskega življenja. Pred 13 leti je bila žena nekega pe-terburškega zdravnika zaradi politične zarote obsojena v 13 letno pregnanstvo v Sibirijo. Mož si je zaman prizadeval, ia bi ti olajšal usodo. Kmalu po njenem odhodu v Sibirijo so tudi prenehala vsa poročila o ujej ter sploh ni mogel izvedeti, ali živi ali ne. Ker je imel male otroke ter jim našel pri-no mačeho, oženil se je vdrugič h/, pomislekov, ker je prva žena z oòsbdfce v pregnanstvo itak izgubila vse državljanske pravice. Bil je srečen v drngem zakonu. Lani pa je bila s carskim manifestom njegova prva žena pomiloščena ter se vrnila domov. Ko pa je našla pri možu drugo legitimno ženo. ni hotela motiti njune Sreče, temne se je hotela kani daleč .seliti. Tega pa ni dovolila druga žena. češ. prava mati spada k svojim otrokom. Zato je vložila takoj prošnjo »ločitev zakona: ako se to zgodi, se xäkoo zopet postavno obnovi, f Polkovnik Ludvik grof Hu.vn ječmenova u vojaškim nadzornikom avstrijskih konjerejskih zavodov. Gostija brez poročencev se ) vršila pred kratkim v Mnihovem na Semškem. Vse je že bilo pripravljeno, sosti* so se že zbirali v prostorih, kjer jf je imela vršiti gostija. Kar pride k očetu neveste neko dekle ter mu pove, 4».ima ona in otrok, ki ga nosi v sebi, starejše pravice do ženina. Seveda je nevesta takoj izjavila, da se ne poroči stern ženinom. Ko se ženin pripelje na kpem vozu z belimi konji, ga napodi „raz-tast" čez stopnice. Gostje k ki so že dovolj dolgo čakali, so potili začeti nositi jedila in pijače. |iar sta imela klet in kuhinja, in so avili poroko brez — poročencev. — Pet tednov je vozil mrliča i železniški voz po nemških progah, e H. januarja t. 1. se je namreč gostilničar Folland iz Draždan med vož-ijo zaprl v oddelek voza. zagrnil okno jfr se obesil. Šele sedaj so s silo od-jtli voL ter našli mrliča. Gor. Hneg s hudo zimo imajo v J L t Gospodarstvo. Novi vinski zakon. Slovenskih goric. Haloz in mnogo --drugih krajev na južnem Štajerskem je v veliki meri odvisno od vinskega pridelka. Marsikatero družino ' rešili dohodki, dobljeni za vino. iz w.na, v katero se je vsled dolgov ®la pogrezati. Žal. da so se ti dohodki začeli krčiti, odkar nam trtna uš krati vinski pridelek, in odkar se tako ra-pidno širi in zasaja man jvredna izabela. Sicer bo tudi tej trti kmalu odklenkalo. kakor kažejo to razne izkušnje. Avstrijska postavodajalna oblast se bode v svojih prihodnjih zasedanjih pečala z novim vinskim zakonom. Načrt je že izgotovljen ter leži vinskim pre-kupcem. vinogradnikom ter raznim dragim vinskim kritikom v presojo. Ker seza novi vinski zakon globoko v koristi našega vinogradništva ter ima v kletarstvu provzročiti velik preobrat, zato bo koristno in potrebrto. da se tudi naši vinogradniki pouče o vsebini prihodnjega vinskega zakona, ter da tudi oni stavijo svojim državnim poslancem gotove predloge o tej zadevi, ki se lahko v ..Domovini'' razglašajo. Novi zakon posebno nastopa zoper ponarejanje vin in razpečavanje tako-zvanih ., pol vin"'. In v tem mu moramo dati prav! Ubogi kmet si je s težavo in z občutljivimi stroški pridelal pristno kapljico in bi jo tudi rad v primerno ceno spravil, a izpodrine ga manipulant s svojim „fabriciranim" vinom. To je krivica, ki sè godi našemu kmetu; in tej. krivici