Cesta Ljubno-Luče Napad na predlog proračuna m m Po deževnem petku se bo ob koncu tedna vreme izboljšalo. V tekmo za najlepši kraj VELENJE - V času od maja do oktobra bo Turistična zveza Slovenije organizirala akcijo, posvečeno urejanju in varstvu narave pod geslom "Moja dežela - lepa, urejena in čista". Gre za tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja. Letošnja akcija Turistične zveze Slovenije, v katero se vključujejo kraji iz vse države, ima prav poseben pomen, saj poteka v evropskem letu varstva narave. V akcijo se vključuje tudi Velenje, o tem, kako, pa bodo v Projektnem svetu za turizem, ki deluje pri Mestni občini Velenje, podrobneje spregovorili danes (v četrtek, 18. maja) opoldne. Jutri (v petek, 19. maja) pa bo na obisku v Velenju državni sekretar za turizem Ministrstva za gospodarske dejavnosti Peter Vesnjak. Med drugim bodo ob njegovem obisku predstavniki Rudnika lignita Velenje in TRC Jezero predstavili razvojni projekt TRC Jezero in večje prireditve v letošnjem letu. ■ mkp Še višje.. Potrjena odločitev: ■■■■■■■■■■■■■■■ T.T.E. v Gorenje! Velenjsko podjetje T.T.E., ki se je zadnje čase srečevalo predvsem s težavo, kje najti ustrezne prostore za redno dejavnost, ker bo moralo te, ki jih ima v najemu od podjetja EKO p.o., izprazniti, je našlo rešitev. Po sklepu lastnika podjetja T.T.E., to pa je Gorenje, se bo priključilo in spojilo z Gorenjem Gospodinjski aparati. Po besedah direktorja Bojana Penška je takšna rešitev za vse najbolj sprejemljiva, sprejemljiva je tudi za 200 delavcev, danes zaposlenih v T.T.E. Tako bodo svojo proizvodnjo preselili v proizvodne prostore Gorenja in tam z njo nadaljevali v sestavi Gorenja Gospodinjski aparati, kjer pa njihova proizvodna dejavnost ne bo potekala na enem mestu in v enem prostoru. "Proizvodnja se bo odvijala tam, kjer bo to najbolj smiselno. Predvidevamo, da bomo selitev opravili med kolektivnim dopustom. Gre za precejšen poseg. Najprej bomo preselili programa kabelskih setov in grelcev in tako spraznili halo B. To je hala, ki jo je EKO brezplačno prenesel na Sklad za razvoj in v katero se želi preseliti družba Elektronika Velenje," pravi Bojan Penšek. Druge programe bodo selili kasneje, ko bodo prostore zanje ustrezno uredili. "Vsi se pri tem zavedamo, da je najbolj bistveno, da bodo imeli vsi delavci delo in zaposlitev in da bodo za to tudi primerno plačani." ■ mkp Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje V vsem zgornjem delu Zgornje Savinjske doline, v občini Luče pa še posebej, se ne morejo in nočejo sprijazniti z dejstvom, da kljub vsem obljubam in zagotovilom z državnega vrha, v predlogu državnega proračuna za cesto Ljubno-Luče ni niti enega tolarja. Amandma so vložili do dogovorjenega roka, to je do 16.maja, prizadevajo pa si še naprej. Ta torek so bili na obisku v Lučah republiški cestni inšpektor, predstavniki celjske uprave za notranje zadeve in upravljalci te ceste. Po ogledu ceste in najbolj kritičnih ter življensko nevarnih odsekov, so v zapisnik med drugim zapisali, da ne bodo prevzeli nobene odgovornosti ob morebitni nesreči. S tem in drugimi ugotovitvami so seznanili vse, ki na drugačen razplet lahko kakorkoli vplivajo. MjP Prve odločbe za dohodnino v letu 1994 so že v Velenju! • ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H Pošta bo imela prihodnji teden veliko dela Na velenjski izpostavi Republiške uprave za javne prihodke, kjer so "pobrali" 23.098 napovedi dohodnine za leto 1994, so že v ponedeljek, 15. maja, prejeli prvih 10.407 odločb, kijih bodo davčni zavezanci po pošti prejeli naslednji teden. Daje bila velenjska izpostava ena prvih, ki so jih obdelali v Računskem centru v Ljubljani in obdelane poslali nazaj, je krivo to, da so v Velenju podatke iz napovedi obdelali med prvimi v Sloveniji. Do 26. aprila so namreč že imeli v Ljubljani vse podatke iz velenjske izpostave, kar en mesec pred zadnjim rokom, do katerega so jih morali primerjati s kontrolnimi podatki in potem posredovati naprej. Med prvimi odločbami so tiste, pri katerih se podatki popolnoma ujemajo s kontrolnimi podat- ki, in tiste, kjer v napovedih davkoplačevalci niso uveljavljali olajšav za družinske člane, torej najenostavnejše odločbe. Tem bodo sledile tiste, v katerih so davkoplačevalci uveljavljali olašave za družinske člane in nazadnje še odločbe za samostojne podjetnike posameznike in tiste, kjer napovedi niso bile točne. "Računamo, da naj bi bile zadnje odločbe pri davkoplačevalcih do 31. oktobra, tako kot določa zakon, lahko pa se zgodi, da bodo že prej," pravi Darinka Mravljak, direktorica velenjske izpostave Republiške uprave za javne prihodke. Ker ljudje pravijo, da bodo prve odločbe najbrž tiste, po katerih davkoplačevalce čaka doplačilo dohodnine, smo o tem povprašali direktorico velenjske izpostave Republiške uprave za javne prihodke, ki pa je takšno mnenje zavrnila s konkretnimi podatki: "Od 10.407 odločb, kolikor smo jih v ponedeljek prejeli iz Ljubljane je le 1.498 takšnih, po katerih zaveznace res čaka doplačilo, 7.352 odločb je takšnih, po katerih bodo davčni zavezanci dobili denar vrnjen, 1.557 pa takšnih, kjer ne bo ne doplačila in ne vrnjene razlike v dohodnini," je povedala. Ne morejo pa še povedati, koliko je tistih zaveznacev, ki bi bili po zakonu napoved dolžni oddati, pa je niso, ker še ni natančnega podatka, koliko je tistih zavezancev, ki jim zaradi spremenjene zakonodaje tokrat tega ni bilo treba storiti. Vendar, poudarjajo na velenjski izpostavi, bodo za vse kršilce, ki bi morali, pa niso oddali napovedi dohodnine za leto 1994, dosledno prijavili sodniku za prekrške. ■ mkp ŠOŠTANJ - Danes (četrtek, 18.maja) bo v Šoštanju seja Sveta občine. Na njej bodo med drugim obravnavali zahtevo za izredni sklic seje Sveta, ki jo je podala skupina svetnikov. Osrednja pozornost pa bo najbrž danes dopoldne v Šoštanju namenjena sprejemanju predloga Statuta občine Šoštanj. ■ mkp Gorenje Gospodinjski aparati ■ ■ ■ ■ ■ Visoka proizvodnja V največjem podjetju poslovnega sistema Gorenje, v Gorenju Gospodinjski aparati, so v obdobju januar - april izdelali skupaj skoraj 532.000 velikih gospodinjskih aparatov. Aprila so jih naredili blizu 120.000, najvišjo letošnjo proizvodnjo pa so dosegli marca, ko je tekoče trakove zapustilo nad 149.600 kuhalnih, pralno sušilnih in hladilno zamrzovalnih aparatov. ■ (ek) Danes bodo nagradili najboljše Danes seja Sveta občine V tem šolskem letu potekajo aktivnosti organiziranega gibanja mladih raziskovalcev Šaleške doline in tudi širšega okolja že 12. leto. V dneh od 8. do 12. doline - ti so prijavili kar 20 nalog, izdelali so jih 14; druga značilnost pa je skromnejše sodelovanje srednješolcev, zlasti gimnazijcev. 31 nalog so prijavili na razpis dijaki, dokončali so jih 19. Tri naloge so prijavili tudi študentje, na nedavnem zagovoru pa predstavili dve izdelani. Raziskovalne naloge so plod pri- zadevanj posameznikov ali skupine avtorjev. Tako naj bi sodelovalo v letošnjem gibanju 33 osnovnošolcev, 43 srednješolcev in 3 študentje. Pri delu jih je usmerjalo in vodilo 28 mentorjev. Na drevišnji svečanosti bodo torej najboljšim med njimi podelili priznanja in nagrade. Prireditev bo v dvorani Mestne občine Velenje, začeli pa jo bodo ob 18. uri. H (tp) maja so sodelujoči predstavili svoje naloge, danes (v četrtek) pa bodo organizatorji gibanja sklenili letošnje aktivnosti s prireditvijo, na kateri bodo podelili najboljšim priznanja in nagrade. Posebnosti letošnjega gibanja sta predvsem dve: velik odziv učencev osnovnih šol Šaleške Utrinek s predstavitve oziroma zagovora naloge w MHr —--JUBj81 Svet občine Šoštanj: ssssRsažsKsg&Bžssis m» ■ ss a Potrebe po sklicu izredne seje ni! i Zahteva šestih svetnikov občine Šoštanj (vodstvo Sveta piše o petih) po sklicu izredne seje Sveta občine Šoštanj, za katero svetniki predlagajo obravnavo razrešitve treh članov občinskega Sveta Šoštanja (dr. Bogdana Meniha, Petra Rez-mana in Eda Vučine), ni ute-meljena. Zahtevi ni mogoče ugoditi, ker ne izpolnjuje pogojev, ki jih za izreden sklic predvideva začasni poslovnik občine Šoštanj, ugotavlja Peter Rezman, sekretar Sveta te občine. Tako izredne seje, na kateri bi obravnavali razrešitev treh svetnikov občine Šoštanj, ki opravljajo naloge, ki so po mnenju skupine svetnikov nezdružljive s položajem svetnika v občinskem svetu, najbrž ne bo. Stališče, da za izredno sejo ni razlogov, ki ga je Peter Rezman posredoval Komisiji za pripravo statuta občine Šoštanj in poslovnika Sveta občine Šoštanj, utemeljuje s tem, da se izredna seja Sveta v skladu z začasnim poslovnikom lahko skliče le za obravnavanje nujnih zadev. Zahteva šestih svetnikov po izredni seji pa ne pojasnjuje, zakaj bi bila obravnava predlagane točke nujna. Pri tem ob precej temeljiti razlagi, zakaj sta dve razrešitvi (Rezman in Vučina) nepotrebni, še posebno podčrtuje, da so v Šoštanju na zadnji seji Sveta sprejeli pobudo svetnika Branka Valiča, da se ta zadeva obravnava na prvi naslednji seji Sveta občine Šoštanj. Nesporno pa je, piše Rezman, daje potrebno Svetu predlagati odvzem mandata dr. Bogdana Meniha in potrditi mandat Petru Radoji (peti na listi SDSS, ki je v Šoštanju v občinskem svetu pridobila štiri mandate, prvega je dobil dr. Bogdan Menih), ker je funkcija župana nezdružljiva s funkcijo svetnika. ■ mkp Svet mestne občine Velenje bo zasedal 23. maja 17 milijonov za delo sveta? Predsednik sveta mestne občine Velenje Dragan Martinšek je sklical sredi prejšnjega tedna usklajevalni sestanek s predstavniki vseh list, ki imajo svoje svetnike v mestnem svetu. Osrednja tema je bil dogovor o sklicu in predlogu dnevnega reda četrtega zasedanja. To bo torek, 23. maja. Dogovorili so se, da bodo namenili to sejo tekočim zadevam (zajeten kup se je že nabral), o stat- utu pa bodo govorili na naslednjem zasedanju. Do desetega maja je bila namreč odprta javna razprava in komisija za statut zdaj usklajuje pripombe. Četrto zasedanje bodo začeli, tako kot so se dogovorili že prej, s potrditvijo zapisnika prejšnje seje in vprašanji ter pobudami svetnikov. Sledilo bo več točk dnevnega reda, ki jih predlaga komisija za volitve in imenovanja, to so pred- vsem soglasja k imenovanju vodstev javnih zavodov. Med drugim naj bi predlagali člane sveta Kulturnega centra, podali soglasje k imenovanju ravnateljice velenjskega vrtca Metke Čas, zataknilo pa se bo verjetno pri imenovanjih direktorjev Lekarne, Zobozdravstva in Zdravstvenega doma. Po razpravi sodeč bodo svetniki želeli o tej problematiki predhodno celovito razpravljati. Zahtevo po tem so namreč podali že na eni prejšnjih sej. Tudi komisija svojih soglasij k tem imenovanjem ni podala. Razpravljali bodo tudi o nadomestilih plač in nagradam svetnikom, pred- sedniku sveta, članom in predsednikom komisij. Po pravilniku, ki je pripravljen, bi morali zagotoviti (če bi svetniki, predsedniki in člani komisij redno sodelovali na vseh sejah) v občinskem proračunu za te namene 17 milijonov tolarjev. Svetniki pa naj bi na prihodnji seji razrešili tudi nekaj premoženskih vprašanj - uredili neskladja lastninskih pravic na nekaterih parcelah, razpravljali pa bodo tudi o odprodaji dveh zemljišč Gorenju in Rudniku. Franc Sever je zahteval, da spregovorijo tudi o nezdružljivosti funkcije svetnika z nalogami v občinski upravi. B mz Občina Šmartno ob Paki Vodovod v Podgori Oskrba z zdravo pitno vodo je bila in bo tudi v prihodnje ena od prednostnih nalog v občini Šmartno ob Paki, so poudarili člani začasnega občinskega odbora na seji, minuli petek. Za zdaj so v bivših krajevnih skupnostih Šmartno ob Paki in Gorenje bili v teh prizadevanjih uspešni, saj ostaja za zdaj nerešena le oskrba s pitno vodo v zgornjem delu Podgore. Vse kaže, da bo 15 tamkajšnjih gospodinjstev rešilo to vprašanje v tem letu. Člani odbora so se namreč zavzeli za čimhitrejši pristop k izgradnji vodovoda v tem delu občine. Po predvidevanjih naj bi veljala naložba od 7 do 8 milijonov tolarjev, od tega naj bi 2 milijona 600 tisoč SIT zbrali še s samoprispevkom bivše KS Šmartno ob Paki. Ta se izteče konec tega meseca. Postopek za pridobitev ustrezne dokumentacije mora opraviti bivša KS Šmartno ob Pa- ki, izvajalca del pa bo izbrala občina na osnovi javnega razpisa. Imenovanje delovnih teles sveta Na eni od prihodnjih sej bodo člani Sveta občine Šmartno ob Paki na osnovi določil že prejetega Statuta občine med drugim imenovali še pet stalnih delovnih teles. Tokrat bodo to komisija za priznanja in nagrade ter odbori za izvensodno poravnavo sporov in peticije, za področje gospodarskih javnih služb, negospodarskih javnih služb ter upravo in odbor za delo z vaškimi skupnostmi ter odbori (teh bo 10 oziroma 11). V ta namen so v začetku tega meseca pozvali vse politične stranke in društva, ki delujejo v paškem kotu, da se vključijo v postopek evidentiranja kandidatov za omenjena stalna delovna telesa. Zadnji dan za oddajo predlogov je 20. maj. Seja sveta bo predvidoma danes teden Šmarški svetniki delajo s polno paro. Pred letošnjimi počitniškimi dnevi bi namreč radi postorili še marsikaj. Tako naj bi se predvidoma na sejo sveta občine sešli v četrtek, 25. maja. Pomembnejše točke dnevnega reda te seje bodo obravnava Predloga odloka o orga-nizaciji in delovnem področju občinske uprave občine ter Osnutka odloka o financiranju političnih strank, ki so dobile mandat v šmarškem občinskem svetu (to sta SKD in LDS) in o ustanovitvi vaških skupnosti. Sejo bodo v mali dvorani šmarškega kulturnega doma začeli ob 19. uri. ■ tp /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje HITRA IN KVALITETNA INFORMACIJA Informacijski sistemi omogočajo hiter in kvaliteten prenos raznih infomacij, ki imajo v sodobnem svetu neprecenljivo vrednost. LB Splošna banka Velenje d.d. je ena redkih slovenskih bank, ki svojim komitentom in tudi ostalim občanom ponuja kar dva sodobna info-sistema, in sicer BBS in PHONEBANKING. Prvi sistem BBS je zahtevnejši in posreduje informacije preko računalnikov, PHONEBANKING pa je enostavnejši in omogoča uporabnikom posredovanje informacij na dom preko telefonskega omrežja s pomočjo telefona. Na obeh sistemih so vam na razpolago različne informacije, kot so: - stanje na žiro ali tekočem računu - dnevni menjalniški tečaji - obrestne mere tolarskega in deviznega varčevanja - seznami menjalnic - odpiralni časi naših poslovnih enot... - kreditna ponudba za obrtnike in občane BBS pa obrtnikom in podjetnikom omogoča tudi objavo raznih reklamnih sporočil. Oba sistema sta uporabnikom na voljo 24 urna dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Podrobnejše informacije o sistemu BBS dobite na tel. št. 859-106, interesenti za PHONEBANKING pa naj pokličejo na tel. št. 854-251, int. 221. ZUIM Kamnik pripravil projekt Edina prava ljubezen je ljubezen do drugačnosti Kamnik - Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik je pred dnevi pripravil tiskovno konferenco, na kateri so predstavili projekt z naslovom "Edina prava ljubezen je ljubezen do drugačnosti". S projektom želijo zbrati denar za nakup računalnikov in računalniške opreme za najhuje telesno hendikepirane otroke, ki se šolajo v zavodu, "saj je postalo očitno, da od države pomoči ne moremo pričakovati, medtem ko otroci računalnike za uspešno usposabljanje in rehabilitacijo nujno potrebujejo." Projekt je zasnovan tako, da zbirajo pisne, likovne in druge prispevke na temo solidarnosti in strpnosti do drugačnih ljudi. Za prispevke so zaprosili znane in ugledne Slovenke in Slovence. Prispevke, kijih bodo dobili, bodo zbrali v zbornik, ki ga bodo nato skušali tržiti in tako priti do potrebnih sredstev za nakup računalniške opreme. Poleg tega pa želijo pritegniti tudi podjetja in posameznike, ki so pripravljeni pomagati bodisi z računalniško opremo, bodisi z denarnimi prispevki. V ta namen so odprli poseben žiro račun številka 50140 - 697 - 53804, sklic na številko: 297 - 500 s pripisom STRPNOST. ■ bš Na kratko Čakajo na drugo soglasje Agencije j| Velele - Odgovorni v Eri, delniški družbi v Velenju trdijo, da | tečejo aktivnosti glede lastninskega preoblikovanja podjetja po I predvidenem programu. Na osnovi pridobljenega prvega soglasja il Agencije so zbirali certifikate in to zelo uspešno, saj so zaposleni, jI bivši zaposleni in upokojenci podjetja vložili toliko certifikatov, j' da so lahko polastninili Ero v notranjem odkupu kot tudi v interni I razdelitvi. V bližnji prihodnosti naj bi pridobili od Agencije drugo | j potrebno soglasje in tako opravili še tiste aktivnosti, ki jih pred-1| videva postopek lastninjenja. ■'p! O statutu in proračunu še enkrat Ljubno ob Savinji - Občinski svetniki so se na majski seji !■ sestali minuli četrtek. Prvič je bila seja v prenovljenih prostorih 'I občinske uprave in pomemben dogodek so skromno obeležili i Nadaljevali so z zelo zahtevnim dnevnim redom, saj so med || drugim obravnavali statut in proračun ljubenske občine. Po daljši i razpravi so sejo prekinili, oba pomembna dokumenta pa bodozno-. va obravnavali in sprejemali danes, v četrtek, sejo pa bodo pričel _ ob 18.uri. Bronasta plaketa za Emkor Rogatc Maribor - Na 4. mednarodnem sejmu Energetika 95, kije bi v Mariboru od 9. do 13. maja, je sodeloval tudi Emkor Rogatec, eno od hčerskih podjetij Gorenja Gospodinjski aparati. Za razstav- j ljeni žični cevni radiator Eterm, ki ga odlikujejo lastna izvirna rešitev designa, funkcionalnost in primernost uporabe pri ogrevali j kopalniških in sanitarnih prostorov, je bil Emkor Rogatec nagrajen z bronasto plaketo. ■ ek Premogovnik za turizem Velenje - Čez približno tri leta bodo v velenjskem premogovni-1 ku prenehali z odkopavanjem premoga v jami Škale. S tem bodo ustvarili pogoje za uresničitev načrtov, ki so povezani z razvojem ® turizma v Šaleški dolini. Na delu ob starem velenjskem jezeru, na območju, kjer se danes odvija konjereja, pa do Bele dvorane, bodo opravili temeljito rekultivacijo in postavili tudi rudarski muzej. ■ mkp || Tudi o občinskem proračunu Mislinja - Danes ob 18.h se bodo v prostorih sejne sobe Občine Mislinja sešli občinski svetniki. Na dnevni red so zapisali pet točk, V med drugim pa bodo prvič obravnavali predlog Odloka proračuna I občine za letošnje leto. Tudi kulturi v občini se bodo posvetili,saj j bodo obravnavali in sklepali o določitvi javne infrastrukture na področju kulture. Preden bodo svetniki podali pobude in vprašanja, bodo sklepali o imenovanju predstavnikov občine v sosvetu načelnika upravne enote Slovenje Gradec. Vrtci podaljšujejo vpis Velenje - V ponedeljek, 15. maja, naj bi se končal vpis nov-1 incev v velenjske vrtce. Do tega dne so vpisali le 150 novincev, I kar je veliko manj, kot so pričakovali in kot imajo prostih mestv i tem vzgojno varstvenem zavodu. Praksa v minulih letih je že pokazala, da starši vpišejo veliko otrok šele po končanem uradnem roku za vpis, zato še niso zaskibl- ( jeni. Vendar pa so podaljšali rok za vpis za nedoločen čas, torej |l ga ne bodo več omejevali. Zgovoren je podatek, da letos končuje |l malo šolo 500 malčkov, tako da bo odliv velik. V velenjskih vrtcih i ugotavljajo, da vpis otrok vsako leto rapidno pada, kar je seveda. tudi posledica demografskih gibanj, saj nižja rodnost tudi velen- j jske občine ni zaobšla. Starši lahko malčke vpišete vsak delovni dan, ob sredah pa tudi | popoldne, na upravi velenjskih vrtcev. i_________________ Res pestra dogajanja Dogodki nas že skoraj res prehitevajo. Ne le državni zbor, ki seje za posamezni mesec skorajda redno končuje v naslednjem mesecu (morda bo moral še skleniti, da se uvede še en dodaten mesec, da bodo lahko v tekočem letu postorili vse, kar so si zadali). Tudi sicer smo sredi pestrega dogajanja. Največ Slovencev si ob tem poskuša zagotoviti primerno življenje, nekateri se s pogledi proti Združeni Evropi pripravljajo tudi na našo bodočnost, mnogi pa še vedno tudi brskajo po preteklosti. Kot da bi dobesedno vzeli reklo, da narod, ki ne ve, iz kakšnih razmer prihaja, ne ve, v kaj se podaja. Preteklekga časa niso pripravljeni kar tako prepustiti času. Pa imamo tako ob sedanjih proslavah v spomin na 50-letnico zmage godljo, da se komaj vidimo iz nje. Zdaj smo priča novega preštevanja med Slovenci: kdo seje udeležil kakšne proslave. Tudi za proslavo v Topolšici so nekateri nekaterim že očitali, da se ne bi smeli pojaviti na njej. O, sveta preproščina! Drugi se bolj ukvaijajo z navadnimi vsakdanjimi stvarmi, kot so cene, plače, inflacija. Nekaterim vse to ne gre skupaj, saj se jim cene še vedno zdijo previsoke in plače prenizke. In ob tem se čudijo državnim statističnim podatkom, ki govorijo o padcu cen in negativni inflaciji. V žepih namreč občani tega ne čutijo, zagotavljajo pa tudi, da se po trgovinah iz dneva v dan srečujejo z drugačnimi cenami. Višjimi seveda. Ta naša negativna inflacija je povzročila največ težav bankirjem, saj se v tej novi situaciji enostavno niso znašli. Tako so se navadili na tisti nesrečni R in visoke obresti, da so bili zdaj vsi zmedeni. Ampak bodo že našli rešitev. Tako seveda, da jim ne bo v škodo. V preteklih dneh je bilo pri nas tudi več različnih srečanj. Tako so se v Ljubljani na konferenci zbrali evropski policisti. Regionalna konferenca Interpola je potekala nekako pod geslom: združeni bomo močnejši. Zanimivo je, daje s sklepom te konference sovpadala tudi tiskovna konferenca skupine Slovenjgradčanov, ki so jo pred časom skupili v dokaj obsežni združeni in trdi policijski akciji v mestu miru. Tokrat so se odločili, da svojo resnico povedo v našem glavnem mestu, saj doslej, ki so stvari razlagali v domačem okolju, niso bile dovolj odmevne. Morda so jih zdaj bolje slišali tudi na prizadetem ministrstvu. Na "črno" področje sodi tudi posvet v Bovcu, kjer so govorili o odnosu javni tožilec - človekove pravice. Še vedno mnogi tudi veliko govorijo o cestah: o tistih slabih, po katerih vozimo, o tistih, ki jih že gradimo, pa bi jih po mnenju nekaterih morali graditi drugoh in drugi, pa seveda tudi o tistih, ki jih sploh ne gradimo, pa bi jih morali. Slišati je tudi razlage, da poteka gradnja začrtanih avtomobislkih cest po načrtu in dobro. Le bencinskega tolarja se bojda ni nateklo toliko, kot so načrtovali. Seveda, ko pa se vrtimo v začaranem krogu. Ljudje bi se že več vozili, saj bencin zdaj resni ni predrag, če bi le imel boljše ceste. Boljših cest pa ne bo hitreje, če ne bo večjega dotoka denaija, tudi tako imenovanega bencinskega tolaija... Pa saj bodo kmalu prišli turisti. Ko bodo stali v kolonah in po polževo premagovali razne prometne zamaške, bodo porabili veliko bencina... ■ k Lojze Posedel, vodja oddelka za financiranje občine Žalec llililisies« ■iiiaiiiiiatii M Samo toliko, kolikor je virov!" Na seji 20. aprila so člani sve-taobčine Žalec umaknili z dnevne-i reda osnutek letošnjega proračuna. V dokaj žolčni razpravi so namreč menili, da je gradivo slabo pripravljeno, premalo nazorno, htevali so nova merila pri oblikovanju posameznih njegovih postavk in podobno. Razpravo so strnili v sklep o imenovanju vodij poslanskih skupin sveta, ki bodo skupaj s strokovnimi delavci občinske uprave tvorili delovno telo, katerega glavna naloga bo usklajevanje. Prvi usklajevalni sestanek tega telesa - šest dni po seji občinskega sveta - ni bil uspešen. Predlagane spremembe so namreč razkorak med predvidenimi prihodki in odhodki še povečale. Na drugem lajevalnem sestanku, 8. maja, na katerem je poleg prej omenjenih sodeloval še žalski župan, pa naj bi dosegli napredek. Lojze Posedel, vodja oddelka za financiranje občine Žalec, pravi: "Čeprav naj bi posamezne postavke uskladili, menim, da izraz ni najprimernejši. Določene stvari smo samo razjasnili. Strokovna služba oddelka, ki ga vodim, je skupaj s posameznimi računskimi porabniki in z ostalimi strokovnimi službami občinske uprave prvi osnutek proračuna pripravila v skladu z veljavno zakonodajo o financiranju javne porabe. Zah- Lojze Posedel: "Pred obravnavo osnutka letošnjega proračuna bo potrebno rešiti osnovno dilemo: ali enotna občina ali delitev." teve nekaterih svetnikov po dodatnih sredstvih, naložbah, standardih na eni strani, na drugi pa po hitri ukinitvi določenih proračunskih porabnikov, kot so zavodi, hitri spremembi določenega načina financiranja slednjih kaže na premajhno razumevanje načina oblikovanja virov. Občina Žalec je namreč dotira-na, kar pomeni, da ustvari sama premalo prihodkov in zato dobiva finančno izravnavo. Torej, delimo lahko samo toliko denarja, kolikor je virov. Po zakonu se lahko zadolžimo le še za dodatnih 10 odstotkov. Delitev denarja po glavi, po krajevnih skupnostih brez upoštevanja, koliko posamezna KS prispeva v skupno proračunsko vrečo, kateri so tisti viri, ki jo polnijo, ne gre." Po mnenju sogovornika strankarski interesi v razpravi niso prihajali toliko do izraza, oziroma "interes strank je zavzemanje za čim več naložb, da bodo potem lahko poudarjale, katere naloge iz njihovega volilnega programa so bile uresničene po njihovi zaslugi." Razhajanja med zahtevami in zmožnostmi so bila pri prvem osnutku "težka" več kot 700 milijonov tolarjev. Ta pojav menda ni nov. Enako se je sestavljalcem proračuna dogodilo lani. "Treba je poudariti, da je že v letu 94 načrtovana reforma lokalne samouprave v določenih KS žalske občine porodila misel - potegniti iz proračuna pred delitvijo čim več. Glede na to, da so nekatere KS sprožile ustavni spor glede oblikovanja občine Žalec, je očitno interes posameznih KS (Vransko, Prebold, Tabor, Polzela, Braslovče) po delitvi še zelo živ. Zato so tudi razmišljanja danes enaka kot pred uvedbo lokalne samouprave. Torej, pridobiti čimveč iz proračuna, potem pa sledi cepitev. Sredstva, ki so bila lani po- rabljena v skladu s sprejetim proračunom, so imela kot vir zadolževanje (kredit). Mi smo nekatere nerealne postavke v letošnjem proračunu izločili, kar zagotovo ne bo po volji predstavnikom posameznih strank ali KS." Na današnji, četrtkovi seji sveta občine Žalec se torej obeta znova živahna razprava o osnutku letošnjega občinskega proračuna. Lojze Posedel pravi, da bo uskladitev lažja po razjasnitvi osnovnega vprašanja - je to poračun enotne občine, ki ima interes, da usklajeno deluje na vseh področjih, ali bo to proračun posamezne KS za oblikovanje nove občine. Ob tem se bodo morali žalski svetniki še zavedati, daje praktično že 5 mesecev življenja proračunskih porabnikov mimo, da so denar, potreben za delovanje izobraževanja, otroškega in socialnega varstva, zdravstva in rednega tekočega vzdrževanja, po lanskih dvanajsti-nah ti že porabili. "Bomo videli, kaj se bo izcimilo. Osnutek proračuna pravzaprav ni nič drugega kot seznanitev s številkami, realnimi možnostmi ter priložnost KS, društev in tudi drugih, da v 14-dnevni javni razpravi nanj podajo pripombe, predloge in podobno," je sklenil pogovor Lojze Posedel. ■ tp Članom SDSS predstavili politični program ■ s b m. m m m w m §s « m m m '& m. a m «&« n m m m m m m <& 9. m ^ m Kongres socialdemokratov bo v Topolšici V petek zvečer je savinjsko-ša-leški odbor SDSS pripravil okroglo mizo v topolški kinodvorani, na kateri so prvaki stranke svojim članom in simpatizetjem predstavili politični program SDSS, ki nosi naslov "Za resnično demokracijo in socialno pravičnost v Sloveniji". Predstavitve so se udeležili predsednik SDSS Janez Janša, generalni sekretar stranke g.Grims in predsednik Socialdemokratskega gospodarskega forume dr. Jože Zagožen, dvorana pa je bila polna. Po besedah Janeza Janše so srečanje pripravili 14 dni pred za Socialdemokratsko stranko Slovenije zelo pomembnim dogodkom. 27. maja bo namreč v Topolšici 4. kongres SDSS. Stranka je v času svojega obstoja močno napredovala, pred dnevi pa se jim je pridružil desettisoči član. Ne le, i so postali velika in močna stranka, na zadnjih lokalnih volit- vah so dosegli lepe rezultate, na katere so ponosni. Tudi na podlagi dobrih volilnih izidov v občini Šoštanj je občinski odbor SDSS bil izbran (izmed 5 kandidatov) za pripravo kongresa, ki se bo odvijal v močno spremenjeni, posodobljeni Kinodvorani v Topolšici. Janez Janša je v svojem govoru predstavil kritične točke in novosti v programu stranke, pa tudi ključne spremembe, ki jih je kar nekaj. "V tem prehodnem času ne bo odločalo le ime stranke in ljudi v njej, ampak tudi program, čemur do sedaj ni bilo tako. Želimo takega, da bo kratek, jasen in razumljiv vsem članom stranke." Želel je, da tudi ti podajo svoje predloge in pripombe na program, zato jih je že uvodoma povabil k razpravi. Program stranke bo zasnovan na treh koreninah, kot jih je imenoval Janša. Prva bo tradicija, saj bo socialdemokracija na slovenskem "rugo leto stara Na petkovem srečanju so predstavili nov politični program SDSS 100 let, eden izmed njenih voditeljev pa je bil tudi Ivan Cankar. Novejša tradicija, ki zaznamuje dogodke od t.i. Litostrojskega kongresa dalje, je druga korenina, ki traja še danes. Pozitivne izkušnje gibanja, ki je v mnogih evropskih državah vzpostavilo blaginjo za večino ljudi, bo tretja korenina. Vsekakor pa na prvem mestu vrednot SDSS ostaja demokracija in socialna pravičnost, svoboda in solidarnost, temu pa so dodali še patriotizem. ■ bš Pismo dobre misli lil! Pinete ni več, raste Lazaret Slovenski paraplegiki so se vedno trudili biti ustvarjalni člani slovenske skupnosti, zato so redno, leto za letom, petindvajset let odhajali v njihov rehabilitacijski center v Pineto, kjer so z obnovitvenimi rehabilitacijami polnili svoje psihofizične moči. "Ni težko biti ustvarjalen, mogoče je tudi kvalitetno živeti, i če je telo še tako prizadeto, poškodovano!" pravijo. Vsakolet-i obnovitvena rehabilitacija v Pineti jim je pomenila neprecenljivo darilo. Od tam so se vračali polni energije, vitalnosti in življen-skega optimizma. In kaj je obnovitvena rehabilitacija? To so vsakoletni rehabilitacijski programi, ki so za paraplegike nujno potrebni zato, da vzdržujejo svoje zdravje in ohranjajo primerno zdravstveno stanje in telesno kondicijo, pa tudi obnovitvena rehabilitacija za preprečevanje sekundarne invalidnosti. Pineta jim je bila odvzeta, zato so paraplegiki poiskali nov kotiček, ki bo njihov drugi dom, na slovenski obali v Lazaretu pri Ankaranu. Tam bodo začeli graditi slovenski REHA center. Verjamejo v ta projekt, saj jih vodi dobra misel - mati dobrih dejanj! Omenjeni center bo grajen po evropskih standardih in glede na okolje idealen za bivanje in življenje invalidov vseh kategorij in njihovih družin. Pri tem pa bodo potrebovali pomoč. "Vsak prispevek na naš žiro račun 50105 - 678 - 50615, bomo razumeli kot dejanje srca, zato se že vnaprej veselimo naših skupnih poti!" pravijo. Če želite dodatne informacije v zvezi s projektom DOBRA MISEL: Slovenija - slovenskim paraplegi-kom, pokličite 061 13-27-014, kjer se vam bo oglasil sam predsednik Zveze paraplegikov Slovenije g. Ivan Peršak. In še dobra misel paraplegikov vsem nam: "Ljubezen ni načrt, ne obveza, saj raste iz tega, kar dajemo drug drugemu!" ■ bš I GP Turist Nazarje ! Je podjetje ! rešeno? Prvi in zagotovo najzah- | tevnejši del sanacijskega pro- ■ grama, ki so ga v Gostinskem ' podjetju Turist Nazarje v boju I za golo preživetje sprejeli janu-| aija, bodo te dni sklenili. Konč- ■ no so odprti vsi lokali, redna J dobava je zagotovljena, prav I tako jamstva za plačilo. Z vsemi | mogočimi in nemogočimi prob- ■ lemi so se ubadali prve štiri me-J sece, v katerih je prodaja vsako I leto najbolj šibka. | Poletna sezona se bliža, z njo ■ pa nova pomembna naloga - do I konca leta zagotoviti takšno ' prodajo, ki bo zagotavljala ob-| stoj in razvoj podjetja. Eno de-| jstvo v zvezi s tem je zanesljivo, I namreč to, da bodo vsi lokali ostali pod Turistovo streho, da I nepremičnim ne bodo prodaja-| li, kar je bilo v obdobju reše- ■ vanja podjetja velikokrat omenjeno kot edina rešitev, seveda pa ---------j I dokončno ! i i morajo izvesti še postopek last- | ninjenja. Pospešeno razrešujejo prob- I lem izplačevanja zaostalih in rednih osebnih dohodkov, prav I tako problem tehnoloških viš- | kov. Soočajo se s približno os- ■ mirni presežki, nekaj zaposlen- J ih je že našlo delo drugje, nekaj I jih bodo zaposlili Turistovi | delavci, ki bodo lokale vzeli v i najem po sistemu franšizinga, J nekaj pa jih bo delalo v slaš- I čičarski proizvodnji, ki jo bo | Turist v celoti obdržal. Pri reševanju problema za- . poslenih bo pomagalo Minis- ' trstvo aza delo, z državo pa so | se dogovorili tudi glede denarne | pomoči za nujne obnove loka- ■ lov; do konca leta naj bi izdelali ' vse potrebne projekte in zagoto- I vili kredite, država pa bo jam- | čila za kredite in prispevala za ■ obrestno mero. ■ /pj Zupanova beseda Toni Rifelj,Gornji Grad s« m m m m m % m s st w & w ® "Takšne Komunale ne potrebujemo" "Veliko razmišljam o Javnem podjetju Komunala Mozirje in o komunalni dejavnosti sploh. Z novimi petimi občinami se je stanje bistveno spremenilo. Glede na to moramo biti predvsem modri, vse občine se morajo uskladiti in skupno nastopiti, predvsem glede osrednjega odlagališča smeti in odpadkov. Po mojem prepričanju komunalnega podjetja v sedanji obliki pet občin ne more prenesti. Jasno seveda je, da je Javno podjetje Komunala Mozirje last vseh petih občin, njihova last so tudi dolgovi in posojila, s tem, da je treba dolgove plačati tam, kjer so nastali. Komunale, takšne kot je, ne potrebujemo, postaviti jo je treba na nove temelje, vse pa je seveda odvisno od delitvene bilance bivše enotne občine Mozirje. Moje osebno mnenje je, da bi se vse občine skupno posluževale lezbiranaja in odvoza komunalnih odpadkov in osrednjega odlagališča, kije v naši občini, vse ostale storitve (ceste, vodovodi, stanovanja...) pa bi morali prenesti na posamezne občine. Razumljivo bi morali prenesti tudi sredstva in predvsem odgovornost, to trdim na podlagi prepričanja, da so občine sposobne obvladovati to pomembno področje. Glede osrednjega odlagališča pa tole: njegova širitev je več kot nujna, pri čemer je najbolj pomembna vrednost naložbe. Župani na vso nesrečo nimamo nobenih podatkov in zapisnikov, najkasneje do "zapuščinske razprave" pa se moramo dogovoriti o tem in o bodoči organiziranosti komunalne dejavnosti Jasno je, da bomo morali odpadke ločevati že pri izvoru, za njihov odvoz pa pridejo v poštev tudi koncesije zasebnikom in drugim. To mislim zlasti zaradi povsem iztrošenega strojnega parka v sedanjem podjetju, pri odvozu pa doseči ustrezno ceno in s tem zmanjšati pritisk na občinske proračune. Vem, da vse skupaj enostavno, vem pa tudi, da bodo občine morale plačevati rento - kdor bo več pripeljal, bo več plačal." Javno podjetje Komunala Mozirje Direktor Jože Kumer: "Rešitev je, ni pa enostavna" V mozirskem komunalnem podjetju se rdeče številke vlečejo že vrsto let, razlogi za velike težave, ki so se nakopičile v tem obdobju pa so zelo raznovrstni. To so neurejene cene, nepravilnosti ,v poslovanju, neplačevanje dejansko opravljenih del in investicijskih posegov, podjetje ima dolžnike, ki so praviloma brez denarja, tuje posojilo Glinu, polovico te vsote bi morali dobiti 5.januaija, pa ga niso, z novimi petimi občinami seje pojavil problem soudeležbe občinskih proračunov in še marsikaj bi lahko dodali. "Vse te stvari moramo postaviti na svoje mesto in uresničiti dogovoijeno. Vrniti nam morajo posojeni denar z obrestmi vred, dogovoriti moramo cene in financiranje iz občinskih proračunov," pravi direktor JP Komunala Mozirje Jože Kumer. Z novimi petimi občinami je podjetje postalo medobčinsko, seveda v stoodstotni lasti občin. Delitvene bilance nekdanje občine Mozirje še ni in od tod novi problemi. "Cene naših storitev morajo biti enotne za vse občine. Če bi se občinski sveti zbrali na skupni seji, bi bilo lažje, tako pa je odločanje zelo oteženo. Menim, da mora biti tudi interes lastnikov, da se zadeve čim prej uredijo," dodaja direktor. Podjetje je predlagalo povišanje cen svojih storitev v povprečju za 50 odstotkov. "Za nas to niso cene, to je pokrivanje stroškov. Tudi če bi s tem povišanjem pokrili stroške do ravni enostavne reprodukcije, bi bili še vedno veliko cenejši kot denimo v mestih. Za našo dolino so stroški odvoza smeti bistveno višji kot v strnjenih naseljih. Ob povišanju cen bi naša družina plačevala 350, v Celju pa plačujejo za enako površino stanovanja okrog 1.200 tolarjev. Torej to ni neka strahotna podržitev, to je nesmisel. Samo kantni odvoz nas mesečno ve^a okrog 3 milijone tolarjev, iztržimo pa jih 800.000. Rad bi videl umetnika, ki bi za ta denar organiziral odvoz, urejal odlagališče in podobno. Poleg tega imamo iztrošen vozni park, kamioni so nenehno v popravilu in glede na sedanji položaj si odvoza na daljši rok ne znam predstavljati. Nujne bodo radikalne poteze. Za nov kamion ali dva nimamo denaija, možnost je iz proračunov ali vsaj za garancijo za morebitni kredit. Ali bomo stroške storitev plačali uporabniki, ali jih bodo pokrili občinski proračuni. Odločiti se torej moramo, ali hočemo takšen odvoz, ali ne, podjetje v tem položaju vsekakor ne more zdržati," je prepričan Jože Kumer. Osrednje odlagališče smeti in odpakov je polno. Projekt širitve za en hektarje narejen in to bi zadostovalo za naslednjih petnajst let. Vleožek v to je vreden 1,5 milijona mark, seveda pa je najprej potrebno zagotoviti soglasje občine Gornji Grad, vso potrebno dokumentacijo in odkupiti zemljišče od lastnikov, s katerimi seje podjetje že dogovarjalo. "Če bo pripravljenost, lahko problem hitro rešimo, seveda se bomo soočili z denarjem. Tega lahko zagotovimo z garancijo za kredite, ob širitvi odlagališča pa je treba zagotoviti še sredstva za sanacijo sedanjega. Dolgoročno bomo morali problem odpadkov verjetno reševati skladno s smernicami Ministrstva za okolje, ki predvideva regijska odlagališča z vsemi spremljajočimi postopki, ostaja pa dejstvo, da moramo problem za naslednjih petnajst let rešiti sami," je prepričan direktor JP Komunala Mozirje Jože Kumer. ■ jp Gostinstvo Paka Velenje • siiiiiiiittiiiiiiii Hotel ■ danes takšen in nikoli več? Vprašanje se vsiljuje samo po sebi, sploh pa ob vesti, da se z njegovo usodo vendarle nekaj dogaja. Tisti, ki so bližje, vedo povedati, da skozi črne oblake prodirajo svetli žarki, ki napovedujejo povrnitev njegovih zlatih časov. Ugibanj o tem, nov hotel da ali ne, naj bi bilo menda kmalu konec. Obstoječega so zgradili pred 30 leti, bilje za takratne čase "špica" daleč naokoli, zaradi preskromnih vlaganj (beri nikakršnih) v zadnjih petnajstih ali dvajsetih letih pa je postal siva gmota, ki najpogosteje nudi streho nad glavo v svojih zgornjih prostorih raznim razprodajam in drugim priložnostnim akcijam. Sramota, pravijo tisti, ki na ugled svojega mesta kaj dajo, saj si hotel zasluži vse prej kot oznako hotel. V. d. direktorja Gostinstva Paka Marija Jelenko je ob tem dejala: "Dejstva so takšna, kot pač so. Sami zadev kljub prizadevanjem nismo mogli urediti. V širšem občinskem prostoru pa... Človek ima, ob pogledu nekoliko nazaj, občutek, da v najugodnejših časih za obnovo hotela, za resnične korake na področju turizma, ni bilo volje ter pripravljenosti, kasneje se niso našli ljudje s podobnimi interesi in istimi željami, potem nas je dohitel zakon o denacionalizaciji ter o lastninjenju. Agonija pa se je vlekla in vlekla, predolgo, kajti tudi umiranje na obroke ima svoj rok trajanja in temu primerne so posledice. Vendar človek na to sedaj z veseljem nekako pozabi, ker so se stvari začele vendarle premikati." Marija Jelenko je optimistična glede nadaljnjega razpleta. Pogovori o prenosu družbene lastnine h Gorenju so tako daleč, da smejo - po njenih besedah - optimistično zreti v jutrišnji dan. Konec lanskega leta je Gostinstvo Paka oddalo Agenciji program lastninjenja podjetja, na katerega ni bilo pripomb. Tako naj bi do letošnjega polletja postopek lastninjenja končali (lastninili naj bi se v okviru Gorenja) in s tem zadovoljili zahtevam po statusnih spremembah. Po besedah sogovornice na ta trenutek v Gostinstvu Paka in v Gorenju ne bodo čakali križem rok. Pristopili naj bi namreč že k izdelavi projekta za obnovo hotela Paka v Velenju in letošnjo jesen naj bi se tega tudi lotili. Dediščina podjetja Gostinstvo Paka, ki naj bi jo prevzelo Gorenje, ni vredna zavidanja. Hotel Paka, pivnica Rudarski hram, Pizzer-ija, Kavarna - slaščičarna Center, Kava bar Gorica, kolodvorska restavracija (vsi v Velenju) in gostilna Na pošt v Šmartnem ob Paki so lokali, katerih lastnik je omen- jeno podjetje. Večina med njimi je potrebnih precejšnjih vlaganj, da bodo v "koraku s časom". Največji zalogaj pa bo seveda obnova hotela. Od 178 zaposlenih pred 8 leti jih je danes na plačilni listi le 49. Finančno poslovanje pa je, je ocenjevala Marija Jelenko, glede na konkurenco zadovoljivo. "Denar oziroma vlaganja bodo res odigrala pri vrnitvi slovesa največjo vlogo. Poleg denarja pa bodo na to vplivali tudi drugi dejavniki. V tem trenutku je najpomembneje, da smo se v najtežjih časih uspeli približati koncu agonije, da je na obzorju ponovna oživitev, kateri bo sledil tudi razcvet," je Še povedala sogovornica. Bo temu res tako? Borut Meh, pomočnik direktoija za finančno področje v Gorenju Gospodinjski aparati, je bil ob odgovorih na naša vprašanja bolj zadržan in nekoliko skrivnosten. Povedal je, da dokler zadev ne bodo uredili formalnopravno, se ne bodo prenaglili v izjavah. "Program lastninjenja našega podjetja še ni potrjen. Čeprav