hoče novi zakon v okom priti. Podajam ga v naslednjem nekoliko Skrajšanega brez vsakega komentara. Želeti bi le bilo. da bi se na posebnih shodih in v raznih kmetijskih društvih do mozga pretresaval, kakor se to godi po raznih drugih deželah. Prišli bi do prepričanja, da je zakon glede štajerskega vinogradništva v marsičem pomanjkljiv. Zato treba se je zglasiti. dokler je še čas! i; 1. nam podaja definicijo o vinu. oziroma vinskem moštu. Kot takšno se mora nazivati-le ona tekočina, ki seje pravilno iztisnila iz svežega vinskegS grozdja. § 2. Prepovedano je vsako po-ra nože vanje vinskesa pridelka, bodisi s pridajanjem vode. sladkorja ali drugih surogatov. § 3. Dovoljeno je le pridjati. sveže grozdje, grozdno drozgalico. vinski mošt iz svežega grozdja, vino. drože. čisto ogljikovo kislino, snažno oglje za raz-barvanje vin. karamoko za nabarvanje vin. dovoljena čistila, natrijbisulfit v majhnih množinah za zdravljenje bolnih vin. kazein in brezarzeično žveplo za žveplauje sodov. Ali se sme dodajati tudi ogljikovokislo apno za razkisanje vin, o tem je, debata odpita. Zakonski načrt ga je sicer sprejel. £ 4. govori o prepovedanih pri-mesih. Vsaka druga primes je prepovedana. naj se dodaja že pred. med ali po vrenju! Prepovedane so tedaj spojine barija, stroncija in magnezije. raz-topljive aluminijske soli. sadra ali gips, razne kisline in druge kislate snovi, barvila razven karamoke. umetne bu-ketne primesi, umetna slajila vsake vrste, tudi saharin, dulcin in dr.. voda. suho sadje vsake viste, posebno tudi domače in tujezemske rozine, sladkor, glicerin, kakor sploh vse snovi, ki imajo namen, pomnožiti množino ekstraktov, kislin in mineraličnih snovi; nadalje je prepovedano dodajati alkohol, konservne snovi, kakor salicijna kislina, borova kislina, flurove spojine, sulfiti in mnogo drugih. Prepovedano je tudi enake snovi prodajati v ta namen. i? 5. govori o ponarejenem vinu in polvinu. Prepovedano je vino (mošt) na katerikoli način ponarejati ali mu dodajati v £ 4. omenjenih snovi. Kaznjivo je tudi takšna vina v prodajo razgla-ševati. prodajati, ali točiti. Tudi petijot se ne sme prodajati. § 6., 7. in 8. govori o „šampanjcih" in drugih enakih vinskih izdelkih, ki so še tudi zanaprej dovoljeni. § .9. Mešanje vinske drozgalice (mošta) s šampanjcem in drugim je prepovedano. £ 10. Petijot za domačo rabo je dovoljen, vendar se mu ne sme dodajati niti sladkor niti alkohol. Množina pe-tijota je odvisna od množine lastnih tropin ter se sme imeti le v posebnih sodih. Občina ima ves petijot svoje občiue v evidenci. §11. Vina, ki imajo ime po katerem kraju (ljutomeržani. se smejo le tedaj pod tem imenom prodajati, če so istega značaja in tudi vsaj deloma v istem kraju zrasla. Imena od brd (vrhov) in letnikov se smejo le rabiti, ako je vino zraslo izključno le na istem brdu. oziroma ako je izključno istega letnika. Mešana vina raznih krajev smejo se le pod izmišljen im imenom prodajati. Ta imena ne smejo izvirati iz krajevnih imen. Katera vina smejo imena krajev (brd) nositi, se bode postavnim potom določilo. § 12., 13. in 14. govori, kako se bodo kleti uradno kontrolirale. § 15. Kdor greši namenoma zoper >; 2.. 