po zagotovilih ne bi smelo biti težav, se vedno lahko kje kaj zalomi. Res pa je, da se pogovarjamo o prenosu družbenega premoženja Gostinstva Paka v Gorenje," je dejal. ■ tp Območna obrtna zbornica Velenje Nič več brez obrtnega dovoljenja Lani sprejet nov obrtni zakon je na področje obrti vnesel nekaj pomembnih novosti. Bistvena je ta, da obrt ni več status (doslej je bila beseda obrtnik sinonim za fizično osebo, za razliko od podjetnika - pravne osebe). Zdaj je obrt način opravljanja določene dejavnosti. Kdo je obrtnik? Tisti, ki na obrtni, torej neindustrijski način opravlja katero izmed obrtnih ali obrti podobnih dejavnosti (naštetih v tako imenovani listi A in B) oziroma domačo in umetno obrt in to ne glede na njegovo pravno-organizacijsko obliko. Za obrtni način so značilna individualna naročila, majhne serije, uporaba strojev, ki nimajo značilnosti tekočih trakov. Nova ureditev obrti je s seboj prinesla tudi potrebo po izdaji novih obrtnih dovoljenj. Doslej jih je izdajala država, ki pa je to svojo pristojnost prenesla na obrtniško cehovsko organizacijo - Obrtno zbornico Slovenije. Ta zaupano ji nalogo že izpolnjuje. Vse tiste pravne in fizične osebe Šaleške doline, ki so 6. marca letos opravljale obrtno ali obrti podobno dejavnost, so ali pa še bodo v teh dneh prejele vabilo Območne obrtne zbornice Velenje za prevzem obrtnega dovoljenja. Omenjena zbornica je namreč ena od 62 tovrstnih v Sloveniji, ki jo je izdajateljica obrtnega dovoljenja pooblastila kot uradno osebo za vodenje postopka izdaje in spremembe tega dovoljenja. Takih osebje v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 831. Obrtno dovoljenje v naši dižavi ni le novost, nekaj kar obrtnike v temelju ločuje od ostalih gospodarskih subjektov, ampak je tudi pomemben dokument, s katerim se obrtnik dokazuje navzven, dokument, brez katerega ne more na obrtni način opravljati dejavnosti, zajete v listi A in B ter domače in umetne obrti. Z njim torej fizična ali pravna Tiseba dokazuje, da izpolnjuje vse predpisane pogoje (materialne in tehnične) ter predvsem to, da je usposobljena za opravljanje svoje dejavnosti. Obrtnik torej ne more biti vsak, temveč le tisti, ki svojim kolegom -mojstrom dokaže, daje sposoben biti član njihovega ceha. To bo omogočilo, trdijo na zbornici, razvoj kakovostnejšega obrtništva in več znanja, vse skupaj pa bo pripomoglo k temu, da bo obrtniški stan bolj čislan. Obrtno dovoljenje ni le pomemben, ampak tudi dragocen dokument. V prihodnje bo število tistih, ki se bodo lahko ponašali z njim, naraščalo precej bolj počasi kot doslej. Obrtno dejavnost bo namreč po novem obrtnem zakonu lahko opravljala le pravna oseba, ki bo imela osebo z mojstrskim izpitom - imeti ga bo moral lastnik sam ali pa njegov zaposleni delavec (mojstrski izpit bo za obrtne dejavnosti obvezen, ko bo to omogočil izobraževalni sistem, do takrat pa je predpisana določena izobrazba). Ob tem naj zapišemo še, da opravljanje katerekoli dejavnosti s "pridihom obrti" po zakonu ni dovoljeno in je kaznovano. Mimogrede, o temah s področja obrti bomo kaj več napisali še v prihodnjih številkah našega tednika in spregovorili v oddajah Radia Velenje. Obrtno dovoljenje ni le pomemben, ampak tudi dragocen dokument. Poslovne novice • Obveščamo vas, da se bodo v Bruslju 5. in 6. oktobra srečali proizvajalci in dobavitelji iz Belgije, Francije, Italije, Nizozemske in Nemčije. • Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ter nizozemska organzacija NCH (Nizozemski urad za pospeševanje trgovine) pripravljata poslovno konferenco, ki bo 13. in 14. junija na Nizozemskem. Namen poslovne konference je promocija slovenskega gospodarstva in vzpostavitev poslovnih stikov med slovenskimi in nizozemskimi podjetji. • Gospodarska zbornica Slovenije vabi na seminar o med-ameriški razvojni banki (IDB) s poudarkom na možnostih slovenskih podjetij na licitacijah za projekte, ki jih ta banka financira ali sofinancira v državah Latinske Amerike. Seminar bo 23. maja v prostorih GZS Ljubljana. • Iz slovenskega veleposlaništva na Češkem in Slovaškem so sporočili, da Slovaška vztraja na 10 % uvozni taksi do konca leta 1995. Znižana naj bi bila v prihodnjem letu. • Gorenje d.o.o. - Inženiring poslovnih procesov in Območna gospodarska zbornica Velenje organizirata simpozij o kakovosti z naslovom V korak z Evropo. Poleg vodilnih delavcev in strokovnjakov Gorenja bo sodeloval tudi g. mag. Jožko Čuk, predsednik slovenskega združenja za kakovost, dr. Bogdan Topič, predstavnik urada za standardizacijo in meroslovje ter predstavniki slovenskega inštituta za kakovost. Simpozij bo 1. junija v Topolšici. Prijavite se lahko najkasneje do 25.5. na Območni gospodarski zbornici Velenje. • Pozivamo vsa mala in srednja podjetja, ki želijo pridobiti certifikat kakovosti ISO 9000, da pošljejo svojo prijavo na Območno gospodarsko zbornico Velenje ali na Službo za napredek poslovanja pri GZS, Dimičeva 9, Ljubljana, telefon: 061/342-366. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, telefon 063/856-920. I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I Vloga države in vloga organizacij potrošnikov Potrošniki težko uveljavljamo svoje pravice, ker: - nimamo ustreznega znanja, - nimamo dovolj informacij, - smo v odnosih do ponudnikov blaga in storitev v dejansko podrejenem položaju. Dejavnost organizacij potrošnikov je bolj ali manj enaka po vsem svetu. Neodvisne potrošniške organizacije so vir objektivnih informacij, ki zanimajo potrošnike, izdajajo potrošniške revije, dajejo nasvete v svojih svetovalnih pisarnah in po potrebi sodelujejo pri zastopanju potrošnikov v sporih, so pa tudi pomembna skupina za pritisk na oblast in javnost. Z objavljanjem primerjalnih testov vplivajo na raven kakovosti izdelkov in storitev, saj dobra ocena pomeni posebno obliko promocije, slaba pa ima za posledico padec povpraševanja, kar je resno opozorilo prizvajalcu, da mora izboljšati kakovost izdelka. Skrb za varstvo potrošnikov je s številnimi pristojnostmi naložena državi. Vzpostaviti mora učinkovito varstvo potrošnikov, in sicer tako, da s sprejemom vrste za- Sejem Učila 95 v Ljubljani m a ss ss ii m ■». s m m m m m m ss k x sž m Zanimanje za 1 dosežke CSŠ Velenje Na nedavnem sejmu Učila 95 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je dokaj odmevno predstavil tudi Center srednjih šol iz Velenja oziroma Srednja elektrotehniška in računalniška šola. Predstavila je svoje najnovejše dosežke, in sicer učne vaje s področja eletro-energetike in elektronike. Po lanskih uspelih predstavitvam i na sejmih v Lienzu in Baslu,. so na razstavnem prostora v' Ljubljani predstavili različico I učnega mesta, razvitega za | področje energetike, ki nudi | dobro didaktično podporo | pri proučevanju električnih, strojev. 'd^^L M I -J konov in drugih predpisov določijo pravila igre na trgu in pa tudi sankcije za njihovo kršitev. Najpomembnejši zakon bo nedvomno zakon o varstvu potrošnikov, ki bo predvidoma sprejet v drugem polletju 1995 in bo nadomestil oziroma združil kopico zakonov in predpisov, ki urejajo posamično določena področja varstva potrošnikov. Na tem področju so dosti pred nami države Evrope, kjer je varstvo potrošnikov zelo pomembna sestavina marketinškega dela. V sosednji Avstriji so temu posvetili posebno pozornost že s tem, da imajo zvezno ministrstvo za zdravje, šport in varstvo potrošnikov. Švojo vlogo pri vzpostavljanju čim bolj jasnih pravil igre na trgu imajo tudi najrazličnejša združenja proizvajalcev in trgovcev, ki se s kodeksi obnašanja dodatno zavezujejo glede svojega ravnanja do potrošnikov. V Sloveniji deluje Zveza potrošnikov Slovenije, ki je nastala že leta 1990 in je pomembna partnerka državi pri oblikovanju politike varstva potrošnikov. Z usta- i---------------:—i Mladi raziskovalci in inovatorji CSŠ Velenje I ■ ((IlifiliiSilKiCIiiililiiill J Prva in druga nagrada v okviru Evropske hiše Pod okriljem Evropske hiše (poleg Nove Gorice ta deluje še v Mariboru) je konec prejšnjega tedna potekalo v Novi Gorici 4. državno srečanje mladih raziskovalcev in inovatorjev Slovenije. To mednarodno sodelovanje mladih dijakov ter študentov, podpira ga tudi Evropska unija, je tokrat vključevalo razvojno-raziskovalno delo mladih na štirih področjih, in sicer elektrotehnika, lesarstvo - gradbeništvo, računalništvo in strojništvo. Med udeleženci so bili tudi dijaki Srednje elektrotehniške in računalniške šole Centra srednjih šol iz Velenja. Ti so s svojimi raziskovalnimi nalogami sodelovali na dveh področjih. Med 19 avtoiji iz cele Slovenije je v elektrotehniki nalogi Koncept instalacijskih mrež v 21. stoletju stroga komisija namenila drugo nagrado. Njeni avtoiji so: Vladimir Brajer, Niko Potočnik in Gregor Bukovec, mentorja, ki sta jim pri izdelavi naloge pomaga- I la, pa sta ing. Srečko' Podveržen in Uroš Sonjak 14 raziskovalnih nalog je | bilo na tem srečanju s področja i računalništva. Boštjan Stražar, Mitja Zorko, Robi I Rezoničnik ter mentoija dipl. | ing. Darko Lihteneker in Uroš i Sonjak so se podpisali pod nal- j ogo: Merjenje akustike pros- I tora s pomočjo računalnika. H Njihova naloga pa je bila dobit- j niča prve nagrade. Najbolje uvrščene naloge s I 4. državnega srečanja mladih |i raziskovalcev Slovenije so av- | torji javno predstavili na ne- . davnih dnevih slovenskega izo- ' braževanja v Ljubljani. Uspeh, | vreden zavidanja, je sad načrt-1 nega razvojno-raziskovalnega J dela na Srednji elektrotehniški j in računalniški šoli Centra sred-1< njih šol v Velenju in je gotovo !■ nagrada mladim ter mentoijem ■ za njihov trud. Njim in tudi J drugim pa gotovo spodbuda za I vključitev oziroma za še vest- j nejšo inovativno dejavnost, j Čestitamo! ■ tp navijanjem območnih organizacij varstva potrošnikov, ki bodo na terenu delovale kot potrošniške pisarne, se bo ustvaril neposreden stik s potrošniki. Vzgoja, informiranje, obveščanje in osveščanje potrošnikov so temeljne naloge območne organizacije. Z ustano- vitvijo takšne organizacije v V" lenju, ki bo z delovanjempokriv-ala tudi področja občin Soštai Šmartno ob Paki, Moziije, N aije, Ljubno, Luče, Gornji Grad, se bomo približali želji in težnji/ potrošniki ne bomo več podre' partnerji. Čistejša voda v Velenjskem jezeru Možnosti za razcvet turizma Šaleška dolina ima ogromne vodne površine, ki bi jih lahko izkoristili v turistične in rekreativne namene. Žal so te še vedno onesnažene. Ekološki sanacijski programi pa so že obrodili sadove, tako da je mogoče upati, da bodo tudi sedaj močno lužnata jezera oživela. Velenjsko jezero, ki je nastalo zaradi izkopavanja premoga, je bilo dolga leta biološko mrtvo. Vanj so odlagali pepel iz šoštanjske termo- ovalci ERICo, ko so razvili in uvedli odlaganje pepela na odlagališče ob jezeru. Lužnata voda z deponije pa je seveda še vedno odtekala v jezero. Urejene brežine jezera Iz sredstev namenjenih za odpravo posledic rudarjenja je namenil velenjski rudnik v zadnjem obdobju precej sredstev tudi za sanacijo brežin Velenjskega jezera, ob katerem so tudi uredili peš poti in nanje postavili klopi. Vzporedno z njimi vodijo vse do rekreacijskega konjeniškega centra jahalne steze. Pa tudi celotno področje severovzhodno od obale jezera se spreminja v rekreacijske površine. Vodja jamskih škod Srečko Gračner je na pridobitve zelo ponosen in vabi Velenjčane, da preživijo tu svoje proste urice. "S sanacijo degradiranih površin bomo seveda nadaljevali tudi v prihodnje. Ob tem pa je treba vedeti, da na tem področju, pod katerim še vedno odkopavamo, trajne sanacije še niso možne. Večino tega prostora pa bomo namenili rekreativnim površinam." so bili z rezultati izmejernimi v tem mesecu zelo zadovoljni. "Ugotovili smo, da se kakovost vode v jezeru izboljšuje. V aprilu je bil pH na površini okoli 10,6, v globini dvaintride-setih mertov pa 11,3. To so največje pozitivne spremembe po lanskem oktobru, ko je zjačel redno obratovati zaprti krogotok tehnoloških voda Termoelektrarne Šoštanj." je povedal dr. Boris Stropnik. Na priloženi skici lahko vidite v prvem stolpcu pH jeze- ra pred obratovanjem zaprtega krogotoka, v drugem je izmerjeno stanje ob koncu aprila letos, za primerjavo pa je tu še tretji stolpec, ki opredeljuje zakonsko dovoljeno višino pH, ki znaša 9. Na dnu jezera je voda še vedno najbolj onesnažena in tu je tudi pH najvišji. Jeseni in spomladi, zaradi naravnih procesov v jezerih, se plast vode s površine premeša z vodo iz spodnjih plasti jezera. Takrat pričakujejo povišanje pH na površini, kar lahko neugodno elektrarne, zato je bila voda lužnata, dosegala je celo pH 12. (V naravnih vodotokih znaša pHmed 6,5 in 9). Prve korake za sanacijo jezera je naredil Rudnik lignita Velenje v sodelovanju z razisk- Naslednji večji in še pomembnejši korak je bil narejen lani, ko je Termoelektrarna Šoštanj zgradila in tudi začela uporabljati zaprti krogotok tehnoloških voda. Z njim je povsem prenehala onesna- dr. Boris Stropnik: "Poterfi oživljanja jezera je le še vprašanje časa." ževati jezera in s tem tudi reko Pako. Rezultati tega so že vidni. ERICO mesečno spremlja kakovost vode V razvojno raziskovalnem zavodu ERICo Velenje spremljajo kvaliteto vode v Velenjskem jezeru dr. Boris Stropnik, Julija Beričnik Vrbovšek in Rudi Ramšak, ki PH VELENJSKEGA j. na povrsmi 10.5 x o. NOV. 1992 APRIL 1995 DATUM ZDV I ZDV-zakonsko dovoljena vrednost(6.5-9) Srečko Gračner: "Upamo, da bodo sprejeli Velenjčani sprehajalne poti ob Velenjskem jezeru vpliva na živalstvo in rastlinstvo, ki je v jezeru že prisotno. Dr. Boris Stropnik ocenjuje, da je oživitev Velenjskega jezera le še vprašanja časa. "Potek oživtiaqja je odvisen od dotoka vode v jezero, padavin, vetra, sprememb temperature in hitrosti potapljanja odlagališča pepela v jezero." Izboljšanje kvalitete vode v Velenjskem jezeru je vplivalo tudi na reko Pako, ki letošnjo zimo ni bila več bela. Iz četrtega kakovostnega razreda je prešla v tretji, s tem pa raziskovalci in ekologi še niso zadovoljni, cilj Sanacijskega programa vode v Šaleški dolini je drugi kakovostni razred. ■ Mira Zakošek Od oktobra lani do konca letošnjega aprila se je voda na površini velenjskega jezera pomembno izboljšala, le še malo presega zakonsko dovoljeno višino pH. dr. Milan Medved: "K sodelovanju bomo pritegnili vse, kijih zanimajo vlaganja v turistično rekreativne zmogljivosti. Za počitek po napornem delu "Dolgoletna vlaganja v sanacijo degradiranih področij zaradi izkopavanja premoga, so vendarle obdrodila sadove, saj so ta zdaj končno vidna. Rekreacijski center jezero v nekaterih detajlih že dobiva končno podobo," nam je povedal dr. Milan Medved, pomočnik tehničnega direktorja za področje razvoja velenjskega rudnika. Poudaril je, da se na rudniku zavedajo, da potrebujejo delavci po napornem delu razvedrilo in prav njim so namenjene rekreacijsko turistične zmogljivosti, ki jih zaokrožajo okoli Velenjskega jezera. Tu je Konjeniški klub s prostranimi povšinami za ježo. Ob jezeru so že mnoga igrišča, kijih bodo še dopolnili. Tu je Bela dvorana s pokritimi teniškimi igrišču, pa hala za vodne športe, dogovarjajo pa se tudi za izgradnjo avto campa. Na rudniku so poskrbeli za pripravo vse potrebne dokumentacije in kot kaže, je za to naložbo zainteresirana tudi mestna občina Velenje. Skupaj z njo se zdaj dogovarjajo, da bi k sodelovanju pritegnili vse, ki jih zanima investiranje v izgradnjo rekreacijsko turističnega centra. Zaposlovanje ■ ■ ■ ■ ■■■■■■■■■■■■■■ "Študent naj bo!" ... so včasih svetovali predvsem učitelji in duhovniki tistim redkim izbrancem, za katere so ugotovili, da so pridnejši, sposobnejši in da njihovi starši na žalost nimajo dovolj denaija, da bi jih lahko šolali. Takšnim so potem tudi finančno pomagali priti do fakultetne izobrazbe. Študentje so bili redki, predvsem tisti iz kmečkih in delavskih družin. Takrat tudi, resnici na ljubo, razvoj znanosti in tehnologije niti ni zahteval veliko visoko izobraženih ljudi. Toda napredek vseh vej znanosti je bliskovit. V zadnjih nekaj desetletjih je naredil preskok, ki je enak preskoku v zadnjih nekaj stoletjih. Tak razvoj nujno zahteva tudi več visoko izobraženih strokovnjakov, ki so in ki bodo kos že prisotnemu prehodu v informacijsko družbo. Možnosti za študij so se tako povečale. Univerzi razpisujeta sorazmerno veliko študijskih mest. Na drugi strani pa država s štipendiranjem pomaga veliko študentom priti do želenega cilja. Za študij iz izpopolnjevanja v tujini je nekaj možnosti preko mednarodne izmenjave študentov (tudi štipendije drugih držav), ustanavljajo pa se tudi različni skladi za pomoč pri študiju (Mun-dov sklad). Kakšne so torej možnosti tistih srednješolcev, ki so se odločili, da v jeseni prestopijo prag fakultete? Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru ter dva samostojna visokošolsak zavoda so v Razpisu za vpis v šolsko in študijsko leto 1995/96 z dne 22.2. objavili 12101 mest za redni študij in 4646 mest za izredni študij. Do 24.3. pa so dobili 17065 prijav za redni študij in 1726 prijav za izredni študij. Za izredni študij je tudi letos zelo malo zanimanja, saj je povsod še dovolj prostora. Izjemi sta le študij predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer seje na 90 mest prijavilo 115 kandidatov in študij slovenskega jezika s književnostjo in... na Pedagški fakulteti v Mariboru, kjer se je na 15 mest prijavilo 14 kandidatov. Za redni študij pa je zanimanje mnogo večje. Ker je za večino fakultet oziroma študijskih programov prijav več, kot je razpisanih mest, naj navedemo le tiste, kjer je prijav manj, kot je razpisanih mest. To so: UNIVERZA V LJUBLJANI - Akademija za glasbo: Program glasbena pedagogika (razpis 20, prijave 18) - Biotehniška fakulteta: Agronomija, visokošolski študij (razpis 90, prijave 43); Zootehnika, visokošolski študij (razpis 60, prijave 9); Gozdarstvo, višješolski in visokošolski študij (razpis 70, prijav 43); Lesarstvo, visokošolski študij, (razpis 70, prijave 36) - Fakulteta za družbene vede: Sociologija, vi- sokošolski študij (družboslovna informatika), (razpis 30, prijave 16); Politologija, visokošolsld študij, teoretično-analitska smer (razpis 30, prijave 5); Komunikologija, visokošolski študij, teoretično-metodološka smer (razpis 30, prijave 12) - Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo: Elektrotehnika, visokošolski študij (razpis 300, prijave 191) - Fakulteta za kemgo in kemijsko tehnologijo: prostor še povsod - Fakulteta za matematiko in fiziko: prostor še povsod - Fakulteta za strojništvo: visokošolski študij (razpis 200, prijave 137) - Filozofska fakulteta: Filozofija (razpis 40, prijave 67); Sociologija (razpis 40, prijave 38); An-dragogika (razpis 30, prijave 26); Hrvatski, srbski in makedonski jezik (razpis 30, prijave 10); Ruski jezik (razpis 20, prijave 10); Primerjalno slovansko jezikoslovje (razpis 5, prijave 1); Italijanski jezik (razpis 30, prijave 25); Španski jezik (razpis 30, prijave 11); Grški jezik (razpis 10, prijave 1); Primerjalno jezikoslovje (razpis 25, prijave 3); Splošno jezikoslovje (razpis 25, prijave 3); Muzikologija (razpis 15, prijave 7) - Naravoslovno-tehniška fakulteta: Tekstilna tehnologija, višješolski študij (razpis 60, prijave 16), viskošolski študij (razpis 50, prijave 16), Montanis-tika: povsod je še prostor - Pedagoška fakulteta: Učitelj razrednega jx»uka (v Kopru), (razpis 30, prijave 1); Matematika in tehnika (razpis 45, prijave 12); Fizika in tehnika (razpis 15, prijave 9); Biologija in gospodinjstvo (razpis 30, prijave 2), Kemija in fizika (razpis 30, prijave 2); Kemija in bilogija (razpis 30, prijave 13) - Teološka fakulteta (Ljubljana in Maribor): razpis 100 + 50, prijave 79 + 6) -Visoka pomorska in prometna šola: Pomorstvo H. - višješolski študij (razpis 100, prijave 25) UNIVERZA V MARIBORU - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko: prostor še povsod - Fakulteta za gradbeništvo: prostor še povsod - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: prostor še povsod - Fakulteta za organizacijske vede: visokošolski študij (razpis 140, prijave 88) - Fakulteta za strojništvo: prostor je še povsod razen za višješolski študij tekstilne tehnologije - Pedagoška fakulteta: prostor še povsod razen v programih: Predšolska vzgoja, Glasbena pedagogika, Likovna pedagogika, Nemški jezik s književnostjo, Geografika - EPF in FS, FERI, FG: Gospodarsko inženir-stvo: prostor še povsod Nedvomno je želja po študiju več kot bo možnosti. Pričakujemo lahko, da se bodo nekateri dijaki, ki se jim ne bo uspelo vpisati v redni študij, odločili za izredni študij (v isti smeri) ali pa se bodo skušali vpisati v smer študija, kijih tudi še zanima. ■ Srdan