4. do 12. te postave, se kaznuje z I do ti mesečno ječo in obenem z denarno giobo do 10.000 K, prestopki iz nemarnosti ali nevednosti pa s 14-dnevno do trimesečno ječo in s 3000 K ali pa samo 3000 K. Kaznjencem, ki niso zmožni plačati, se kazen spremeni v ječo in sicer vsakih 50 K v 24 ur ječe. § 16. določuje kazni za prestopke $ 13. in 14. Društveno gibanje. Laško. Dne 25. t. m. na pustno nedelje priredi bralno društvo pred-pustno veselico ob 3, uri popoldne v pivnici s sledečim sporedom: 1. Igri %.Ne kliči vraga" in „Mutec". 2. Sre-čolov. 3. Šaljivi nastopi v prozi in petju. 4. Ples. — Sodeluje Šraarska godba. Vstopnina: Stojišča 30. v. sedeži 40 v. Maske dobro došle. — Šaleška čitalnica v Šoštanju opozarja slavno občinstvo na ..veliko m a šk a rad o" s plesom, ki jo priredi dne 25. svečana, to je na pustno nedeljo. Pričakujemo, da se te naše prireditve udeleže v obilnem številn sosedje iz Velenja. Škal. Pake in Savinjske doline. Na veselo svidenje na pustno nedeljo v Šoštanju! — Družmirje pri Šoštanju. V nedejlo. dne 25. t. m. ob 3. uri popoldne se vrši v gostilni g. Kotnika poučno predavanje o pomenu izobrazbe in bralnih društev. Slovenci iz Šoštanja in šoštanjske okolice se vabijo k mno-gobrojni udeležbi. — Kmetijska zadruga za Šaleško dolino v Šk alali priredi v nedeljo. dne 4. marca t. 1. ob 3. uri popoldne v župnišču v Škalah občni zbor s sledečim sporedom: 1. Poročilo o dosedanjem delovanju zadruge, ü. Poročilo o računskem sklepu za leto 1905. 3. Predavanje gosp. uradnega vodja Rožmana iz Ljubljane. 4. Slučajnosti. — Slovenci Šaleške doline se vabijo k obilni udeležbi, ker se bode razpravljalo o mnogih za napredek kmetijstva velevažnih zadevah. — Studenice. V narodni gostilni pri Francu Koropcu prirede „Bocki šrameljni" na pustno nedeljo, dne 25. svečana t. 1. zvečer koncert z godbo in petjem. Po koncertu prosta zabava in ples. Čisti dobiček je namenjen „Bralnemu društvu" v Studenicah. Ustanovni občni zbor prostovoljnega gasilnega društva v Moškanj-cih se vrši dne 25. svečana 1906 v prostorih gostilne M. Sok. Začetek ob 4. uri popoldne. Vabimo tem potom vse naše prijatelje od blizu in daleč. da nas počaste s svojo prisotnostjo ter tako pokažejo, da so prijatelji slovenskega zavednega kmeta. Dobrodošel in z veseljem sprejet nam je vsak narodnjak in poštenjak. Pripravljalni odbor. — Bralno društvo v Pišecah otvori dne 25. februarja svoja poučna predavanja. K predavanjem se posebno vabijo kmetje. Društvo priredi istega dne ob 5. uri popoldne veselico z ma-škarado. — Ljutomersko učiteljsko uru-štvo zboruje v četrtek, dne 1. su.šca dopoldne ob pol 11. uri v Ljutomeru v Franc Jožefovi šoli. Spored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Predavanje gosp. Valide: Paberki. 4. Najvažnejše iz pedagoških in šolskopolit. list. (Poroča g. ravnatelj liobič). 5. Načrt za delovanje v letu 1906. 6. Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vabi vljudno. I v. T o m a ž i č. tač. predse» — „Narodna čitalnica v Ljutomeru" priredi plesni venček v prostorih gostilne gosp. Fran Seršena v Ljutomeru v soboto, dne 24. svečana 1906. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 80 vin. 'Kostumi in maske dobro došli. Pepelnično siedo 28. svečana 1906 ob 6. uri zvečer v ravno istih prostorih pojedina raznih rib in drugih postnih jestvin. K/ibema veselicama vabi najvljudneje. „Narodna č i t a 1 u i c al Književnost in umetnost. Testament. Narodna igra po romanu Janka Krsuika. Spisal Janko Rozman. Založil L. Schwentner v Ljubljani. Cena K 1'40. po pošti K 1'50. Oceno priobčimo. Knjige „Slovenske šolske Matice" za leto 1905: 1. Učne slike k ljudskošolskim berilom U. del. Uredila 11. Schreiner in dr. J. Bezjak. 2. Realna knjižnica I. del. Zgodovinska učna snov. Spisujeta prof. J. Apih in dr. M. Potočnik. 3. Nazorni nauk. 4. Pedagoški letopis. Uredila H. Schreiner in dr. Jos. Tominšek. Med knjigami „Slovenske Matice" za 1. 1905 so izšli tudi „Spomini" dr. Josipa VoŠnjaka. L—II. del. ki opisuje slovensko javno življenje od 1. 1840—1867, in daje marsikak zanimiv podatek iz časov našega preporoda. O knjigi prinesemo obširnejšo oceno. Listnica uredništva. Sokolska maškarada v Mozirju. Kadi pomanjkanja prostora smo morali jako krajšati Poslano. V poročilu o slavnostni 30letnici ,Triglava' je pomotoma izostalo, da je bila pri zajutrku. ki so ga priredilo celjsko narodne dame Tri-glavanoni. navzoča tndi gospa dr. Kotnikova. v zahvali pa je istotako vsled neljabe nam pomote izostala zahvala gospodu dr. Gvidonu Sernecu. ki je blagovolil sodelovati pri koncert«. in kateremu bodi tem potom izrečena še enkrat srčna hvala. Za odbor : iur. Kranjc tehn. Viktor ' lehan t. č. podpredsednik. t. č. predsednik. Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše kon-= štrukcije daje = tvrdka Odboj I. Wionlingerstrasse 29., ilustrwani ceniki zastonj in poštnine prosto (Tja) 104—44 i\ it ZAHVALA. Za dokaze obilnega sočutja ob bolezni in smrti, kakor tudi za tako častno in mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu nepozabnega moža. oziroma očeta JANEZA ZUPANC izrekava svojo najtoplejšo zahvalo prečastitemu gospodu opatu, č. gg. duhovnikom in oo. kapucinom in lazaristom ter darovalcem vencev, „Slov. delavskemu podp. društvu", kapucinskim pevkam in rodbini Bovha. CELJE, dne 19. svečana 1906. , u;;jl Žena in hči. Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in prečastiti duhovščini. ki so nam povodom prebridke izgnbe naše iskreno ljubljene, nepozabljive soproge in matere, gospe Frančiške Lampreht izražali pismeno ali nstmeno sožalje ter jo spremljali k zadnjemu počitku, kakor tudi vsem daroVateljem krasnih vencev, osobito domačemu č. g. župniku za prekrasen in ganljiv govor. gg. učiteljem in pevcem iz Sv. Lovrenca za ganljivo petje pred hišo žalosti, v cerkvi pri božjem opravilu za v srce segajočo nagrobnico ter končno delavskemu društvu v Puščavi, ki se je udeležilo pogreba •t zastavo, ter vsem onim. ki so vkljub oddaljenosti, vzlic slabemu vremenu se v ogromnem številu udeležili pogreba in s tem rajnki izkazali zadnjo čast. izrekajo najiskrenejšo zahvalo (14n žalujoči soprog in otroci. Za boljšo hišo v trgu na Spodnjem Štajerskem se išče priprosta, snažna kuharica v starosti 30 40 let, koja zna dobro kuhati in se razume na oskrbovanje domačega vrta. Naj se javijo le take, koje se izkažejo z dolgoletnimi spričevali. Ponudbe upravništvu „Domovine" pod naslovom „KUHARICA". (U5) i Kupujte narodni kolek! m (137) 3- 3 t si cepljenje trt špaga se dobi pri podpisanem po K 3'60 kg. Ta je najfinejša, iz zanesljivo najboljše tvarine. ter kot najprimernejša od merodajnih strokovnjakov priporočena. 