Arzenšek, dipl. psiholog Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Velenje 6 MS CAS IN ODMEVI m J PH 18. maja 1995 Bili smo ogoljufani s certifikati Z javno objavo pisma g. Rudija Leskoška iz Velenja pod naslovom "Bili smo ogoljufani s certifikati", se je začela obsežna javna kampanja zoper mene osebno, moj ugled in dobro ime in zoper pooblaščeno družbo za upravljanje investicijskih skladov Fingo-ren, čigar predsednik nadzornega sveta sem. Pismo je avtor razposlal na številne naslove, tako da so ga prejeli mediji, nekatere državne institucije in tudi številni posamezniki. Pisma vsebujejo neresnice in podtikanja, ki škodijo meni osebno in podjetju, ki ga vodim. Javno sem že zanikal omenjene neresnice in natolcevanja in sem dejal, da bom zadoščenje za vso povzročeno škodo s pisanjem g. Rudija Leskoška poiskal na sodišču. Kot predsednik nadzornega sveta Fingorena pa sem zahteval od Agencije za trg vrednostnih papirjev, naj poda svoje mnenje v zvezi s pooblaščeno investicijsko družbo Trdnjava in poslovanjem Fingorena. V prilogi Vam pošiljam faksimile prejetega dokumenta Agencije, iz katerega je razvidno, da je poslovanje neoporečno in v skladu z obstoječo zakonodajo ter Vas prosim, da javnost seznanite z njegovo vsebino. Naj dodam le še to, da pisanje g. Leskoška razumem kot enega od mnogih napadov name, na moj ugled in dobro ime, ki pa se je -tako kot vsi napadi doslej - izkazal brez kakršnekoli osnove. Javno sem že dejal, da g. Leskoška Dsebno ne poznam in da tovrstna pisanja vmeščam v kontekst Civilne iniciative. G. Leskošek je namreč v času njenega nastajanja pog-dobeno dela za obrambno ministrstvo, in sicer, kot je sam zapisal, "na nekem projektu"... Ker menim, da se bodo tudi v prihodnje takšni in podobni napadi ponavljali, se mi zastavlja vprašanje smiselnosti tako objavljanja takšnih in podobnih pisarij s strani medijev kot tudi mojega nadaljnjega odgovarjanja nanje. V vsakem primeru bo namreč imelo zadnjo besedo sodišče. ■ Herman Rigelnik Pojasnilo o vpisovanju delnic pooblaščene investicijske družbe Trdnjava V zvezi s članki o domnevno nepravilnem poslovanju Fingorena d.d., družbe za upravljanje, ki jih prizadeti objavljajo v dnevnem časopisju, dajemo naslednje pojasnilo. Agencija za trg vrednostnih papiijev je v letu 1994 izdala družbi za upravljanje Fingoren d.d. vsa potrebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih skladov in za ustanovitev pooblaščene investicijske družbe Trdnjava d.d. Agencija ugotavlja, da je postopek ustanovitve obeh družb potekal skladno z zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter da sta obe družbi izpolnili vse pogoje, ki jih za opravljanje dejavnosti zbiranja lastniških certifikatov določa zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi. Poglavitna dolžnost družbe za upravljanje v zvezi z ustanovitvijo investicijske druž.be je, da pripravi prospekt za javno prodajo delnic investicijske družbe in na ta način ustrezno predstavi javnosti tako investicijske družbe kot njene ustanovitelje. Prospekt za javno ponudbo delnic investicijske družbe Trdnjava d.d vsebuje podatke, ki omogočajo kupcem vrednostnih papiijev seznanitev s pravnim in finančnim položajem izdajatelja, lastnostmi vrednostnih papiijev ter naložbeno politiko. V prospektu za javno ponudbo delnic PID Trdnjava, ki ga je odobrila Agencija ob izdaji dovoljenja, so tudi podatki o ustanoviteljih družbe za upravljanje Fingoren d.d., podatki o članih nadzornega sveta obeh družb, našteta so vsa vpisna mesta za vpisovanje delnic pooblaščene investicijske družbe itd. Ker so ustanovitelji družbe za upravljanje Fingoren d.d. fizične osebe s poslvodstvenimi funkcijami v sistemu Gorenja (pravnim osebam z družbenim kapitalom ni dovoljeno ustanavljati pooblaščenih družb za uprasvljanje), je Agencija od družbe za upravljanje zahtevlaa, da se v prospektu posebej zaveže, da PID Trdnjava d.d. ne bo kupovala delnic koncema Gorenje, ne bo prodajala vrednostnih papiijev, poslovnih deležev in nepremičnin iz premoženja PID koncernu Gorenje in ne kupovala vrednostnih papirjev, poslovnih deležev in nepremičnin od koncema Gorenje. Agencija je nadalje med postopkom javne prodaje odobrila tudi spremembe prospekta družbe Trdnjava d.d. glede članstva v nadzornih svetih in spremembe vpisnih mest. V postopku javne prodaje delnic mora biti prospekt na voljo na vseh vpisnih mestih. Opremljenost vpisnih mest s prospekti je Agencija preverjala v postopku nadzora nad vpisovanjem delnic investicijske družbe. V primeru investicijske družbe Trdnjava d.d., ki je javno prodajo delnic že zaključila, je Agencija ugotovila, da prospekti Trdnjave d.d. niso bili interesentom na razpolago na dveh vpisnih mestih (enoti PTT v Ljubljani in Portorožu), vendar je bil interesentom tudi na teh dveh mestih omogočen kvpogled v prospekt. Drugih nepravilnosti v postopku javne prodaje delnic PID Trdnjava Agencija ni ugotovila. ■ Lidija Nikollč vodja pravnega sektorja Poštovani dr ligo vi, čestitamo vam praznik! V zadnjih aprilskih dnevih so nam iz Območne organizacije Združene liste pošiljali pisne čestitke za bližajoče se praznike in petdeseto obletnico konca druge svetovne vojne. Čestitka se je glasila: Čestitamo 27. april, dan upora proti okupatorju 1. maj, praznik dela 50. obletnico zmage nad nacizmom in fašizmom Iz teh treh čestitik je razvidno, da njihovi sestavljalci ne znajo slovensko in da jih mogoče še vedno mučijo simptomi jugonos-talgije, da se še vedno mučijo s polomljeno srbohrkvaščino kot takrat v tistih zoornih časih, ko smo jih poslušali in gledali, kako so se v Beogradu pačili s tujim jezikom - čeprav so imeli vso ustavno pravico, da bi upoabljali slovenščino. V Združeni listi torej - to je razvidno iz besedila - čestitajo sedemindvajseti april, čestitajo dan upora in ne ljudem ob prazniku ali za praznik. Čestitajo prvi maj in ne ljudem za prvi maj in čestitajo petdeseto obletnico in ne za petdeseto obletnico ali ob petdeseti obletnici! Toliko o obvladovanju in uporabljanju lastnega jezika! In za to, da smemo vsepovsod (pravilno) uporabljati svoj jezik, smo se tudi borili pred petdesetimi leti, ali ne tovariši! Iz čestitke pa je tudi razvidno, da se v Združeni listi še vedno "borijo" le proti nacizmu in fašizmu, ne pa proti kakršnikoli tuji okupaciji. Še vedno jih muči predvsem spomin na svojega totalitarnega ideološkega dvojčka, s katerim so sprva sicer kar dobro sodelovali (spomnimo se na pogodbo Ribentropp - Molotov). In ker je tako, bi bilo tovarišem tudi vseeno, če bi ostali v Jugoslaviji, zato nas sedaj (skupaj s LDS in SKD) silijo v Evropsko zvezo, čeprav je jasno, da bo to končalo tako, da nam bodo tujci pokupili industrijo in zemljo in da bomo prej ko slej spet le hlapci, oziroma mezdni delavci na nekoč naši zemlji. V Slovenski ljudski stranki mislimo, da nam Slovencem pretekli ideološki spopadi niso ravno v čas, zlasti še, ker so pripeljali do množičnega pobijanja in sodelovanja z okupatoijem. Menimo, da je bila šele slovenska osamosvojitev tisto dejanje, s katerim smo začeli presegati svoje zgodovinkse travme, je pika na i vsemu, kar se je dobrega zgodilo pred tem. Zato smo svetniki iz vrst Slovenske ljudske stranke na aprilski seji Sveta mestne občine Velenje postavili svetniško vprašanje in zahtevo po primerni obeležitvi 25. junija, Dneva državnosti. Na odgovor še čakamo! ■ Borut Korun Slovenska ljudska stranka Spoštovani gospod Gmajner! Čudna so pota nas Zemljanov. Bog je dal človeku glavo, da bi mislil dobro, s tem pa je dal tudi možnost, da svoje sposobnosti us-meija v negativne stvari in je škodljiv družbi. Takšni ljudje se veij-etno ne zavedajo, da delajo narobe in trmoglavijo naprej. Bog se jih usmili!!! Gospod Gmajner, prisrčna vam hvala. Topolščani vas sploh ne poznamo, pa tolikšna skrb zanje. Kot vemo, vi že od vsega začetka nasprotujete naši toplifikaciji. Škoda, da ste baje Metlečan in ste bili priča eksplotaciji doline. Glede na to, koliko so ti ljudje zaužili strupa in izgubili domov zaradi energije, ki je šla drugam, bi morala vsaka hiša v dolini dobiti toplovod zastonj. Sprašujemo se, kaj ste vi naredili že dobrega za Topolšico in dražbo? Če navajamo neuradne podatke, tako kot vi, ste zaradi svoje super sposobnosti izgubili službo na Komunali Velenje. Zavedajte se g. Gmajner, supermani so lahko tudi škodljivi. Kdor preko medijev in sodišč uveljavlja svojo sposobnost, ga veijetno ni kaj prida! Naši načrti verjetno niso tako zastareli, če delamo po nemški tehnologiji in so jih potrdile vse inštitucije od občine do republike. Mislimo, da ne bo grelo samo poleti, tako kot navajate vi, ampak tudi pozimi. Ko bo zgrajen vro-čevod in bo prva vroča voda - para prišla v Topolšico, pridite tudi vi, da vam umijemo vaš opravljiv jezik. G. Gmajner, krajani Topol-šice ne želimo polemizirati z vami. Vi svoje probleme na Komunali rešujte sami, ne na naših hrbtih. Prepovedujemo in pozivamo vas, ne vnašajte nemira med nas, drugače bomo morali poiskati pravno pomoč, da bo poskrbela za vas. Lahko vas srečamo samo še z lopato v roki, ko nam boste priskočili na pomoč pri načrtih, ki so že narejeni. Še enkrat hvala za vso skrb za Topolšico in pustite nas pri mira! ■ Krajani Topolšice Toplifikacija Topolšice - pa kaj I I I I Gradbeni odbor za izgradnjo toplovoda Topolšica, ustanovljen pri Krajevni skupnosti Topolšica, je globoko ogorčen nad opravljanjem g. Mirana Gmajneija. Napad na odbor, ki ga je ta doživel s pisanjem g. Mirana Gmajnerja v Našem času dne 20. aprila, presega vse norme dostojanstva v demokraciji. Gradbeni odbor ne ocenjuje (ne)strokovnih avtorjevih trditev in se tudi načrtno distancira od tako "visoko strokovnih in akademskih tem". Ugotavljamo, da imamo za to angažirane strokovnjake in pooblaščene institucije, ki uživajo ugled in avtoriteto na tem področju. Kljub temu moramo opozoriti javnost, da je uporabljeni način prikazovanja (ne)dej-stev pri avtorju namensko izbran. To je metoda demagoškega zavajanja okolice in javnosti. Po našem trdnem prepričanju je ta tema o strokovnosti za določeni krog energetikov. Spada v strokovno literaturo, med strokovnjake, ki se specifično ukvaijajo s strokovno tematiko. V Republiki Sloveniji je nekaj publikacij, v katerih bi se ta in njej podobne dileme lahko spopadle v takem ali drugačnem teoretirziranju. Zasebni problemi, ki jih rešuje avtor javno s "strokovnjaki" Komunalnega podjetja Velenje (učitelj in strojni tehnik), niso naš problem. Prosimo, ne vpletajte našega gradbenega odbora v osebne konflikte, saj pri vaših prepirih do sedaj nismo sodelovali z nobeno od navedenih sprtih strani. Opomniti pa moramo, da niti osnovnih parametrov niste objavili pravilnih. Pred naslednjim ner-ganjem, ki izhaja iz vašega nasprotovanja toplifikaciji Topolšice že od vsega začetka (ker ste si očitno namerno pozabili pridobiti točne in sedaj veljavne tehniške in tehnološke osnove). Kot strokovnjak bi morali vedeti, da so take teoretične smernice po načelih temelj za suponirane in pričakovane rezultate. Gradbeni odbor je sklenil, da v kolikor imate še naprej namen širiti potvorbe resnic, neresnic ali polresnic v javnih občilih, ki se bodo nanašale na blatenje gradbenega odbora, se bomo morali poslužiti vseh zaščitnih metod in sredstev. ■ Gradbeni odbor za Izgradnjo topllflkaclje Topolšice Kulturne prireditve Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje | Kulturni večer z dr. Metko Klevišar IV četrtek, 25. maja ob 20.00, bo v knjižnici v Vele. pogovor z zdravnico - onkologinjo, utemeljiteljico slovenski IKaritasa, pisateljico "Čisto vsakdanjih stvari" in drago uvi med kandidatkami za Slovenko leta 1994. Pogovor bo vodila IZlatka Jambrovič - Koprivec. V kulturnem programu bosta ob spremljavi citer sodelo' | Agata Šumnik Zgonec, sopran in Pepca Lešnik, alt. Umetniška fotografija V Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika bo jutri 19 I maja, ob 20. uri otvoritev razstave umetniških fotografij ■ fotografa in grafičnega oblikovalca Luciana Kleve iz Izole. I Ob otvoritvi razstave bo priložnostni program z Istrskimi muzikanti. I ■ Milena Koren ■ Božiček I I I I Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Zaključni koncert abonmajske sezone 1994/95: -Danes, 18. maja, ob 1930 uri bo pod vodstvom Danice Pirečnik nastopil Mešani mladinski pevski zbor Centra srednjih šol Velenje, ki se mu izteka izredno uspešna sezona, saj je m tekovanju v Franciji dosegel veliko priznanje. Štiri koncertne prireditve dijakov in dijakinj Srednje glasbene šole Velenje: • Petek, 26. maja, ob 19. uri bo absolventski klavirski recital dijakinje Jerneje Grebenšek, - 31. maja bo nastop dijakov oddelka za tolkala z raznolikimi tolkalnimi instrumenti. I I I I I Kviz o Leopoldu Suhodolčanu Gost prireditve bo Primož Suhodolčan Letos mineva 15 let, odkar je umrl Leopold Suhodolčan,. eden največjih slovenskih piscev za mladino, ki je živel in delal | na Koroškem. V velenjski knjižnici bodo v četrtek, 25. maja, I ob 16.h pripravili kviz za osnovnošolce iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, prav na temo literarnih del Leopolda Suhodolčana. Gost prireditve bo njegov sin Primož J I Suhodolčan, ki je prav letos izdal svoj knjižni prvenec, obsežno knjigo "Košarkar nqj bo", namenjeno mladim, izšla I pa je pri ljubljanski založbi Karantanija, ki je ponatisnila tudi nekaj del Leopolda Suhodolčana. Gre za posodovljeno pripoved, ki je pred leti že izhajala v Pilu, ilustriral pa jo je Uroš Hrovat Slovenska mladina Primoža že pozna po nadaljevanju očetovih zgodb o Petru Nosu, ki so dolga leta izhajala v Cicibanu. Primož t I je izredno duhovit in otroke, ki jih rad obišče, vedno navduši. I | Nastopilo bo 900 mladih pevcev V petek, 19. maja, bo ob 18. uri v domu O. slovenskega tao-1 bra v Žalcu nastopilo 19 otroških in mladinskih pevskih zborov I osnovnih šol občine Žalec s skupno okrog 900 pevci. Mladinski I zbori bodo izvedli kantato Radovana Gobcca Naše trate na I besedilo Neže Maurer, otroški zbori pa bodo zapeli sedem skup-1 nih pesmi. Prireditev bo vsekakor vredna ogleda, namenjena p I je počastitvi meseca mja, ki je simbol mladosti in ljubezni. : s I Mttf gAti'^ flgjffBMMS ' .'"MIH Otroški pevski zbor župnije Prebold, ki ga vod zborovodkinja Karmen Zazjal na klavirju pa Jih le spremljal Jože Škorjanc. M IZMLSKrHKLOPT Planinska iola 95 Mladi planinci osnovnih šol iz Velenja so zaključili letošnjo Planinsko šolo na Paškem Kozjaku. Obsežen program Planinske zveze Slovenije daje udeležencem veliko različnega manja ter praktičnih izkušenj, ko gre za je v gorskem svetu, prvo pomoč in orientacijo. Z množičnim obiskovanjem gora je potre-po izobraževanju vedno večja, saj gre za varno hojo in pravilen odnos do narave. Predavatelji, v tej šoli so vsa leta izkušeni planinci, mentorji in mladinski vodniki, ki jim gre vsa zahvala. Orientacija Zadnji dan planinske šole je bil na programu orientacijski pohod. Vreme je bilo oblačno, pihal je močan, mrzel veter. Mladi planinci smo bili razdeljeni v pet skupin. Vsaka skupina je dobila zemljevid in list za dva podpisa na kontrolnih točkah. Vodje skupin so žrebali, kdo bo šel prvi na pot. Skupina, v kateri sem bil jaz, je odšla prva in je štela tri člane. Ko smo dobili zemljevid, smo ga s kompasom orientirali in odšli v smeri prve točke. Veter je tako močno pihal, da smo težko tekli. Po približno desetih minutah smo našli prvo kontrolno točko, ki je bila pri avtu. Dobili smo podpis in odšli po poti naprej do druge kontrolne točke. Veter se je malo umiril in brez težav smo jo našli. Ker nismo imeli pisala, nismo dobili podpisa. Kljub temu smo odhiteli po strmem pobočju do cilja. Naša skupina je v cilj prišla z najboljšim časom. Bil sem vesel in zadovoljen, saj je bilo v planinski šoli lepo in smo se veliko naučili. ■ MIha Zaje, 7. a OŠ Gorca Prav je, da omenimo njihova imena: Anica Podlesnik, Marija Šavor, Irena Brložnik, Slavica Barborič, Anka Pugelj, Matjaž Ojsteršek, Andrej Kuzman, Suzana Cesar, Blaž Barborič in letos prvič mlada vodnika Rok Pritržnik in Rok Turnšek. Šola je del dejavnosti PD Velenje, ki sodi po številu članov in dejavnosti v sam vrh planinstva v Sloveniji in takšne oblike izobraževanja mladih podpira iti vzpodbuja. ■ Magda Žist vodja planinske šole Zelo poučna Že ves teden smo se veselili te šole. Ker pa se nismo točno dogovorili, sem skoraj ostal doma. V soboot, ko bi moral biti že na pol poti, sem še sladko sp-Pa so me zbudili in naročili, . moram biti najpozneje do dvanajstih na Kozjaku. Kaj sem hotel, mamica in ati v službi, jaz pa ves nestrpen doma. Z bratom sva zmetala v nahrbtnik vse potrebne stvari in po telefonu sem poklical mamo. Ker pa je bil 1. april, mi sprva ni hotela verjeti, da moram res na Kozjak. Končno mi je uspelo, da sem jo prepričal in nestrpno čakal, kdo bo prišel pome, da me zapelje do koče. Jaz bi jo najraje kar peš mahnil, pa bi bil potem prepozen, tako pa me je oče pripeljal do koče že ob enajstih. Ravno so se odpočili in že smo začeli s prvim delom. Najprej smo imeli predavanja. Predavala je gospa Magda Žist in mladi gorski vodniki. Nato smo pisali teste in imeli razna tekmovanja. Zvečer smo imeli nočni pohod na Visoko. Naslednje jutro smo imeli predavanje o gibanju v gorah, na koncu pa nas je čakalo še plezanje. Po dobrem kosilu smo se odpravili proti domu. Čez teden dni smo se zopet zbrali na avtobusni postaji. Bilo nas je nekaj manj, vsi pa smo bili veseli, da gremo zopet na Kozjak. Po prihodu v kočo smo imeli krajši počitek, nato pa smo pričeli s predavanjem o prvi pomoči. Po kosilu smo preverjali znanje iz prve pomoči. Bili smo kar dobri. Popoldne smo odšli na Špik. Od tu je bil čudovit razgled na Velenje pa vse do Celja in proti Pohorju. Po večerji smo imeli kviz Mi in gore. Kar pozno je bilo, ko smo utrujeni, a srečni polegli in zaspali. V nedeljo dopoldne nas je vodnica razdelila v več skupin za orientacijsko tekmovanje. Veter je pihal kot za stavo in bilo je kar težko obdržati ravnotežje. Skupina, v kateri sem tekmoval, si je na koncu delila drugo mesto. Po tekmovanju smo imeli predavanje o zgodovini planinstva. Predavala je predsednica društva gospa Irena Brložnik. Bilo je zanimivo in poučno. Po kosilu smo se kar težko odpravili v našo onesnaženo dolino. Ta šola je bila zame zelo poučna. ■ Jernej Bola OŠ Gorica a planincah je lepo... Mi planinci smo mladi, ti v naravi smo radi. Sesmejemo, šalimo, vriskamo, ko nove poti odkrivamo. Smo se tudi' na Mrzlico podali, veliko lepega na tej poti spoznali, trdo nič ni bilo, le kdo si izmislil ime je to! Kako je v naši mali deželi lepo, saj od Triglava do Snežnika, freko Kuma, Boča in Uršlje gore so sprehodile se v mislih naše noge. Ko proti Šmohorju korakamo, si veselo prepevamo, ne okoli nas so planine visoke w velike in male otroke. V ozadju nas Mrzlica pozdravlja in že od nas se poslavlja. Le sonce nam ves čas sledi, nas greje prijetno, da res nam je fletno. Čas hitro beži, se domov že mudi, a kmalu se srečamo vsi, pojdite z nami še vi! i Misli so zapisali planinci OŠ Miha Pintarja Toleda na svojem izletu. Raziskovalni tabor Naša skupina mladih raziskovalcev iz Osnovne šole Šalek je pod vodstvom gospe Mire Šrot obiskala CŠOD Rakov Škocjan. V domu, ki je bil zgrajen pred letom dni, smo preživeli štiri dni. Počeli smo mnogo razburljivih stvari, vodili pa so nas izučeni jamarji, plezalci, gozdarji in biologi. Že prvi dan smo si ogledali Cerkniško jezero in delovanje jezera s pomočjo makete. Da je pot bila še bolj zanimiva, smo se peljali s kolesi. Kaj bomo počeli naslednji dan, pa je bila še skrivnost. Tudi drugi dan je bil več kot zanimiv. Videli smo veliki ter mali naravni most in še veliko drugih zanimivosti, kot so previsi, prepadi, vrtače in rastlinje. Nato so nas čakale najbolj atraktivne stvari. Spuščanje po petnajstmetrskem skalnem previsu, ob katerem ti je zastalo srce. Priprave na spuščanje pa so vso stvar še nekoliko popestrile. Ob spuščanju po previsni steni nas je bilo malo strah. Ko pa smo prispeli do konca, smo se počutili, kot da bi opravili neverjetno nalogo. Prav tako napeta je bila dogodivščina z vrvjo, po kateri si se spustil do vhoda v jamo. Jama se je pričela z vdorninami in nadaljevala s kapniki ter drugimi zanimivostmi. Za konec so nas pel- Mednarodm knjižni kviz tueti v Velenju Mladim bodo s knjigo približali ekologijo Slovenija se letos že četrtič illjučuje v menarodni knjižni (iz. ki ga za mlade bralce pri-avlja nemška ustanova Stiftung ksen, letos pa poteka pod geslom Temlja je naš dom", saj je leto-leto proglašeno za evropsko to varstva narave. V njem sode-jo otroci iz desetih evropskih iržav. Slovensko akcijo je pri-ivila Pionirska knjižnica iz Ljubljane skupaj z zvezo bralnih aačk ZPM Slovenije, organizacijo pa izpeljujejo kviz splošno-:valne knjižnice. Tudi velenjska knjižnica je jristopila k projektu, ki se je uresničevati aprila letos in ij pritegnila vse osnovne šole v ileški dolini preko šolskih knji- žnic. Bernarda Lukanc, vodja Pionirskega oddelka velenjske knjižnice, nam je o Kvizu povedala: "Slovenija že četrto leto sodeluje v tem mednarodnem kvizu. Mi smo se tudi letos povezali s šolskimi knjižnicami v vseh treh občinah v Šaleški dolini in pričakujemo lep odziv. Na razredni stopnji morajo tekmovalci prebrati 4, na višji na 8 knjig, ki jim pomagajo pri reševanju kviza. Kot rešitev dobijo geslo, tega prinesejo k nam v Knjižnico, prvi teden v septembru pa bomo izmed pravilnih rešitev izžrebali nagrajenca. Ta se bo 17. septembra, na dan zlatih knjig, udeležil zaključne prireditve v Ljubljani. V Velenju pa vedno poskrbimo še za nekaj nagrad udeležencem. Obrnemo se na sponzorje in podjetnike, ki prispevajo nagrade za naše tekmovalce." V velenjski knjižnici so pripravili tudi posebne vitrine, v katerih so razstavljene knjige, ki jih bodo mladi tekmovalci spoznali med sodelovanjem v kvizu. V poletnih mesecih pa bodo organizirali tudi skupinsko reševanje kviza. Mladi bralci bodo tako spoznali marsikaj novega o okolju, knjigi, pri reševanju jim pomagajo tudi starši, v posameznih šolah se z njimi ukvarjajo pri posameznih krožkih... Skratka, poučno in zanimivo bo. ■ bš Koleda na pripravah Novoizvoljeni odbor skupščine ŠFS Koleda, ki je bila marca, je letos organiziral intenzivne vaje v Novigradu od 27. aprila do 1. maja. Udeležilo se je 60 članov. Le-ti so sami krili stroške. Vaje so potekale v dopoldanskem in popoldanskem času. Intenzivne vaje smo v prostem času popestrili z rekreacijo in družabnimi igrami. Pomerili smo se v odbojki, košarki, nogometu, pripravili pa smo tudi tenis turnir. Zmagala je starejša skupina. Takšna oblika izpopolnjevanja daje kakovost našim plesom in dobrim medsebojnim odnosom. V tem letu nas čaka še letni nastop, predstavitev CD ter gostovanje v Španiji. ■ ZT Koleda Zimski tabor na Okrešlju Mladinski odsek PD Velenje že več let zapored organizira poleg planinske šole na Paškem Kozjaku in letnega tabora v Logarski dolini tudi zimski tabor na Okrešlju za planince osnovnih šol. Letošnjega aprila se je udeležilo 11 planincev. Bivali so v koči velenjskih alpinistov. Suzana Cerar, vodja tabora, je dejala, da je takšen tabor za otroke enkratno doživetje, hkrati pa dragocena izkušnja za življenje. Naučijo se živeti v bolj skromnih razmerah -v koči namreč ni vode in elektrike in tudi ne udobja, kot so ga vajeni doma. Pri izvedbi tabora je sodeloval član ŠAO Velenje Robi Pritržnik, sicer študent Fakultete za šport. Udeleženci so se seznanili z gibanjem v zimskih razmerah, z uporabo cepina in derez, izdelavo vrvne ograje in igluja. Naredili so tudo na Savinjsko sedlo ter v toplem in sončnem vremenu uživali v prekrasnem razgledu na okoliške gore. Najbolj zanimiv del ture je bil spust. Še posebej za Grega in Janeza, ki sta se z vrha spustila s smučmi. Za ostale pa je bil tudi tek po mehkem snegu pravi užitek, nekateri so si ga privoščili po zadnji plati, trebuhu, hrbtu in še čem. Že v ptek so izdelali iglu, ki pa ga že v nedeljo skoraj ni bilo več opaziti. Dva dneva toplega vremena sta ga dodobra "posušila". Tekmovanje dvojic v slalomu je bilo čisto posebno doživetje. Potrebno se je bilo pošteno namučiti, da si osvojil čokolado. Med drugim si moral dobro ciljati in hitro teči. Tu je še sušenje mokrih oblačil ob kaminu, sekanje drv, kuhanje večerje z baterijo na glavi, igrice ob sveči, neskončni pogovori o Hairotu, nasmejani obrazi... ■ Suzana Cerar jali s kanuji po reki Rak. Najtežje pri kanuju je vstopanje vanj in krmarjenje. Nekomu se je posrečil tudi "živi" most med kanujem in obrežjem. Velikokrat smo bili zelo utrujeni, spoznali in naučili pa smo se veliko novih stvari. Tudi zabave ni manjkalo. Priredili smo si disko in vrteli najnovejše hite. ■ Urška Terče OŠ Šalek Velenje V banki Rad gledam filme, v katerih roparji ropajo banko. Denarje spavljen v trezorju. Moja največja želja je, da bi videl ta prosto. Z ati-jem sva kupovala v Nami. Srečala sva gospoda Žemvo. Dogovorili smo se, da mi bo razkazal banko. Hura, moja želja se bo uresničila! Banka ima trezor v kletnih prostorih. Trezor ima tri tone težka vrata. Pred vhodom je neprebojna šipa. Če vanjo ustreliš, se naboj odbije. Kamere snemajo vse, ki prihajajo in odhajajo. Pred vstopom v trezor se moraš podpisati. V trezorju sem videl vreče z denarjem in vrednostne papirje. Ko bom velik, bom delal v banki. ■ Matic Dervarič Obiskal nas je Vitan Mal Na Osnovni šoli Šalek je bila v četrtek, 11. 5., prireditev ob podelitvi Kajuhovih bralnih značk. Ob tej priložnosti smo povabili pisatelja Vitana Mala. Pisatelja smo hoteli sprejeti na čimlepši način, zato so za začetek odigrali naši Frkolini odlomek iz njihove igrice. Tudi sam Vitan Mal je bil zelo navdušen nad sprejemom. Najprej nam je povedal nekaj o sebi. Zanimivo je bilo, kako si je dopisoval z različnimi otroki in potem to uproabil za pisanje svoje knjige. Ob nekaterih pripovedih smo se prisrčno nasmejali. Povedal nam je, kako so snemali filma Poletje v školjki in Sreča na vrvici. Ugotovili smo, da je snemanje velikokrat zelo težavno. Veliko otrok se je takrat prijavilo za snemanje, tudi 20000 jih je bilo, ampak izbrati so morali le najprimernejše. Tudi tega, da izhajajo knjige 6 let, nismo vedeli. Dolg in zanimiv pogovor se je končal, nastopil je trenutek za podelitev značk. Stopila sem na oder, Vitan Mal mi je čestital in mi prijateljsko segel v roko. Lepo bi bilo, da bi nas pisatelji obiskali večkrat in da bi se lahko z njimi pogovalrjali o mnogih stvareh. Tudi k nam je prišel na obisk prav zato, ker ima na šoli že dve leti prijateljice - dopisovalke. Izmenjali so si že mnogo pisem, zdaj pa so se tudi srečali. ■ Tarna Feužer, 6.d OŠ Šalek KULTURA Pesem je življenje! Vsi, ki se na takšen in drugačen način ukvarjajo z glasbo, trdijo to. Če pa gre za zborovsko pesem, trditev menda še toliko bolj drži. Ob tem dejstvu bi najbrž kar težko iskali razloge za 75 let delovanja moškega pevskega zbora Kajuh iz Velenja kje drugje. Resnici na ljubo, tudi ljubezen do lepe slovenske pesmi jih je in jih druži toliko časa, njena lepota in izrazna moč čustev do domoljubja, veselja, žalosti in ljubezni. Zavidanja vrednega jubileja -po besedah predsednika zbora Friderika Camleka - ne bodo proslavili s prevelikim pompom, "ker smo bolj za praznovanje okroglih obletnic." Priložnost za pogled na prehojeno pot, za oceno dosedanjega dela pri ohranjanju in negovanju zborovske pesmi (kajuhovci premorejo v svojem programu vse od renesančnih, slovenskih domoljubnih, ljudskih, partizanskih do umetnih pesmi) pa 75-letnica delovanja zagotovo je. Sogovornik pravi, da bi se težko odločil, katera leta so bila za zbor najuspešnejša in katera najslabša. "V letih ustanovitve je bil pravzaprav naš zbor, poleg šolskih, edini, ki je sodeloval na proslavah, otvoritvah, na drugih priložnostnih prireditvah. Sedaj je zborov v Šaleški dolini veliko več, kar je prav, mi pa polepšamo tisto prireditev, na katero nas povabijo. Vsako leto smo na Graški gori, zapojemo oskrbovancem velenjskega Doma za varstvo odraslih, smo redni udeleženci velikega pevskega tabora v Stični na Dolenjskem..." Veliko priznanj, tudi najžlaht-nejših in zavidanja vrednih, so si kajuhovci z ubranim petjem v letih delovanja prislužili. Prepričani smo, da bodo to zbirko tudi v prihodnje pridno polnili. "Brez truda ni nič. Če hočeš, da je zbor kakovosten (in le ta danes nekaj velja), mora vsak član v njem trdo in dobro delati." Zbor je vsa ta leta izpolnjeval kulturno poslanstvo, včasih bolj, drugič manj uspešno. Pač odvisno od težav in tega, kako uspešno so jih z dobro voljo lahko rešili. Nekaj jih je ostalo "za današnjo rabo". Predvsem gre tu za podmladek in denar. Nekaj "svežega" na pogled in tudi glasovno so že uspeli pridobiti. Denarja, kolikor ga za svoje delo minimalno potrebujejo, pa jim ga kljub najboljši volji njihov dolgoletni pokrovitelj - velenjski premogovnik - ne more zagotavljati. "Zato smo bili člani zbora letos že drugič neprijetno presenečeni, ko so organizatorji občinske proslave ob slovenskem kulturnem prazniku povabili v goste tuje zbore. Doma imamo dovolj kakovostnih, pa še kakšen tolar več bi prihranili in ga namenili v tako borno malho Trenutno v zboru prepeva 25 ljubiteljev zborovske pesmi. Več kot 20 let jih je vodil Zmagi I Frankovič, lani Alenka Mlinšek, zadnjo sezono pa Janez Kolenc iz Šmartnega pri Slovenj Gradenj za pevsko dejavnost." Friderik Camlek meni, da je tudi skrb za dirigentski kader v Šaleški dolini premajhna. Naštevanja, kaj je bilo dobro in kaj slabo, bi vzelo preveč prostora. V tem trenutku je gotovo najpomembnejše, da jih pesem plemeniti, da so z njo srečni in bogatejši, z njihovo "pomočjo" pa tudi množica tistih, ki jim na njihovih nastopih prisluhnejo. Prepričani smo, da jih ne bo malo na svečanem koncertu ob praznovanju 75-letnice delovanja zbora. Ta bo v soboto ob 19. 30 uri v dvorani glasbene šole v Velenj«.| Popestrile ga bodo tudi članice dekliškega zbora KUD Ivami Cankarja iz Šmartnega pri Slove-| nj Gradcu. Da bo lepo, najbrž d treba posebej poudarjati. Pevsko druženje Ne zgodi se pogosto, da imata dva zbora skupen koncert. Predvsem pa organizatorji takih koncertov nikoli ne vedo, kako se bo to izteklo. Rudarski oktet Velenje in Mešani pevski zbor Gorenje, ki sta se za takšen skupen koncert odločila, sta imela prav gotovo srečno roko. Rudarski oktet Velenje - umetniški vodja prof. Ciril Vertačnik -se je sicer letos pomladi že predstavil na samostojnem koncertu (mimogrede: nekako so vsi prezrli, da oktet letos praznuje 15-letni-co), vendar je bil na zadnjem koncertu dosti bolj v "pevski formi". Oktet je zvenel sveže, solisti so bili pri "dobrem glasu" pa tudi prof. Vertačnik je smiselno izbral program devetih pesmi, ki so lepo zaokrožile prvi del koncerta. Mešani pevski zbor Gorenje Velenje - z dirigentom mag. Kjpar Ljubomir Melanšek^se je predstavil prvič "V meni je ena žil'ca" Dobra dva tedna je že, odkar so v razstavišču Vegrada v Velenju odprli razstavo skulptur Ljub-omira Melanška, doma iz Loko-vice, ki je svoje zanimive varjene skulpture predstavil tokrat prvič. Večinoma upodablja okostja različni živali, predvsem plazilce, ptiče in ribe. Skulpture iz varjenega železa so spretno izdelane. Material jim sam da srebrne barvne tone, enkrat svetlejše, drugič temnejše, odvisno od obdelave, delujejo pa očem všečno in zanimivo. Melanškova dela si lahko ogledate do konca maja, potem pa se bo predstavil v galeriji Gorenja Servis v Velenju in še kje... • Vaše skulpture, ki ste jih sploh prvič, odkar jih delate, postavili v Vegradovi galeriji, kritiki ocenjujejo kot zanimive. Kdaj ste se sploh začeli ukvarjati s kiparstvom? To je bilo pred letom in pol, ko sem se ivalidsko upokojil in sem imel več časa za kiparstvo. Skulpture sem začel izdelovati tudi zato, ker sem želel narediti nekaj čisto svojega. Kosti in skeleti me preprosto privlačijo. • Vse je izdelano iz varjenega železa. Je to povezano z vašim poklicem? Ja, vsekakor je povezano z mojim poklicem, saj sem bil varilec. Tu je ogromno varjenja: avtogenega, elektro in ogrevanja, tako da je poklic dosti pripomogel. • Ste na začetku svoja dela skrivali in še iskali svojo usmeritev ali ste se kar kmalu odločili, da jih pokazali tudi drugim? Najprej sem delal za svojo dušo, potem sem ugotovil, da bi bilo dobro, če bi moja dela videl še kdo drug. Sicer pa otipavam sam sebe. Vsaka naslednja razstava bo malo drugačna. Ne več le okostnjaki, skeleti. Počakal bom, da ugotovim, kaj ljudem najbolj všeč in to upošteval. • Tudi nekatere nove materiale, oziroma manj uporabljane v umetnosti, ste vključili v svoje skulpture, to so recimo matice. Ste že dobili kakšno novo idejo, ki jo boste uporabljali pri naslednjih delih. Ja, začel bom izdelovati serijo vojščakov s tehniko varjenja. Z mig-var tehniko. Sicer pa še ne vem, kaj bo temu sledilo. • Ste se s kiparstvom začeli ukvarjati prav po upokojitvi, ali ste se že kdaj prej preizkušali z njim? Ze prej. V meni je ena žil'ca, vendar prej nisem imel niti časa, niti nisem imel prave delavnice. Sedaj imam oboje. • Ste se v začetku po kom zgledovali, ste brskali po literaturi, ali je vse kar nastaja pri vas čisto vaše in tako kot vi čutite? Jaz mislim, da je to moje, da nisem nikogar kopiral. Seveda sem spremljal delo naših umetnikov, vendar mislim, da so to čisto izvirno moji izdelki. • Ste morda razmišljali o tem, da bi poiskali še kakšno dodatno izobraževanje? Ne. Zdi se mi, da imam zadosti energije v sebi, da ga ne potrebujem. Bolj ga potrebujejo likovniki, že zaradi mešanja barv in podobno. Pri kiparstvu je pač tako, da moraš imeti nekaj v sebi, v duši. • Delujete čisto samostojno ali ste član kakšnega umetniškega društva? Zaenkrat še čisto samostojno, ker je to prebijanje ledu vendar mislim, da se bom priključil kakšnemu umetniškemu društvu. • Verjetno si želite, da vas v prihodnosti spoznajo po vsej Šaleški dolini in tudi v vsem slovenskem prostoru? Ja, predvsem bi rad prodrl v slovenski prostor, saj mislim, da je moja dela vredno videti. ■ Bojana Špegel Nikolajem Žličarjem - pa se je sploh pokazal v popolnoma drugačni luči. Za svoj del koncerta sta si dirigent in zbor izbrala ciklus osemnajst Ljubezenskih pesmi Johannesa Brahmsa, op. 52. Johannes Brahms - veliki mojster pesmi in samospeva je seveda trd oreh in huda preizkušnja za vsak pevski ansambel. "Gorenjčani" so to preizkušnjo opravili zelo dobro: zbor je zvenel vseskozi ubrano (tokrat gre posebej pohvaliti moški del zbora), razmerje med glasovi je bilo vseskozi pravšnje, pa tudi kot celota je zbor deloval kot izja pevsko urejen ansambel. Dirigt in obe pianistki - Brigita Pavlin) in Jelka Veber so rer sokazali.jf so kos tudi takšnim mjstrovia kot so Ljubezenske pei| Johannesa Brahmsa. Pa še to: ob koncu koncerta^ me pevci, pevke in dirigei prepričali, da zmorejo še kal tak glasbeni projekt in prav nič® bom presenečen, če se bon srečali na kakšnem velja pevsko-instrumentalnem konet tu. ■ mag. Ivan Mi Zgodilo se je 18. velikega travna Leta 1924 Celjski časopis Nova doba je nekaj svojega prostora namenil tudi gasilcem iz Paške vasi. "Gasilno društvo Paška vas naznanja, da ponovi dne 18. maja na splošno željo ljudsko igro "Junaške Blejke", na istem prostoru kot prej v Gorenju. Začetek ob 3. uri popoldne. Vabimo vse!" "Varovanci sv. Florjana" so vedno bili gibalo družbenega in družabnega življenja v naših krajih. Leta 1926 V rubriki "Dnevne vesti" so v Slovenskem narodu objavili tudi naslednjo novico: "Pridige proti alkoholu po cerkvah. Jugoslovenski Savez treznosti priredi od 30. maja do 6. junija proslavo treznosti v celi državi. Ob tej priliki je Savez naprosil ministrstvo ver, naj posreduje, da bi duhovščina po cerkvah pridigala proti alkoholizmu. Ministrstvo je tej želji ustreglo in izdalo naredbo, da najse prirede obenem po semeniščih antialkoholna predavanja." Proti različnim odvisnostim lahko družba sicer veliko naredi, a odločitev za abstinenco je vedno le posameznikova in če se le-ta zanjo ne odloči, so zaman vsa predavanja, prizadevanja in dobre želje. Leta 1968 Mariborski Večer je na svoji športni strani objavil novi-1 co o atletskem mitingu v Velenju: "Sobotni miting atletov na1 prenovljenem velenjskem sta-1 dionu je bil dokaj zanimiv,! najbolj pa so se odlikovali atleti I celjskega Kladivarja, pa tudi I domačini so dosegli nekaj I dobrih rezultatov. Zaradi ure-1 jenosti stadiona in naprav sol sklenili, da bo republiško tek-1 movanje starejših mladincev i jutri tudi v Velenju. Domači na | novo izvoljeni atletski klub se i| trudi, da bi jutrišnje tekmovan-1 je dobro organizirali." 1 V isti številki Večera pa je | bila tudi naslednja novica iz Velenja: "V Velenju so dobesedno razgrabili vstopnice za sobotno zabavno prireditev, ki jo pripravlja Kreditna banka Celje s poslovnimi enotami. Na prireditvi bo sodeloval narodno - zabavni ansambel Borisa Franka s Kranjci in humoristi. Med prireditvijo bo nagradno žrebanje vezanih vlog. Med vlagatelje bodo razdelili kar 39 lepih nagrad. Prireditev bo nocoj v kulturnem domu Velenje." ,| Zanimiv način za pridobivanje novih varčevalcev, ki so jih vse banke še kako vesele, saj je od njih vedno bolj odvisna tudi bančna bilanca. ■ Damijan Kljajit Ljubomir Melanšek v družbi svojih zanimivih skulptur 75^-let moškega pevskega^zbora Kajuh Velenje 107-8 MHz RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK* RADIJSKI MOZAIK Tudi Žan bo glasbenik Irena Vrčkovnik, uspešna slovenska pevka in voditeljica oddaje Lestvica slovenskih 5 na Radiu Velenje (vsak torek ob 17.30), vse bolj ugotavlja, da bo najbrž njen Žan tudi glasbenik. Kako tudi ne, saj raste in odrašča v glasbeni družini. Zaenkrat je bolj kot nad prepevanjem navdušen nad instrumentom, ki ga v ansamblu Vesna igra njegov očka Vlado, nad saksofonom. Nad instrumentom je tako navdušen, daje zanj pripravljen zamenjati tudi dudo. V sodelovanju z ERO smo se v uredništvu odločili, da popestrimo sredine dopoldneve. Oddaji Težava je vaša, rešitev je naša, za katero je vse več zani-manja, se zdaj pridružuje še nova, kjer tudi računamo na vaš odziv in v kateri bomo Uporaben Je ta očkov Instrument, ugotavlja Irenln Žan. med vas trosili takšne in drugačne nasvete, s katerimi vam bo življenje lažje. V njej smo doslej že govorili o negi las in kože, govorili pa bomo o vsem mogočem. Strokovnjaki, ki bodo vsako sredo dopoldne med 8.50 in 9.50 v studiu, bodo odgovarjali tudi ali pa predvsem na vaša vprašanja, tu in tam pa bodo tudi vas kaj pobarali in vaše znanje seveda nagradili. Spet pa ne moremo v Mozaiku mimo Staneta Vovka. Ves ta teden se ukvarja z iskanjem zamenjave: udeležbo na izletu v Prago bi zamenjal za udeležbo pri ogledu nogometne tekme med Beltinici in Rudaijem v nedeljo, in to samo zato, ker nogometnega igrišča v Beltincih še ni videl, pa bi ga tako rad ■ mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, LJUBIJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... Telefon/fax:: 063/728-080 Kdo: DIG Kje: MAX Kdaj: 14. 5. 95, ob 01.00 Čeprav je bil nastop skupine DIG za veliko večino obiskovalcev MAX-a, ki so tam namenili preživeti sobotni večer, popolno presenečenje (saj koncert sploh ni bil napovedan), pa še zdaleč ne bi mogli trditi, da ni bil tudi pripravljen. Skupina DIG bi namreč ta večer morala nastopiti na otvoritvi nekega drugega kluba v Velenju, ki pa zaradi različnih vzrokov svoje otvoritve takrat ni doživel. Tako je večino občinstva na prvem promocijskem koncertu edine velenjske skupine, ki svoje zvoke kreira predvsem s pomočjo elektronike, sestavljala množica slučajnih obiskovalcev lokala. Kljub nenapovedanosti, ali pa morda prav zato, pa je bil polurni nastop članov tega velenjskaga tria prav prijetna popestritev sobotnega večera. V nasprotju s tradicijo lokalne glasbene scene, ki je doslej gradila predvsem na temeljih klasičnega pop ročk izročila, v katerem so prevladovale klasične kitarske zasedbe, ponuja skupina DIG nekaj novega. Njihova glasba je povsem sintetizatorska, moderna, njene korenine pa bi lahko iskali v tradiciji elektronskega popa zgodnjih osemdesetih, katerega podobo so takrat kreirale skupine kot so The Dance Society, zgodnji Depeche Mode in Kraftwerk. Stane Špegel, Mario Medvešek in Vojko Šinigoj, ki trio DIG sestavljajo, so sicer vse kaj drugega kot kakšni mladostniški zagnanci, ki so šele začeli odkrivati neslutene možnosti, ki jih je v popularno glasbo prinesel razvoj elektronike, saj v bistvu nadaljujejo tam, kjer je pred leti končala skupina PIN, pioniiji elektronskega zvoka v Šaleški dolini, katere član je bil tudi Stane Špegel. Njihova glasba bolj spominja na posodobljen elektro pop osemdesetih, okreplejen z agresivnim, bolj za devetdeseta kot osemd-esta leta značilnim vokalom, kot na moderno techno produkejo, s katero danes navadno povezujemo pojem elektornske glasbe in ki danes predstavlja glavno smer uporabe sintetizatoijev, sekvencer-jev, samplerjev in drugih hi tech igračk. Prav zato je ustvarjanje skupine DIG edinstveno in originalno in mu vsaj v slovenskem prostoru (ob Miladojki seveda) težko najdemo podobnega. Majhnost slovenskega glasbnega tržišča in nenaklonjenost trendov, ki so vsaj za zdaj še vedno bolj naklonjeni kitarskim bendom in posebna specifičnost slovenskega glasbenega okusa, ki je včasih s tuzemskimi izrazi ni moč pojasniti, bodo torej odločilno vplivali na to, kakšno mesto bo pripadlo skupini PIN na trenutni domači sceni. Kljub originalnosti in kvaliteti bo to veijetno žal omejeno le na manjši krog simpatizeijev. ■ Mitja Čretnik lestvica domače glasbe Vsako nedeljo na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 14. maja, ste glasovali takole: 1. VERDERBER: "Modri lan".........................11 glasov 2. POTOČAR: "Navzdol proti vasi".................6 glasov 2. STOPARJI: "Beli pajčolan"..........................6 glasov 4. MARELA: "Dvojna ljubezen"......................5 glasov 5. ŠALEŠKI: "Žetev".......................................2 glasova Predlogi za nedeljo, 21. maja: 1. KOVAČI: "Kovaška" 2. PRIMORSKI: "Še en bičerin" 3. SLOVENIJA: "Hotuljska veselica" 4. VRTNICA: "Naš bric" 5. ZAJC: "Ob Bistrici" ■ vlli Grabner ["lestvica slovenskih pet"! Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, | ■ 23. maja, ob 17.30^na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz). l.DANENNOC..........................................Maja I 2.BANHOF.................................................Več ljubil ne bom I I 3DEURIUM..............................................Nikoli več I 4.BABILON................................................Kriv za vse 5 .MALIBU...............................................Hvala ti !ffl"Na"grad^kupon"ffl! J Ta teden glasujem za:_ J J Ime in priimek:_ ! J Naslov:_ j Naš Čas, Foitova 10, 63320 Velenje TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici), 63320 Žalec 2EL0 UGODNO * AKCIJSKA PRODAJA *2EL0 UGODNO KAVA BAR CELA 1 kg 1.490,00 SLADKOR 50/1 kg 94,90 MOKA T500 25/1 kg 52,50 MOKA T850 25/1 kg 41,90 OLJE ZVIJEZDA 12/11 158,90 PRAŠEK PERSIL 2,4kg 679,00 PRAŠEK ARIEL 2,4kg 689,00 VVEISSER RIESE 2,4kg 569,90 MEHČALEC SILAN 41 575,00 FANTA, COCA COLA 2,51 245,00 JUICE FRUCTAL 11 115,00 PIVO zaboj 1.890,00 JERUZALEMČAN 12/11 295,00 KRMNA KORUZA 23,90 KRMNI JEČMEN 22,90 KRMILNA MOKA " 15,90 KOSILNICA NA LAKS GT32 36.600,00 JERMEN ZA OBRAČALNIK 3.500,00 MOTOR. ŠKROPILNICA 48.990,00 MOTORNA ŽAGA 2041 48.875,00 Pri nakupu raznovrstnega blaga in takojšnjem plačilu nad 4.000,00 SIT vas nagradimo - ali pa vam blago brezplačno dostavimo na dom! *** KDOR VARČUJE- V KOŠARICI KUPUJE *** 190 let šolstva na Ljubnem Bogate prireditve ob slavju Šolstvo na Ljubnem ob Savinji ima bogato izročilo, saj letos mineva že 190 let od njegovih začetkov. Na ljuben-ski osemletki in v vsem kraju bodo ta jubilej seveda primerno proslavili in obeležili z vrsto zanimivih prireditev. To se spodobi tudi zaradi tega, ker je ta šola tudi v širšem slovenskem prostoru znana po lepih dosežkih v vzgoji in izobraževanju, njeni učenci so zelo uspešni pri nadaljnjem šolanju na srednjih in visokih šolah, še posebej pa so lahko ponosni na pogumne in odmevne pristope pri organizaciji najrazličnejših dejavnosti in prireditev. Te niso same sebi namen, saj z njimi vedno želijo pokazati vse, kar je najlepšega in najboljšega v učencih in seveda v tistih, ki učence izobražujejo in vzgajajo. Prireditve ob visokem jubileju bodo pričeli to soboto s samostojnim koncertom otroš- kega in mladinskega pevskega zbora, nadaljevali pa v nedeljo, ko bodo člani dramskega krožka z igro v dveh dejanjih "Anno Domini 1805" prikazali začetke šolstva na Ljubnem. V sredo bo v dvorani kulturnega doma še glasbeni nastop učencev; kar preko 50 jih je, ki vadijo različne instrumente v glasbenih šolah in glasbenih pedagogih. V četrtek, danes, bodo v večnamenskem osnovne šole prostoru odprli razstavo likovnih del učencev in starih fotografij, ki pričajo o razvoju šolstva v kraju. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi obsežno številko svojega glasila "Mladi flosar". Jutri, v petek, bo v dvorani kulturnega doma še slavnostna akademija, častni gost pa bo minister za šolstvo in šport dr.Slavko Gaber. ■/P ASWAD Aswad, ena prvih britanskih skupin, ki je dokazala, da karibska glasba lahko nastaja in uspeva tudi na tej strani velike luže, je trenutno uspešna s priredbo stare skladbe Linde Ronstadt, You're no good. Skupina, ki je pred kratkim praznovala dvajseto obletnico delovanja je nastala sredi sedemdesetih let v zahodnem delu Londona, najbolj pa je znana po veliki uspešnici Don't turn around. Letos se odpravlja na veliko turnejo, imenovano Reggae Sunsplash Tour, v okviru katere bo med 27. majem in 16. julijem nastopila tudi v ZDA. EAST 17 Dva tedna pred začetkom velike turneje skupine East 17 v Angliji, je njihov pevec, Tony Mortimer, zbolel zaradi hudega vnetja pljuč. Štiri-indvajsetletni pevec bo tako moral preležati v postelji najmanj teden dni, zaradi česar so morali odpovedati vse intervjuje in javne nastope skupine. Začetek turneje, ki naj bi jo fantje začeli 20. maja v Sheffieldu pa na srečo ni ogrožen. KRIST NOVOSELIČ Nekdanji basist skupine Niravana, Krist Novoselič, je ustanovil novo skupino, ki jo je poimenoval Sweet 75. Skupino, pravzaprav gre za trio, sestavljata poleg Novoseliča še Vva Las Vegas (vokal) in Bobby Lurie (bobni), prvič pa se bodo občinstvu predstavili z nastopi po manjših klubih še ta mesec. Še to, Krist Novoselič, po rodu sicer Hrvat, je 16. maja praznov- al svoj trideseti rojstni dan. ROXETTE Popularni švedski duet Rox-ette po nastopih na Kitajskem nadaljuje s koncerti po državah vzhoda. V začetku maja sta tako simpatična Šveda nastopila v Rusiji, točneje v Moskvi, v tamkajšnji olimpijski dvorani. Na dveh koncertih se je tam zbralo dvakrat po 15 000 ljudi, ki so navdušeno spremljali njun nastop, prepevali in se spontano odzivali na dogajanje na odru. Oba koncerta, za ogled katerih je bilo potrebno došteti od 20 do 80 nemških mark, sta bila razprodana že več tednov pred dogodkom. CURTIS STIGERS Ameriški pevec in saksofonist Curtis Stigers, se po izidu svojega prvega albuma leta 1991, s katerega nam je v spominih ostal veliki hit I wonder why, ponovno vrača na svetovno glasbeno sceno. Naslov novega albuma, ki ga je pripravljal celi dve leti je Time was, prvi single, ki naj bi postal uspešnica pa nosi naslov This tirne. Jeseni načrtuje Curtis veliko turnejo, ki bo vključevala tudi izlet v Evropo. CONNELLS Connells je ameriška pop skupina, ki je nase prvič opozorila pred nekaj meseci, ko je njihova prva uspešnica z nenavadnim naslovom 74 - 75 začela skokovito plezati po lestvicah najpopularnejših skladb. Skupina prihaja iz majhnega ameriškega mesteca Macon v Georgiji, odkoder sicer izhajajo številni pomembni ameriški glasbeniki, kot so: Allman Brothers Band, Little Richard in Otis Redding. Skupino sta ustanovila brata Mike in David Connell, ki kljub močni tradiciji južnjaškega ročka v svojem domačem kraju iščeta inspiracijo predvsem v tako imenovani "invaziji britanskega popa", ki je tudi spodbudila nastanek skupine The Connells. ■ Mitja Čretnik NASI KRAJI IN LJUDJE Drobci neke^a^vsakdana na^velenjskem £radu 18. maja 1995 Stane Mlinar r roanevi sem delal v temni jami, noč je bila pa moja. Takrat so mi migljale in mežikale svetle zvezdice... Najlepši je spomin na nočni lov ... na lisico, j divje prašiče. Ne morem vam povedati, kako sem ljubil pono luno. Rad sem jo imel. Na pamet sem vedel vse polne lune. Kdaj se začne, mi ni bilo treba nikoli na koledar pogledat..." To je naš Mlinar. Tisti Stane Mlinar, ki nas je navdušil za nočni lov. Lovec od rojstva, kot sam pravi. Ustanovni član naše lovske družine. Okroglo šest let njen starešina. Lovovodja. Avtor Male kronike lovstva in I lovske družine Velenje. Avtor priložnostnih pesmi in lovskih kronik, ki nam jih je pel ob svoji kitari. Veliko je naredil za strelstvo v naši družini. Spustil v naš revir prve kebčke in mnoge zelence, katerim je bil nenadkriljiv mentor. Lani je ta korenjak slavil osemdesetletnico. Čeprav prikovan na postelji še vedno tak ko takrat, ko je bil še zdrav. Lovec do zadnjega vlakna in neizmerna zakladnica lovskega znanja in prelepih lovskih spominov. Lovski vrelec, ki ne presahne. Zato tako radi zahajamo k ] Stanetu. Tudi njegova lovska soba, ki jo je sam razkošno ! obdelal z lesom in zelenim usnjem in lovskimi iznakami, je takšna. Odraža Stanetovega duha in njegovo lovsko življenje. Vse polno diplom, strelskih in lovskih odličij. Zmerno število trofej, ki pričajo o gojiteljskem očesu. Umetelno rezljane trofejne deščice, 1 odkrivajo umetniško roko. Lovski kotiček, kakršnih je malo. In v tem prepričljivem lovskem razpoloženju, ki te vsega prevzame, kraljuje naš osemdesetletnik Stane Mlinai in zraven njega, kot dobri duh, I povsodi in nikjer, dobra vila, njegova zvesta življenjska družica in spremljevalka, gospa Štefka. Z gostoljubno roko, pogledom in nasmeškom zna pričarati, da se nam jeziki' razvežejo. In potem je Stane I spet tisti naš Mlinar. Šegav ] lovec, izjemen pripovednik, živi vrelec lovskega znanja in J spominov... Zato, čuj nas, Stane! | Glinastih golobov resda vedno | manj zadeneš. A lepih spominov je vedno več. In Ti si nam I vedno bolj drag. Kot učitelj in lovski sotovariš vedno bolj potreben. Splača se torej živeti! Tvoji lovci smo ponosni na lovsko druženje in prijateljevanje s Teboj in želimo, da bi i dolgo ostal med nami. Zato Ti z I veseljem in trdno vero kličemo ! iz srca: še na mnoga zdrava leta! ■ Lovci LD Velenje, M. S. Občinski odbor Šmartno ob Paki Za železniške prehode 700 tisočakov?! Precej osupli so bili člani začasnega odbora občine Šmartno ob Paki, ko so na zadnji seji preleteli dopis Slovenskih železnic glede letošnjega vzdrževanja železniških prehodov v občini Šmartno ob Paki. Osupli so bili zaradi zneska, ki bi ga občina Šmartno ob Paki morala izdvojiti iz svojega letošnjega proračuna za te namene. Za vzdrževanje 18 železniških prehodov s signalizacijo vred -največ v Šaleški dolini - naj bi odšteli namreč več kot 700 tisoč tolaijev. To naj bi bila le polovica stroškov, plačnik druge polovice pa naj bi bile železnice. Tako določa pogodba, ki so jo Slovenske železnice poslale v podpis občini Šmartno ob Paki. "Kar tako na limanice nt bomo šli, kajti več kot 700 tisoč tolarjev je za predvideo skromen občinski proračun velika obremenitev," so | razpravi o tem vprašanju na zadnji seji dejali člani začasnega občinskega odbora. Zato pogodbe ne bodo podpisali prej, dokler ne bodo preverili vsebiat členov, na katere se v njej sklicujejo. Mimogrede, vzeti so iz zakonodaje iz časov bivše Jugoslavije. Praznik KS Vransko Veliko lahko pokažejo Krajevna skupnost Vransko praznuje krajevni praznik 14. maja v spomin na dan leta 1868, ko je takratna avstrijska vlada podelila Vranskemu trške pravice. Od lanskega pa do letošnjega praznika imajo v tej krajevni skupnosti veliko pokazati. Kraj z zaselki je dobil številne pridobitve. Skupaj so obnovili in asfaltirali kar 13,5 km cest. Pri tem je treba poudariti, da so asfaltirali po dolgem času lokalno cesto na Čreto na Dobrovljah, v Zahomce, v Ravne, del lokalne ceste v Zaplanini in druge. V lastni režiji so zgradili tri mostove in delali so na vodovodih na območjih, ki imajo slabo oskrbo z vodo. To so zaselek Zahomce, Limovce, pripravljajo pa projekt Vologe-Kale, vodovod Stopnik, Boršt in vodovod Selo. Zelo pomembno delovanje krajevne skupnosti v Občni zbor OGZ Velenje V jubilejnem letu novo ime in nov statut preteklem obdobju in tudi sedaj je urejanje odnosov z Darsom. O tem je predsednik KS Vransko, Franc Sušnik, dejal: "Gre za vmeščanje trase avto ceste Aija vas - Vransko in sedaj Vransko - Blagovica. Tukaj moram reči, da dobro sodelujemo z Ministrstvom za okolje in prostor in Darsom, sodelovanje je dobro tudi ob samem začetku gradnje. Dejavnost, ki jo moram še poudariti, pa je naše prizadevanje, da se čim bolj omilijo posledice lasnkega neurja in poplav v naši krajevni skupnosti. Tukaj bi pohvalil delo naše komisije za socialne zadeve, ki jo vodi gospa Pavla Rode. V tej komisiji so bili vključeni predstavniki Karitasa in Rdečega križa in so v bistvu nudili tisto prvo pomoč najbolj prizadetim v Velik praznik za slovenski prostor Gasilci vseh treh občin v Šaleški dolini so se po sklepu predsedstva OGZ Velenje v soboto zbrali na letnem občnem zboru v velenjskem gasilskem domu. Letos, ko mineva 40 let, odkar deluje OGZ Velenje, so dobili novo ime, poleg kopice sprejetega pa so sprejeli tudi nov Statut Gasilske zveze Velenje. Za lep uvod so poskrbeli pevci gasilskega pevskega zbora, po izvolitvi organov konference pa so prisotni prisluhnili vrsti poročil o delu v minulem letu. Iz njih je izzvenelo tudi to, da se morajo gasilci zaradi finančnih težav namesto z operativo in preventivo več ukvarjati z eksistenčnimi vprašanji, saj s prejetimi sredstvi ne morejo zagotoviti niti normalnega delovanja, kaj šele razvoj. Največja rak rana gasilskih društev, ki so združena v GZ Velenje, je slab vozni park. Kljub vsem spremembam, ki so gasilce doletele v lanskem in letošnjem letu: razdelitvi na nove občine, sprejemu novega gasilskega zakona... pa so bili enotni, da ne želijo, da jih meje razdvajajo, saj je njihovo humanitarno poslanstvo na prvem mestu. V lanskem letu so tako sodelovali kar v 94 intervencijah (850 gasilcev je bilo v njih udeleženih), v poletnih mesecih pa so razvozili 442 kubičnih metrov vode na sušna območja. Gasilska zveza Velenje je svoje članstvo še povečala, saj so tudi uradno sprejeli v svoje vrste GD Vinska Gora. Brez pripomb so sprejeli nov statut in imenovali občinska poveljstva. V občini Velenje je bil za poveljnika imenovan Jože Drobež, v Šoštanju Boris Lambizer in v Uspehov Je bilo lani veliko, Šmartnem ob Paki Marjan Verbič. Izvolili so tudi častno razsodišče, ki bo zadolženo za reševanje morebitnih sporov med gasilskimi društvi in posamezniki v njih. Ob koncu uradnega dela so podelili še šest priznanj društvom in posameznikom, ki so se v dela pa gasilcem tako nikoli ne zmanjka. lanskem letu še posebej izkazali na državnih tekmovanjih in so dosegali od 1. do 3. mesta. Prejeli so jih GD Šalek, GD Šmartno ob Paki, GD Topolšica in mentorja Marjan Ledinek ter Gorazd Starič. Ubš lanski poplavi. Sanacija se sedaj počasi zaključuje in mislim, da bodo v predvidenem roku dela opravljena. V tem času se zaključuje gradnja petih večjih in dveh manjših mostov v Zaplanini, zaključili pa smo tudi sanacijo plazov." V počastitev praznika so na Vranskem pripravili tudi vrsto športnih prireditev. M-er V rondeli velenjskega gradu se je 12. velikega travna, leta Gospodovega 1995, zvečer, zbralo kar precej takih, ki so jih zanimali rezultati izkopavanj arheologov v severovzhodni Sloveniji. Drobci nekega vsakdana je bil naslov razstave, na kateri so družno predstavili arheološke najdbe mlajših zgodovinskih dob (iz obdobja zadnjih 600 let) Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Pokrajinski muzeji Murske Sobote, Ptuja, Maribora, Posavski muzej Brežice, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, Spominski park Trebče ter velenjski muzealci. To je bila že četrta postavitev in za razliko od prejšnjih treh, po mnenju poznavalcev, najboljša, saj je postavl-jalcem gradivo uspelo vmestiti tako, kot ga je na podobnih predstavitvah potrebno. Po besedah dr. Mitje Guština, predstojnika Oddelka za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete, so razstavljeno gradivo, ki so ga razkrili številni gradbeni posegi v zgodovinskih mestnih jedrih ter obnovitvena dela na gra- jskih in cerkvenih objektih, doslej zanemarjali, ga nekako odrivali, ker niso vedeli, kateri kulturi pripada, kateremu času in podobno. Danes vedo, vendarle pa tudi drobci pričajo o življenju v nekem določenem obdobju. Ima torej svojo vrednost in ga je zatorej vredno postaviti na ogled. "Razstava je nastala kot nezahteven projekt, gradili smo jo iz mesta do mesta (začeli so v Novi Gorici) velenjska pa je prerasla v dogodek, pravzaprav velik praznik za slovenski prostor," je poudaril dr. Mitja Guštin. Najbrž takšna ocena tudi zaradi izdane prve brošure iz niza Muzejskih kolažev. Namenili so jo gradu Šalek v Velenju, v njej pa so objavili gradivo, ki je morebiti preobsežno za zbirko Šaleški razgledi, pa vendarle dovolj zanimivo za širšo javnost. Prvič v Sloveniji pa so na velenjskem gradu ob tej priložnosti obiskovalcem razstave približali moč življenja na gradovih s pomočjo mul-timedijskega programa. Dovolj je bil le nežen pritisk na gumb in pred obiskovalci so vstajale podobe vsakdanjega življenja v Glavni železniški prehod v Šmartnem ob Paki je velikokrat i negodovanj voznikov, in sicer zaradi predolgega časa zaprtji .| zapornic pred prihodom vlaka. Ni pa malo tudi takih primerov, h čakajo pri zaprtih zapornicah zaman na prihod i V KS Vransko trenutno gradijo kar sedem mostov. srednjem veku na gradu Šalek v Velenju. Ob koncu naj še zapišemo, da so kanček srednjeveškega ozračja v rondelo velenjskega gradu na otvoritveni slovesnosti "vnesli" štirje flavtisti Akademije za glasbo iz Ljubljane. Razstava Drobci nekega vsakdana bo odprta do 12. rožnika 1995. mm Razstava, ki jo je odprl velenjski župan Srečko Meh, je pritegnila pozornost tistih, kijih zanima do nedavnega še temačni srednji vek, danes pa pred našimi očmi iz tega obdobja "vstajajo" predmeti iz vsakdanjega življenja, katerih obrtniška In umetniška vrednost je na zavidljivi ravni 18. maja 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE NAS VAS 11 lominska ilošča prisilno Imobiliziranim VGotovljah so v nedeljo na ijšnji cerkvi odkrili spomin-i ploščo 15 fantom Gotov-[jsom, ki so bili prisilno mobi-fer.i v drugo svetovno vojno in mli. Svečanost se je pričela s | p® mašo, po maši pa je bila slo-ost, na kateri je vse navzoče svil predsednik KS Gotovlje Anton Rozman, slavnostni govornik pa je bil župan občine Žalec prof. Milan Dobnik, ki je spominsko ploščo tudi odkril. Ploščo je blagoslovil dekan Branko Zem-ljak, sledil pa je kulturni program. M-er slovesnotl ob odkritju spominske plošče v Gotovljah. rega in zgoja psov Najbrž ni nobenega lovca daleč naokoli po mislinjski dolini, ki ne bi poznal Grega Krebla. Ni znan samo po tem, da je član zelene bratovščine, temveč bolj po svoji drugi dejavnosti - ukvarja se namreč s kinologijo. Z vzgojo in dresuro predvsem lovskih psov (sem spadata dve pasmi, ki sta hkrati tudi najbolj značilni: lovski terier in istrski gonič) se ukvarja že skoraj dve desetletji. In kam segajo prvi začetki? Vse skupaj seje začelo pri prvem istrskem goniču, ki se ga Grega tako rad spominja in katerega vzgoji seje posvečal s tolikšno ljubeznijo. To je bila strminska psička posebne vrste in zelo inteligentna. Z njo je dosegel prve vidne rezultate in uspehe, saj je bila državni prvak v svoji kategoriji, kasneje pa še mednarodni prvak v lepoti. Njen potomec Brin je prav tako postal prvak v kategoriji, zdajšnja psička Bara pa je tudi nekaj posebnega. Kljub temu da je stara komaj leto, je že dosegla vrsto vidnih uspehov. Prav pred kratkim je v Kranju osvojila državni naziv prvaka razreda mladih, kjer se je ponašala z lepoto in smislom inteligence. Sploh pa se Grega tudi drugače precejšen del svojega prostega Jasa posveča kinologiji, kljub temu da mu tudi služba v Gorenju prinaša dodatne obveznosti. Vzgaja izključno in samo terierje, ima tudi uradno registrirano pisarno "OD KREBLA" še za goniče in jamarske pse. Tudi z njimi je dobil že lepo število lisic v gozdu le streljaj od doma prav s slednjimi psi. Veselja in vedno novih idej i mu nikoli ne zmanjka, kajti delo s i, posebno če gre za takšne vrste, zahteva predvsem celega človeka, takšnega, ki se je vzreji predal z dušo in srcem, in ki mu to resnično veliko pomeni, vedno nove izzive. In Grega je resnično eden takšnih. ■ Silvo Jaš I Čudna gospodična je nekoč gospodovala na gradu Brdce pri I Mozirju. Ljudje so govorili, daje nora, saj je zahtevala od svojih I uslužbencev, da so podnevi spali in le ponoči delali. Da je moralo I biti nekaj narobe z njo, pove tudi pripoved, da nikoli ni uporabl- Ijala za prevoze kočije ali podobnih prevoznih sredstev. Vozila se i je z malim vozičkom, ki ga je vlekel kozel. Voziček je baje I škripal in bilo je slišati "ci-ci", kozel pa je občasno "pozdravil" Iz beee in oboje skupaj je v ljudskem izročilu pomenilo Iprivzdevek, s katerim so noro gospodično poimenovali, namreč "Cicibe". Izkopanine na Kalskem I gradu. Ta grad je nekoč stal na Tmavčami pri Mozirju, rekli so I Grad na Kalu. Ko so Marševi v Trnavčah v dvajsetih letih gradili I novo gospodarsko poslopje, so uporabljali kamenje starega I gradu. Med zbiranjem kamenja so odkrili dve sulici, kavelj s I tremi roglji, lemež za drevo in štirioglat mali zvon, ki so ga gra- Ijski uporabljali za klicanje ljudi. Če so ti predmeti še danes pri IMarševih ohranjeni, ni znano. Kalski grad je imel hleve tik ob obzidju, v tridesetih letih so bile še dobro vidne ruševine. Seveda je bilo že kar v navadi, da je moral biti blizu gradu še ribnik. Ta pa je bil za kalski grad spodaj