1 kg zadostuje za približno 8000 cepljenk. Pošlje se vsaka množina, če se pa naroči najmanj 5 kg, se pošilja franko. i pri Cene primemo nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lilpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči. H. YOLK Šoštanj. Štajersko. Kemična pralnica urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek IM. /hiralnica v Celju pri gospodu Josipu Hočevarju krojaški modni salon, Kolodvorska ulica. (.138) 3—2 Naprodaj je ■ a restavracija v najboljšem stanu, z dobrim prometom, obilnim obiskom. Poleg tega veliko kmetije. Cena ngdona. Ponudbe se naj pošiljajo na upravništvo „Domovine." Dva mlada V prav lepa držaVna Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zveri slov. posojilnic* v Celju in pri mnogih dragih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-44 Mrtvo perutnino, surovo maslo kupi v večjih količinah A. S C HAN I L, Dunaj XVII. Hauptstr. 67. PoŠt. hr. konto 885.365. (73) 20-14 in enesra sprejme takoj J. Errati» trgovec v MOKRONOGU, Dolenjsko. mi 5-5 31. redni občni zbor Gornje-savinske posojilnice v Mozirju ki se vrši v pondeljek, 12. marca 1906, ob 9. uri dop. v uradni pisarni. DNEVNI RED: 1. Prečitanje in odobrenje zapisnika tridesetega občnega zbora z dne 28. marca 1905. 2. Poročilo načelništva o delovanju in računih za leto 1905. S. Poročilo nadzorništva in njega nasveti o uporabi preostanka. 4. Volitev načelništva in nadzorništva. 5. Čitanje revizijskega poročila „Zveze"' ter ukrepi vsled istega. 6. Posameznosti. 142) 2—1 Naoelništvo. „Posojilnice v Framu" pegistp. zadruge x neomejenim poroštvom ki se bode vršil v četrtek, dne 1. sušea 1906, ob pol 4. uri popoldne v posojilniški pikami. Dnevni ped: 1. Prečitanje zapisnika zadnje uradne revizije. 2. Poročilo ravnateljstva in predlaganje letnega računa z bilanco «J I9Ò5. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Sklepanje o porabi čistega dobička. 5. Slučajnosti. KRAM. dne 14. svečana 190«. (140) , Ravnateljstvo, Vinski sejen 4 ptnji dne 26. sVcčana 1906 v prostorih «mskw ^stm se- vi si za oplembo kobil podpuščal bode . od 15. febr. do 15. jul. 1.1. » po navadnih cenah Janez Drofenik posestnik v Imenem pri Podčetrtku. (131) 3- 3 Blagajnice n n pred ognjeni is ira prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let S. BERGER DUNAJ I.. Wipplingerstrasse 29. Ponujali se bodo vzorci letošnjega prav dobrega pridelka, ter lodi vzorci iz prejšnjih letnikov od vseh vinogradnih krajev ptujskega okraja Zaöetek ob 10. uri predpoldne. Železniške zveze s Ptujem: l/. Maribora odhod poštnega vlaku ob 8. uri 15 min. pfedp i/. Ljubljane odhod poštnega vlaka ob 5. uri 15 min. predp.; Prihod v 1'ttij ob 9. uri 53. mia. prey --- 1 " — " 3/, o popoldne brzovlak na Pragarsko - Maribor in Prageisk» - Ljob štni vlak na Pragersko - Maribor i« Pragersko - Ljubljana. :::::::::: Odhod iz Ptuja t 1. Ijaun. 2. V4 6 popoldne poštni Ptuj, dne 10. svečana 1906. (130) 3-3 Za odbor: M. BRENČIČ. načelnik. (sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. + Ponudbe nasloviti je na Parno žago Degbenghi v LJubljani Cesta na Rudolfovo železnico št 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št 6 (8) 100-42