v Trnavčah. Travnik je še danes zelo močvirnat in mu pravijo Jezera. Pripovedujejo, da je v tem močvirju, ki je danes že dokaj izsušeno, potonilo nekaj živine. Vodnjak na dvorišču kalskega gradu je bil baje svojevrstno kamnoseško delo. V ljudskem izročilu je bil vodnjak "imeniten", vodo pa so zajemali v dragocenem vedru, tega so potapljali in dvigovali z zlato verigo. Uničenje kalskega gradu pripisuje ljudsko izročilo krutim Turkom. V odsotnosti graščaka so napadli in grad zavzeli. Med ljudmi kroži legenda, da so najprej zavzeli radegundski grad, ko pa je kalska gospa pokazala skozi okno lisičji rep v znak, da se obleganja ne boji, o Turki namerili svoj največji top na grad in ga razrušili. Baje so veliko bogastvo pokopale ruševine pod seboj. Ženska z rožnim vencem je nekoč krenila v kalski grad. Tam je zagledala gospoda, ki je pisal, kad zlatnikov in poleg njega črnega psa. Ko je prebirala rožni venec, se je ta obesil na grm, da ga ni mogla odtrgati. Baje pa ga je držal sam hudič in kot je župnik pozneje pojasnil pobožni ženski, bi morala karseda hitro vreči rožni venec preko kadi z zlatom, tedaj bi hudič izgubil oblast in ona bi postala zelo bogata. Čudoviti oreh raste na ravali-nah gradu. O njem kroži med ljudstvom prerokba, da bodo nekoč iz desek tega oreha naredili zibel za otroka, ki mu bo usojeni rešiti zakleto grajsko gospo, s tem pa si bo prieobil bajno bogastvo. Pa potoži legenda, da ljudje vedno znovak pod-sekajo orehu korenine in iz njih delajo cokle, le kdaj bo potem oreh tako debe, da bi iz njega mogli narediti deske za zibel... Nesrečna pastirica je nekoč pasla okoli gradu živino. Baje je to bilo na soboto. Le malo se je zamotila in že ji je živina ušla, da je ni mogla najti. Doma so jo hudo pretepli, pa je iz bojazni šla proti večeru spet h gradu, da bi poiskala živino, toda tam je zagledala gospoda, ki je stal sredi razvalin, ob njem pa kad polna zlata in zraven še črni pes. Deklica je prestrašena bežala domov. Če pa je našla pobeglo živino, legenda ne pove. Grajski deček in deklica sta skupj z materjo ostala na gradu, medtem ko je graščak odšel na vojno. Mati ju je nekoč poslala k studencu po vodo. Obljubila jima je, da bo dala grad tistemu, ki ji bo rinesel čudodelno rožo s travnika ob studencu. Otroka sta odšla po travniku in gozdu, da bi našla čudežno rožo. Deklica je imela srečo in je rožo našla, z njo seje vrnila k studencu. Ko je brat zagldal rožo v rokah sestre, je bil zelo prizadt in ljubosumen, tako da je sestro zaradi tega ubil in jo zagrebel na skritem mestu. Vrnil se je z rožo k materi in pripovedoval, kako se je sstra v gozdu izgubila. Mati je pripovedi verjela in izročila grad sinu. Ko pa je čez leta tam okoli pasel neki pastir živino, je našel kost, iz katere je naredil piščal. Iz nje so zveneli lepi glasovi, toda v besedah "sestra je našla rožo, jaz, njen brat pa sem jo ubil". Ko je piščal slišala grajska gospa, je velela pastirju, da ji kost izroči. Sin o vsem ni vedel ničesar. Ko je bila na gradu velika gostija, je gospa zapiskala na piščal, besede so mladega graščaka, ki je bil že poročen, tako prizadele, da je vsej družbi odkril svoj greh. Družba mu je odpustila, toda ne pa tudi Bog. Usojeno mu je bilo, da se je po smrti prikazoval ljudem v podoboi mladega dečka... ■ A. Videčnik V ribji konzervi po Indoneziji Vozili smo se zelo hitro. Prehitevali smo na zelo kratkih ravnih odsekih - s polnim avtobusom povsem mimih ljudi. Enkrat sem z glavo treščil ob strop, približno dvakrat pa je padel velik nahrbtnik na mojo in sosedovo glavo. Vse to se je zgodilo zaradi nekaj "skakalnic" na cesti, ki po mnenju šoferja niso bile vredne zaviranja. Tudi sprevodnik je enkrat skoraj padel na cesto. Naj napišem kot primer še eno malenkost. Na cesti, ki je bila zelo podobna tisti ob Bohinjskem jezeru in precej prometna, smo se mi skoraj ves čas vozili med 80 in 100 km/h. Ves čas je šofer prehiteval, hkrati pa so prehitevali tudi avtobusi in kombiji, ki so nam prihajali nasproti. Potniki so nenavadno dobro prenašali premetavanje po sedežih. Na vsaki postaji, tudi na bencinskih črpalkah ali semaforju, se na avtobus vsujejo prodajalci vode v plastenkah, cigaret, sladoledov in podobnega. Na postaji, kjer smo se ustavili za krajši počitek, pa je na avtobus prišel slep možakar z mikrofonom in spremljavo na kaseti ter nam zapel eno najlepših pesmi, kar sem jih slišal v zadnjem času. Ob poslušanju tradicionalne melodije je vse okrog mene dobilo drugačno podobo. Nič več nisem bil utrujen od dolge vožnje na "zmešanem" avtobusu. Ljudje, ki so prej na avtobusu povzročali gnečo, so postali zdaj čudoviti, zanimivi, pokrajina je postala zelena (tudi sicer je postala po tem počivališču pokrajina lepša kot prej višje v hribih), avtobus pa se mi je nenadoma zazdel čisto udoben. Vožnja nazaj je bila še bolj zanimiva. Ko sva z mojo spremljevalko pritekla do edinega avtobusa, so bili vsi sedeži že zasedeni. Preostalo nama ni nič drugega, kot da si poiščeva kar najboljši prostor za dolgo in naporno stanje, ki včasih spominja na surfanje na valovih. V tistih krajih so zahodnjaki prava redkost. Zato so me ljudje gledali približno tako, kot bi pri nas gledali oblečenga jetija, če bi se ta vozil na ljubljanskem mestnem avtobusu. Tisti dan sem bil precej utrujen. Ni se mi ljudilo pogovarjati. Mislim, da taka občutja včasih prevzamejo skoraj vsakega zahodnjaka, ki preživi vsaj 14 dni med nepregledno množico prijaznih in radovednih obrazov, ki so na prvi pogled vsi enaki. Pa le na prvi pogled. Med temi ljudmi sem v zelo kratkem času pridobil tudi nekaj pravih prijateljev. In vendar sem bil takrat vsega sit, ljudje pa so me gledali kot najbolj zanimivo sliko v najbolj obiskanem pariškem muzeju. Nasmihali so se mi, nekateri pa so se mi režali na vsa usta, ker sem bil tako velik in tako blede polti. Ker nisem razumel, kaj je pri vsej stvari tako smešnega, sem se še sam kislo nasmehnil. In potem so se mi na široko režali prav vsi do zadnjega. Najbolj pogumen mož, tisti, ki je imel največ pripomg na moj račun, se je poskusil z menoj pogovarjati. Nikakor ni razumel, da se pač še nisem naučil indonezijsko. V tej veliki deželi govorijo več kot 200 jezikov, uradni jezik pa je povsod bahasa indonesija. To je zelo lahek jezik, saj ima le dva časa in en spol. V prihodnjih tednih sem se brez večjih težav naučil nekaj osnovnih fraz. Ljudje so se malce pomirili, ko so od Sehe izvedeli, da sem se moral naučiti tudi angleščine, da angleščina ni moj materin jezik. Do takrat sem se namreč skušal pogovarjati v angleščini z vaškim učiteljem, ki je bil po naključju v tisti gneči prilepljen ob mojo desno nogo. Še prej pa sem jrm kar po slovensko povedal, da naj zijajo kam drugam in še nekaj lepih slovenskih besed, ki sodijo k takim priložnostim. Potem je nastopil čas za spremembo taktike. Tistega s podaljšanim jezikom sem utišal tako, da sem mu ponudil roko in se mu prijazno predstavil. Sedaj sva bila torej prijatelja. Šale na račun prijateljev pa tudi v Indoneziji niso ravno na mestu. Z doseženim sem bil zelo zadovoljen. Po 15 minutah ignoriranja vseh ostalih sem se že lahko v miru posvetil opazovanju drveče in ponekod poskakujoče pokrajine, ki se je spreminjala z vsakim ovinkom. Vozili smo se po nižinskem svetu mimo nasadov kokosovih palm in kakavovca. Mislim, da je ta del Jave še najmanj naseljen. Ko se je cesta povzpela v hribe, smo se nekaj časa vozili celo po pravem tropskem gozdu, potem pa sem zagledal ogromna pobočja, poraščena z grmički čaja. V avtobusu je bilo vroče, cesta pa je bila ponekod skoraj tako ovinkasta kot tista iz Kranjske Gore na Vršič. In potem mi je uspelo skoraj nemogoče. Ko je sprevodnik za nekaj časa odšel delat družbo kolegu na drugih vratih, sem se zrinil na njegov prostor, ki je bil za razliko od vseh drugih, z ljudmi ogrevanih stojišč, izdatno zračno hlajen. Utrujenost je kar izpuhtela, ko sem tako na pol stal in na pol visel na zunanji strani vrat. Bilo je kot v akcijskem filmu. Drevesa so švigala mimo včasih zelo blizu. Umikati sem se moral v notranjost avtobusa, da ne bi obvisel na katerem izmed njih. Stvar je spominjala na orodno telovadbo. Ko so hribi ostali za nami, smo se nekaj časa vozili v senci nasadov kavčukovca. Na vsakem drevesu so bile poševne zavese, po katerih je v majhen lonček tekel mlečni sok, iz katerega delajo gumo. V Sukabumiju, mestu južno od Bogorja, sem po štirih urah stanja z majhno zvijačo uspel trenutek pred dvema domačinom zasesti spraznjen sedež. Ko sem se usedel, sem kljub špartanski in tresoči se okolici v hipu zaspal. Takšna je bila torej moja vožnja z indonezijskim avtobusom. Mislim, da zahodnjaki, ki se vozijo po Indoneziji z letali in taksiji, »*C3-3 zamudijo čudovito izkušnjo. Le kje v Evropi lahko človek doživi vožno na avtobusu skupaj s kokošmi? Pri nas pri izstopanju ljudje v gneči ne hodijo drug drugemu kar po čevljih. V Indoneziji se to redno dogaja in nikogar ne moti. Saj je bolj kot v lunaparku! ■ Damjan Jevšnik 12 \\\Š ms 18. maja 1 IjORQSKOP rOven od 21. marca do 20. aprila Nihali boste v razpoloženju, tako da vaši sodelavci in domači sploh ne bodo več vedeli, kdaj se vam lahko približajo. Morda boste tudi zato čutili praznino v sebi, na trenutke se boste prav zasmilili sami sebi. Ne boste si želeli bučnih druščin, pa boste konec tedna vseeno veselo preživeli. Bik od 21. aprila do 20. maja Pri delu boste neverjetno uspešni, v zasebnem življenju pa morate biti pripravljeni na manjši poraz. Nekdo, ki ga samo površno poznate, vas bo opozoril na usodno napako, nato pa vam jo bo tudi pomagal popraviti. Veselje, ki ga želite deliti s partnerjem, bo prišlo najkasneje v nedeljo. Dvojčka od 21. maja do 21. junija V zapletenem pogovoru boste poskušali uveljaviti svoje mnenje, a se vam ne bo posrečilo, če ne boste odločno udarili po mizi in dokončno prekinili s preteklostjo. Priporočilo bo padlo na rodovitna tla, dosegli boste vse, kar si že dolgo želite. Rak od 22. junija do 22. julija Veliko časa boste izgubili, ko boste urejali neke osebne zadeve, zato boste v zaostanku z nekim drugim delom. Zamerili boste sorodniku, ki vam bo očital vaše spodrsljaje, ne da bi se spomnil svojih napak. Neka beseda vas bo ranila, ker jo boste razumeli drugače, kot je bila mišljena. Lev od 23. julija do 23. avgusta Skrito veselje boste še bolj skrili, razodeli ga boste le partnerju. Razumel vas bo in vam bo vseskozi v oporo in pomoč, pa tudi radosti bo delil z vami. V denarnih zadevah boste doživeli manjši polom, vendar ne smete prekmalu obupati. Presenečenje ob koncu tedna. Nekdo se vas bo spomnil. lin Devica od 24. avgusta do 23. septembra ' Vajeni ste veliko večjih naporov, kot so ti, ki so sedaj pred vami, zato se nikar ne ustrašite preizkušnje. Odlično jo boste prestali, prislužili se boste priznanje, ki vam bo veliko pomenilo. Pa še nagrada bo sledila. Verjemite samo tistemu, ki vam lahko dokaže z neizpodbitnimi dokazi, kajti teden vam poslovno ne bo najbolj naklonjen. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Prijetni trenutki se bodo nadaljevali, užili boste toliko sreče, kot že dolgo ne. Napako ste naredili sicer samo enkrat, vendar se bo izkazala za usodno. To boste kmalu občutili, saj se bo izkazalo, da imate v krogu svojih sorodnikov sovražnika, ki vas bo še precej oviral. jm^ Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Napredovali boste, vendar počasneje, kot ste upali in pričakovali. Škodoželjen smeh vas ne sme motiti, kmalu bo utihnil, posebno če boste znali pokazati pravo mero neomajne odločnosti. Suša v denarnici vam bo zaposlila misli, v petek pa lahko pričakujete večjo vsoto denarja. ^tf Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^^ Nikar se preveč ne pritožujte nad svojo usodo, saj le malokdo sočustvuje z vami. Ko boste poprijeli za delo in premagali težave, boste imeli takoj celo vrsto prijateljev, ki bi želeli slaviti z vami. Iz tihega prijateljstva se lahko razvije tudi tiha ljubezen, vendar jo dajte na tehtnico - veliko lahko izgubite. Kozorog od 22. decembra do 20. januarja Prestregli ste sporočilo, ki ni bilo namenjeno vam. Sedaj ne veste, kako naj ravnate: če boste zamerili, boste prikrajšani za družbo, ki vam veliko pomeni. Če se boste pretvarjali, da ste zadovoljni, vas bo še dolgo razjedal dvom. Pustite raje času čas in se posvetite lepšim stvarem, ki jih imate pred nosom. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja Ko boste v dvomih, se obrnite na človeka, ki vam je že nekajkrat pomagal prebresti težave. Tudi tokrat bodo namreč.take, da jih sami ne boste zmogli. Pri tem pazite in nikar ne razlagajte svojih težav sorodnikom. Naj bodo kasneje raje malo presenečeni. Prisrčne besede vas bodo omehčale. ** Ribi od 21. februarja do 20. marca MW Ne tarnajte in ne sitnarite, kajti tisti, na katerega se obračate, se vas bo naveličal. Jezni boste na sodelavca, ki vam ni priskočil na pomoč takrat, ko ste ga najbolj potrebovali. Manjša nezgoda vas bo pripravila do tega, da boste krepko razmislili o preteklosti in prihodnosti. Partner vas bo presenetil. Spodnje majice so ponavadi bele, kar pa sploh ni pravilo. Ampak recimo, da imate doma tudi vi kakšno, ki vam leži v omari. Iz nje si lahko z malo truda sami naredite modno poletno belo majčko, le da boste morali uporabiti malo domišljije in še več dobre volje, da jo boste izdelali. Nekaj možnih in nič kaj težkih motivov vidite na slikah, vseeno pa si jih poglejmo še bolj podrobno. Z barvami za tekstil lahko delate čudeže. Na majčko lahko napišete kakšno zanimivo misel, vratni izrez okrasite z gumbi ali drugimi modnimi dodatki, na sprednjo stran narišete fantazijsko sliko, lahko jo ne gosto pošijete s perlicami ali čim podobnim, ali pa se odločite le za "majhne" enobarvni ornament, najlepše v črni barvi. Tudi barvne majice, ki jih za male denarje dobite v naših trgovinah, lahko naredite drugačne na enak način. f ■•M m m l 1 u m 4- Lahkotno, brez kurjih -i vet Posebno hitro si^^^^^ kurje oko nakopljejo ženske, ker rade nosijo tesne čevlje. Niso samo grda in zelo kazijo stopalo, ampak tudi presneto bolijo. Še najrajši zrastejo na prstih nog, med prsti, pa tudi na podplatu ali peti. Na mestu, na katero pritiska obutev, se koža najprej odebeli, iz sredine te roževinaste gmote pa požene navznoter proti kosti ostri stržen kot nekakšen trn. Ta trn lahko pritiska na živec in to povzroča neznansko zoprno bolečino. Mnogi ljudje zagrešijo 'napako, ki jo kasneje obžalujejo: vedo, da se jim razvija kurje oko, pa ne ukrenejo ničesar. Nato začne boleti, boli čedalje huje, pomagati pa si doma skoraj ni mogoče. V začetku, ko se kurje oko šele razrašča, bi si ga lahko odstranili s salicilno kremo, ki se dobi v lekarni. Zmehča kožo, dodatno jo zmehča še namakanje v vodi in kurje oko si lahko odluščimo. Če pa je trn segel že globoko v notranjost, ga nikakor ne smemo izrezovati s škarjicami ali celo britvico. Nevarnost je enostavno prevelika; lahko bi se tako ranili, da bi se rana pričela gnojiti. Stopite k pedikerju, da vam bo kurje oko strokovno odluščil. Spreten pediker odstrani ta poseg tako, da ne boli. Bi lahko preprečili, da bi se delalo kurje oko? Pred njim se obvarujete z udobno obutvijo in skrbno nego stopal. Skrbite za redne kopeli, sproti odstranjujte poroženele plasti kože. Masirajte noge in si vtirajte v kožo hranljivo kremo. Za to boste porabili precej časa, hodili pa boste lahkotno. SV3 Več o česnu Česen se imenuje z latinskim imenom Allium sativum, to ime pa baje izvira iz keltšči-ne. Beseda "ali" pomeni v keltskem jeziku nekaj, kar pače, in že smo tam. Česen se nam vtisne v spomin predvsem zaradi značilnega vonja in okusa. Zgodovina česna je dolga in pisana, sega pa daleč v preteklost. Nekateri zgodovinarji so prepričani, da je česen doma v osrednji Aziji, drugi so prepričani, da izhaja iz Sicilije. Vsi pa so si edini, da najlepše uspeva v toplem podnebju in da so tiste vrste česna, ki zorijo v sredozemskih deželah, najokusne-jše. Česen je lahko bel, rožnat ali rdečkast, belega lahko hranimo in vlagamo, rožnate in rdeče vrste pa so primernejše za sprotno porabo. Hranilna vrednost V česnu je veliko vitaminov (zlasti A, B, C), mineralov (natrij, fosfor, kalcij), malo pa je sladkorja in maščob. Česen je zelo zdrav in primeren tudi za začinjanje dietnih jedi. V 100 gramih česna je samo 41 kalorij. Zdravilna moč Že vrsto let vemo, da ima česen mnoge zdravilne učinke in da koristi našemu organizmu. Česen je najboljši naravni antibiotik. Ugodno vpliva na delovanje srca in ožilja ter na dihalne poti, ureja in umirja prebavo, preganja črevesne zajedalce. Česnova tinktura spodbuja delovanje srčne mišice, in je odlično sredstvo za preprečevanje nastanka bolezni kot sta arterioskleroza in tromboza. Pomaga tudi pri težavah, povezanih z artritisom in revmatizmom. Po zadnjih raziskavah so narodi, ki začinja^ jo svojo hrano s česnom, mnogo manj podvrženi rakavim obolenjem kot tisti, ki se česna branijo. Česnu se moramo odpovedati edinole v primeru, da imamo čir na želodcu ali na dvanajstniku. V pomladnih dneh i pašejo lažje in m kalorične jedi, sploh ze!« javne juhe. Poskus^ pripraviti porovo, saj I sestavine zlahka dobili še okusna je. Za 4 osebe potrebuj mo: lOOg mesnate slai lOOg čebule, 750g poi 500g krompirja, 15 mas ali margarine, 1,2 lia mesne juhe iz kocke,: lovorov list, sol, poper,: rumenjak, 2 žlici jogufl stroka česna, 2 2lid limoninega soka, začift mešanico (vegeta), ses< jan peteršilj. Slanino narežemo« kockice. Čebulo olupimo t sesekljamo. Por očistimoij narežemo na tanka kote Krompir olupimo narežemo na kockice. maslu prepražimo slani dodamo čebulo in premešamo in prepraJl Po 5 minutah, ko zelenja« Ze rahlo zarumeni, zalijei z juho. Kuhamo 5 miniH potem stresemo v juho I krompir, lovorov list in i soli. Kuhamo 25 minul Rumenjak razmešamoi jogurtom, strtim česnom! limoninim sokom. Jul odsavimo s štedilniki primešamo ji jogurtot zmes. Popramo in začini z začimbno mešanico. Ji znova segrejemo, ne sm pa več zavreti. Potresetl s peteršiljem in ponudirr aefc Ne bojte se nočne mort Človek v povprečju presan-ja štiri leta svojega življenja. Če bi ga prikrajšali za sanje, bi postal razdražljiv, besen. "Sanje skrbijo za duševno ravnovesje," je že v tridesetih letih ugotovil švicarski zdravnik Gustav Jung. Izjema je mora. Mora se vrine spečemu v sanje, ko spi najtrdneje. Najtrdneje pa spi po 40 do 60 minutah, ko je pogreznjen v nekakšno nezav- est. Z morastimi sanjami« organizem odziva na posebr trdno spanje: srčni utrip ini hanje sta zelo počasna i spečega človeka to potisne panično reakcijo. Pravzaprav je mora nedd žna, če vas ne muči prepogos to. Nikar ji ne pripisujte preve likega pomena, kajti o sebii svoji podzavesti izveste velil več v sanjah, ki jih doživljate fazah rahlejšega spanca. ** *** * ***** * ****** ****** ** ** ********** #**T* *Z V E Z D N I** K A Z I P O T * * * * * ' © dobro © srednje © slabo delo ljubezen denar zdravje Oven © Bik © Dvojčka © Rak © © Lev © © Devica Tehtnica Strelec © Kozorog © Vodnar Ji % © Na kratko Slovenj Gradec 11 • ••• ••••••• Lutkovni in gledališči maraton Od jutri (petka) do nedelje bo Slovenj Gradec eno smo gledališče. Tu bodo namreč Zveza kulturnih iganizacij Slovenije, ter ZKO Slovenj Gradec in Sežana, organizirali Otroški gledališki in lutkovni mraton. Udeležilo naj bi se ga več kot 1000 otrok iz sle Slovenije z več kot 60 predstavami. M(tp) Wlet RD Šempeter Zanimiva razstava Ribiška družina Šempeter in Zavod za kulturo Žalec spravljata ob 40-letnici RD Šempeter razstavo Ribištvo v Spodnji Savinjski dolini. Otvoritev razstave bo danes, 18. ob 19. uri. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi ) domačina dr. Borisa Skalina Ribogojstvo. Z avtor-j® knjige se bo pogovarjal dr. Jože Ocvirk, direktor Zavoda za ribištvo v Ljubljani. l-er Stara vas "Športna sobota" 20. maja F V organizaciji Doma krajanov Stara vas bi morala Bi 13. maja dopoldan Športna sobota, ena od prireditev, ki jih pripravljajo za predšolske otroke in vnošolce. Pa jo je vreme organizatorjem, žal, ;odto. Upajo, da jim bo bolj naklonjeno v soboto, L maja, ko bi Športno soboto radi tudi izpeljali, r mladih športnikov bo ob 9. uri pred Domom ijanov Stara vas, vsak udeleženec pa bo prejel priz-lje za sodelovanje. ■ (an) ^ I . * A t »V Grbi nekaterih pomembnejs srednjeveških rodbin Šalešk, ■ 9 Grb Trebniških je nekaj posebnega na Štajerskem. Predstavlja risa, ki se vzpenja po skalah (lahko je obrnjen v levo ali v desno). KraBlerjev seznam grbov pozna samo še eno rodbino, ki je za svoj grb uporabljala risa, Kollnitze. Gotovo pa je pomembnejši podatek, da so grb, ki predstavlja risa na hribu uporabljali tudi Lušperški. V tem primeru seveda lahko govorimo o govorečem grbu (ris na hribu = Luchs-berg). Lušperk je grad, ki je ležal SZ od Zreč. Lušperški vitezi se pojavijo v zgodovinskih virih že v 13. stoletju, vendar, ker nikoli niso pečatili ne poznamo njjihovega grba v tem času. Veijetno pa je, da so bili stranska veja Mariborskih. Šele v 2/2 14. stoletja naletimo v virih na Viljema Lušperškega, ki ima v grbu opisanega risa, vendar je verjetno, da imamo opraviti že z drugo Lušperško familijo. Kakor koli, domnevati smemo, da so Trebniški prišli do svojega grba na nek način preko dedovanja, oz. sorodstvenih vezeh z imenovanimi Lušperškimi. Sredino Šaleške doline je obvladoval v srednjem veku grad Turn. Turnski vitezi se začnejo pojavljati v listinskem gradivu od srede 13. stoletja. Možno pa je tudi, da bi lahko povezovali omembo Richerja iz Turna v letu 1207 z našim gradom. Izvor Turnskih je nejasen in zaradi tega tudi niso (še?) razčiščena vsa vprašanja povezana s tem problemom. Na tem mestu se seveda s temi vprašanji ne bomo ukvarjali, temveč želimo le predstaviti njihove grbe. Uporabljena je množina, ker poznamo več grbov, ki so jih Turnski uporabljali. Kot svoj grb so uporabljali bruno (žal nam niso poznane bar- ve, ki so označevale njihov grb), grb 10 grbl2 TURN Drugi grb, ki so ga poznali, pa je bil tram, na katerem so bile tri zvezde ena nad drugo. Na tem mestu naj zapišem, da če ni posebej označeno, se v heraldiki z zvezdo zmeraj razume šeterokraka zvezda, kakršne so bile tudi v turnskem grbu. grbll TURN Tudi pri tem grbu, žal, ne poznamo barv. Tretji grb, ki pa se pojavi v 14. stoletju, je grb, na katerem je upodobljena ribja glava. FURTENEK Enak grb je uporabljala tudi rodbina Forhteneških iz sosednjega, Turnu podrejenega gradu Forhtenek, ki je bil last samostana v Šent Pavlu na Koroškem. Skupni grb, ter tudi podobnost imen govorijo o tem, da sta bili ti dve rodbini v sorodu. Rodbina Forhteneških je živela na gradu do srede 14. stoletja, ko so njegovi fevdniki, Celjski, spremenili upravo gradu in nastanili na njem gradnike. Forhteneške srečamo kot eradiščane na Žovneku, ter tudi v Šoštanju. Sam grad Forhtenek pa so kot gradiščani upravljali predstavniki različnih rodbin (Rifniški, Raumschiisli itd.). Na osnovi te spremembe grba (bruno oz. tram, ter ribja glava) je D. Kos domneval, da je prišlo do zamenjave rodbine, vendar ta, sicer privlačna hipoteza ne razloži preprostega dejstva, da se oba grba pojavljata v istem času. Pri problemih vezanih na grad Turn, ter viteze imenovane po tem gradu bo kot kaže moralo preteči še kar nekaj vode iz Hude luknje proti Črnemu morju, preden bomo prišli do kolikor toliko zadovoljive rešitve. Na nasprotnem, južnem robu doline pa je v srednjem veku stal nekoliko skrivnostni grad Limberg. O tem gradu vemo izredno malo, oziroma skoraj nič. Grad je gotovo stal nekje od 13. stoletja dalje, ko poznamo Nikolaja Limbarskega, omenjenega med štajerskimi vitezi. Toda zelo upravičeno smemo domnevati, daje grad mnogo starejši. Na to nas napeljuje tako ime hriba na katerem je stal, Gradišče, ki bi lahko kazalo tudi na mnogo starejšo, še predsrednjeveško lokacijo, predvsem pa cerkvica sv. Jakoba, ki je nastala v visoki romaniki, se pravi najveijetne-je že v 12. stoletju. Če je domneva, da imamo pri tej cerkvi opraviti s prvotno grajsko kapelo pravilna, je seveda v tem času že moral stati tudi grad Limberg. Problem pri proučevanju zgodovine tega gradu je, da je pri Moravčah na Kranjskem stal v istem času istoimenski grad in da se omembe pri obeh rade mešajo. V 14. stoletju poznamo grb Limbarskih, ki pa bi lahko bil iz našega gradu. Predstavlja tri skupaj obešene cvetlične liste. grb 13 LIMBAR ■ FIMEX Velenje računalniški in birotehnični sistemi d.o.o wm wm FIMEX d.o.o. se uvršča med večje ponudnike računalniške in birotehnične opreme. Glavna dejavnost podjetja je proizvodnja, prodaja in . servis računalnikov, dodatne l\ ratunalniške in programske ■■ opreme, fotokopirnih strojev m telekomunikacijskih naprav. Vpetih letih poslovanja je podjetje močno razširilo ponudbo, saj je sledilo vsem potrebam hitro rastočega tržišča tovrstne opreme. K večjemu . uspehu je pripomoglo tudi I dejstvo, da vse zanimive svetovne novosti iz tega področja zelo hitro uvršča v svoj prodajni program! L Direktor podjetja Jože Ferme pravi: "Z ažurnim. strokovnim in prijaznim odnosom do strank smo si pridobili mnogo kupcev, tako občanov kot obrtnikov, najboljši dokaz za naše uspešno delo pa so trdne poslovne vezi z večjimi podjetji. Prednost, ki jo cenijo predvsem manjša podjetja, je oprema pisarne po sistemu na Wjuč, upoštevajoč potrebe, želje in finančne možnosti kupca! S kupcem najprej ugotovimo, kakšne zahteve ima in mu na osnovi našega znanja in izkušenj predlagamo najboljšo rešitev. Tako podjetje na enem mestu dobi vso potrebno opremo, vzdrževanje pa je enostavnejše in hitrejše. Kupcem opremo instaliramo in jih uvedemo v delo." Lastna blagovna znamka Osebne računalnike sestavljajo sami iz optimalno izbranih komponent in prodajajo pod lastno blagovno znamko FIMEX computers. Vsi računalniki se pred prodajo testirajo vsaj 48 ur, njihovo kvaliteto pa potrjujejo z dvoletno garancijo. Na željo kupcev izdobavijo tudi računalnike IBM. Sistemi se po dogovoru s stranko vzdržujejo in servisirajo na njenem delovnem mestu, lahko tudi kot servis na klic z najkrajšim odzivnim časom. Poleg računalniške opreme prodajajo in instalirajo telefakse Canon, Fujitsu in Panasonic ter telefone in telefonske centrale Panasonic. Podjetjem pod ugodnimi pogoji (kredit, leasing, najem) nudijo črnobelo in barvno fotokopirno tehniko Canon, za katero imajo z zunanjimi sodelavci servisno službo, ki je med najboljšimi v Sloveniji! l?azstavno-pro-dajni salon Ko se odločate za nakup računalniške in ostale birotehnične opreme, se lahko posvetujete in si večino aparatov ogledate v njihovem razstavno-prodajnem salonu na Rudarski 1 v Velenju (stekleni prizidek Hotela Paka). V salonu imajo veliko izbiro tiskalnikov (matrični, ink jet. FIMEX d.o.o., Velenje računalniški in birotehnični sistemi Uprava in servis: Razstavno^prodajni salon: Trg mladosti 6 stekleni prizidek Hotela Paka Tel.: 063/852-465 Rudarska 1 Fax.; 063/856-913 Tel/Fax.: 063/851-812 laserski), multimedijskih komponent (CD ROM pogonov, zvočnih kartic, zvočnikov), notebookov, telefonov in telefaksov .... priznanih svetovnih proizvajalcev Epson, Fujitsu, Canon, HP, Panasonic, Creativ Labs.....Za večino opreme iz njihovega programa imajo vedno na zalogi ves potrošni material (diskete, tonerje, črnila, trakove, folije, papir, fax rolice,...). Salon FIMEX je odprt od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00 ure, ob sobotah pa od 9.00 do 12.00 ure. Do vrat salona se lahko pripeljete tudi z avtom in opremo enostavno naložite! Po dogovoru vam vso opremo pripeljejo na vaše delovno mesto ali dom in jo tam tudi instalirajo! Peta obletnica poslovanja V podjetju FIMEX letos maja praznujejo PETO OBLETNICO uspešnega poslovanja. Ob tej priložnosti vam do konca meseca nudijo določene POPUSTE - zato je sedaj pravi trenutek za obisk in nakup! TV SPORED ČETRTEK, PETEK, NEDELJA, PONEDELJEK, TOREK, l SREDA, 18. maja 19. maja 20. maja 21. maja 22. maja 23. maja j¥ 24. maja SLOVENIJA 1 10.15 Storžkovo popoldne, 2/3 10.30 Gospa špageti, EBU drama 10.45 Odkrivanje zemlje, 1/26 11.15 Po domaČe 13.00 Poročila 15.35 Paberek, poljska drama 16.25 Slovenski utrinki 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto-TV igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Komisar Rex, 7/15 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA: sledi Večen sanjač, 19/27 23.30 Mancuso, FBI, 12/20 SLOVENIJA 2 14.35 Spoznajte Johna Doeja, amer. film 16.45 V vrtincu 17.30 Princ z BEL-AIRA, 6/24 18.00 Mancuso, FBI, 11/20 18.45 Že veste 19.15 TOK TOK 20.05 Grozote koncetraci}-skih taborišč 20.55 Večerni gost 21.55 Oči kritike 22.55 Ivanovo otroštvo, ruski film VTV 09.00 Testni signal 09.30 NAJ SPOT-oddaja o pop glasbi 10.30 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 BRLOG - Življenje preseneča; humoristična nanizanka 20.35 Celovečerni film: NEKONTROLIRANA MOČ 22.15 HOROSKOP 22.20 TV PRODAJA 22.25 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 09.30 Pot v šolo, 3/6 09.55 Bela vrana 10.10 Ročka ročka 11.00 Svet narave, 7/10 11.50 Že veste 12.10 Alica, evr.kult.magazin 13.00 Poročila 14.25 Kam vodijo naše stezice 15.25 RAOIO.DOC, tv film 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 17.25 Pasje mesto, 16/23 17.45 Mlada evropa poje 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Hugo-tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej In zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.45 SOVA: sledi Brooklynski most, 7/22 23.15 Mancuso, FBI, 13/20 00.00 Eden mojih najstarejših prijateljev, nemški film SLOVENIJA 2 13.50 Srečanje v dežju, 1/8 14.40 Omizje 16.40 Osmi dan 16.30 SOVA, ponovitev sledi Večen sanjač, 19/27 18.00 Mancuso, FBI, 12/20 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Poglej me! 20.05 VVestbeach, 7/10 20.55 Miti, skrivnosti in mistika, 5/6 21.35 Koncert ob 85-ietnici prof. Marijana Upovška 22.55 SP v rokometu (M), 1/2 finale, posnetek iz Islandije VTV 09.00 Testni signal 09.30 BRLOG, humoristična nanizanka 10.00 Film: NEKONTROLIRANA MOČ 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ - kontaktna oddaja zanimivimi gosti, igranje video igrice, video spoti, itd. 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 KUHARSKI NASVETI, Polnjeni lignji Pokrovitelj predvajanja: ERA Velenje 20.10 Celovečerni film: VETER 22.10 HOROSKOP 22.15 TV PRODAJA 22.20 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 07.40 Radovedni Taček 07.50 Muro v živalskem vrtu 08.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 08.25 Pod klobukom 09.15 Mlada evropa poje 09.25 TOK TOK 10.10 Zgodbe iz školjke 10.40 Pogumen kot Lassie, amer.film 12.10 Gore in ljudje 13.00 Poročila 13.05 Večerni gost 14.10 Malo angleščine, prosim 14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevniki 17.10 Svet narave, 8/10 • 18.00 RPL - studio Luwigana 18.45 Hugo-tv igrica 19.05 Risanka 19.18 3x3 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 KRIŽKRAŽ 21.15 Za tv kamero 21.30 Zlati časi zelenega otoka, 1. del 21.55 Ozare 22.05 TV dnevnik 3 23.35 SOVA: sledi Mancuso, FBI, 14/20 23.30 Odbita krogla, amer. film SLOVENIJA 2 10.00 Slike na robu, do-kum.baletna oddaja 11.00 Komisar Rex, 7/15 11.50 Turistična oddaja 12.05 SOVA, ponovitev sledi Brooklynski most, 7/22 12.35 Mancuso, FBI, 13/20 14.50 Športna sobota: sledi Košarka NBA 15.50 Alpe-Donava-Jadran 16.20 Rim: Familyfest, prenos 17.55 Maribor: kvalifikacije za EP v odbojki (M) - SLOVE-NIJA:FRANCIJA, vključitev v prenos 20.10 Edinstveni Andy Schmidt, amer. film 21.50 Sobotna noč: sledi Novice iz sveta razvedrila sledi David Byrne, 1. del koncerta iz CD sledi ang. glasbena lestvica VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 Otroški Miš Maš - ponovitev 10.30 KUHARSKI NASVETI; pokrovitelj predvajanja: ERA Velenje 10.40 Film: VETER 12.40 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 375. VTV MAGAZIN 20.35 ALFI V GOSTEH, zabavno glasbena oddaja 21.35 HOROSKOP 21.40 TV PRODAJA 21.45 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 07.25 ŽIVŽAV 08.10 Arabeia se vrača, 6/26 08.40 Sprehodi po stari Ljubljani, 4/9 09.10 Očividec, 7/14 09.40 Za tv kamero 09.55 Nedeljska maša, prenos s Prihove 11.00 Naša pesem '95, 2. del 11.30 Obzorja duha 12.00 Biblija: Job 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 VVestbeach, 7/10 14.25 Tri četrtine sonca, slovenski film 16.00 V objemu gora 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.50 Hugo - tv Igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Presodite 21.15 National Geographic, 9/16 22.10 TV dnevnik 3 22.30 SOVA: sledi Služabnik, 3/3 sledi Mancuso, FBI, 15/20 SLOVENIJA 2 09.50 Koncert ob 85-letnici prof.Marijana Lipovška 11.10 SOVA, ponovitev sledi Mancuso, FBI, 14/20 12.00 KRIŽKRAŽ 13.00 Karaoke 14.00 Evrop.koncert berlinskih fiiharmonikov, posnetek iz Firenc 16.00 Športna nedelja 19.20 Lahkih nog naokrog, 3. del 20.10 Razgledi slovenskih vrhov, 10/11 20.35 Gorelo je nebo, dokum. oddaja 22.05 Biblija 22.35 Športni pregled VTV 08.00 Videostrani 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda: Otroški program; OTROŠKI MIŠ MAŠ ; 374. VTV MAGAZIN; ŠPORTNI TOREK; ŠPORTNI GOST; EPP; KUHARSKI NASVETI - Pokrovitelj predvajanja: ERA Velenje; 375. VTV MAGAZIN; JERCA MRZEL: Pot do mojih ljudi, pogovor v studiu; ALFI V GOSTEH; ALBUM SH0W; NAJ SPOT; TV PRODAJA; HOROSKOP SLOVENIJA Videostrani do 24.00 09.55 Uporniki v službi kralja, 9/13 10.25 Znanje za znanje, učite se z nami 10.50 Izobraževalna oddaja 11.20 Edinstveni Andy Schmidt, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 15.55 Obzorja duha 16.25 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Pravljičar, 3/9 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Prima sezona, 5/5 21.05 Pravičnost na preizkušnji 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.45 SOVA sledi Murphy Brovvn, 22. del sledi Mancuso, FBI, 16/20 SLOVENIJA 2 14.50 Utrip 15.00 Zrcalo tedna 15.15 Presodite 16.15 Poglej me! 17.00 SOVA, ponovitev sledi Služabnik, 3/3 17.55 Mancuso, FBI, 15/20 18.45 Izziv, poslovna oddaja 19.15 Sedma steza 20.05 Pro et contra 20.55 Vojna povratnika, 1/6 21.45 Studio city 23.00 Brane Rončel izza odra VTV 09.00 Testni signal 09.30 375. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 SVATOVSKA PESEM ŽIVE VODE, dokumentarna oddaja 20.35 ALBUM SHOW -zabavno glasbena oddaja 21.25 HOROSKOP 21.30 TV PRODAJA 21.35 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 10.35 Igrajmo se gledališče, 7/13 11.10 Gorelo je nebo, dokum. 12.35 Izziv, poslovna oddaja 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Arabeia se vrača, 7/26 17.40 Prgišče priljubljenih pravljic, lutkovna igrica, 1/13 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Zgodbe medenih tednov, 2/8 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA: sledi Naravnost fantastično, 12/12 sledi Mancuso, FBI, 17/20 SLOVENIJA 2 15.00 Malo angleščine, prosim 15.25 National geographic, 19/16 16.15 Karaoke 17.15 SOVA, ponovitev sledi Murphy Brovvn, 22/23 17.50 Mancuso, FBI, 16/20 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.05 R & R, zelena ura 20.55 Roka ročka 21.45 Vse, kar imam rad, 1. del slovaške drame 22.30 Svet poroča VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 SVATOVSKA PESEM ŽIVE VODE, dokumentarna oddaja 10.00 ALBUM SH0W - zabavno glasbena oddaja 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: GA-MESVVATCH 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 376. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST 21.15 HOROSKOP 21.20 TV PRODAJA 21.25 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 10.35 Hroščosned, 6/21 11.00 Miti, skrivnosti in mistika, 5/6 11.40 Iz življenja za življenje 12.30 Alpe-Donava-Jadran 13.00 Poročila 16.00 Vojna povratnika, 1/6 17.00 TV dnevniki 17.10 Kviz, male sive celice 18.00 RPL - studio Luwigana 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum 20.25 Tat otrok, ital.fran.švic. film 22.20 TV dnevnik 3 22.40 Žarišče 23.05 SOVA: sledi Princ z Bel-Aira, 7/24 sledi Mancuso, FBI, 18/20 SLOVENIJA 2 15.10 Zgodbe iz školjke 15.40 Prima sezona, 5/5 16.35 Videošpon 17.20 SOVA, ponovitev sledi Naravnost fantastično, 12/12 17.55 Mancuso, FBI, 17/20 18.45 Odkrivanje zemlje, 2/26 19.15 V vrtincu 20.00 Športna sreda sledi Kolesarska dirka Giro'1-talia 20.25 Dunaj: nogomet-finale PEP; MILAN:AJAX, prenos 22.30 Omizje VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 SVATOVSKA PESEM ŽIVE VODE, dokumentarna oddaja 10.00 ALBUM SH0W-zabavno glasbena oddaja 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: GA-MESVVATCH 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 376. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST 21.15 HOROSKOP 21.20 TV PRODAJA 21.25 Videostrani do 24.00 VTV 09.00 Testni signal 09.30 375. VTV magazin-informativni regionalni program 09.50 ŠPORTNI TOREK 10.10 ŠPORTNI GOST 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 TV PRODAJA 19.35 Videostrani 20.00 EPP 20.05 VIDEO TOP - kontaktna oddaja o ročk glasbi 21.05 HOROSKOP 21.10 TV PRODAJA 21.15 Videostrani do 24.00 107,8 MHz KAM« VELENJE Četrtek, 18. maja TVS2 14.20 SPOZNAJTE JOHNA DOEJA, amer. film, 1940 Igrajo: Gary Cooper, Barbara Stanwyck, JackArnold Režija: Frank Capra Zgodba se prične v novinarskem krogu, ki kot množični medij lahko manipulira s še tako vzvišenimi idejami. V času ameriške depresije množično odpuščajo delavce. V času, ko so tudi v ZDA že prisotne fašistične ideje, pride pri odmevnem časopisu do zamenjave vodstva in s tem do odpusta novinarjev. Mlada, ambiciozna novinarka se temu upre tako, da v ta časopis objavi pismo s podpisom Johna Doeja, ki grozi, da bo na sveti večer skočil s stolpnice, če se razmere v državi ne bodo popravile... Petek, 19. maja TVSl (PO SOVI) EDEN MOJIH NAJSTNIŠKIH PRIJATELJEV, nemški film, 1994 Igrajo: Maria Schrader, Ri-chy Mueller, Peter Lohme-yer Režija: Rainer Kaufmann Michael in Charleysta od šolskih dni nerazdružljiva prijatelja. Šarmantni in lahkomiselni Charleyžeii postati slikar, bolj realistični in urejeni Michael pa pravnik. Skupaj se preselita v mesto, kjer pričneta študirati. Michael spozna temperamentno Marion in se vanjo zaljubi, ko jo kasneje predstavi prijatelju, se tudi on ne more upreti njenim čarom. In obratno: Marion privlačita oba fanta in tako nastane trikotnik, v katerem je veliko prenarejanja in laži, še posebej, ker Michael, Charley in marion preživijo skupaj precej časa... Sobota, 20. maja TVSl 10.40_ POGUMEN KOT LAS-SIE, amer. film, 1946 Igrajo: Elizabeto Taylor, Frank Morgan, Tom Drake Režija: Fred M. Wilcox Tokrat bomo občudovali škotskega ovčarja Billa, enega od Lassienih mladičkov. Zrasel je v divjini, kjer ga je skoraj do smrti zdelal volk. Rešila ga je Kathie, nato pa ga je za čuvanje čred zdresi-rai Harry MacBain. Toda, ko Billa povozi kamion, mu nudi pomoč oficir, ki reši obkoljene vojake. Po vojni ovčar Bili spet pobegne in išče svojo gospodarico, deklico Kathie. Da bi preživel celo kolje ovce in vse kaže, da ga bodo ubili. Reši ga Harry, ki ve za njegovo vojnojunaštvo in ovčar Bili končno najde svojo Kathie... TVSl (PO SOVI) ODBITA KROGLA, amer. film, 1991 Režija: Russell Mulcahy Igrajo: Denzel Washington, John Litgrow, Ice T Je napet in nenavaden triler, katerega glavna zanimivost je zaostren odnos med nosilcema dogajanja. Mlad wa-shingtonski policaj spravi za zapahe preprodajalca drog in zločinca, ki ne pozna milosti. Zaradi tega postane junak ameriške prestolnice, obenem pa ambiciozni mladenič začenja kariero okrajnega tožilca. Ko si v istem času uredi družinsko življenje in stopi na politično prizorišče, se mu nekdanji spopad z zločincem nenadoma hudo maščuje. Slednji je presedel sedem let v zaporu in s pomočjo svojih "zaveznikov" sledil življenju policaja, ki ga je spravil za zapahe. Izdelal je načrt za maščevanje, ki ga skorajda nihče ne bi mogel predvideti... Nedelja, 21. maja TVSl 14.30_ TRI ČETRTINE SONCA, slovenski film Režija: Jože Babič Igrajo: Bert Sotlar, Stane Sever, Lojze Potokar Za internirance se je vračanje v domovine prekinilo na zapuščeni češki železniški postaji. Gre za zadnje osvobojene internirance vseh narodnosti, ki čakajo, da bodo na njihov vlak priklo-pili lokomotivo, ki je ni od nikoder. Čakanje po domovini in predvsem domovih in svojcih hrepenečih lageraševje polno nestrpnosti, pa tudi negotovosti, saj o času odhoda njihovega vlaka nihče ne more povedati nič določenega... Sreda, 24. maja TVSl 20.25_ TAT OTROK, ital.franc.švic. film Režija: Gianni Amelio Igrajo: Enrico Lo Verso, Valentina Scalici, Florence Da-rel Rosetta, hči prostitutke, je stara enajst let in živi z mlajšim bratom in materjo t novodobnem milanskem predmestju. Nekega dne vdre v stanovanje policija, ker je mati osumljena, da prodaja moškim svojo mladoletno hčer. Materi grozi za por, otrokoma pa dom za mladoletnike v bližini Rima. Za spremljevalca dobita mladega karabinjerja Antonia, ki pa je sprva vse prej kot na* dušen nad svojo nalogo. Otroka sta težavna in vase zaprta, potovanje z vlakom pa tudi nikomur od trojice ti v veselje... Vlom v igralnico, kiosk in trgovino V noči na 11. maj je neznanec skozi vhodna vrata vlomil v igralnico v prostoru med garažami na Kardeljevem trgu v Velenju. Iz notranjosti je odnesel več kaset z videoigrami, računalnik, računalniške pripomočke za videoigre in 6.000 tolaijev gotovine. Lastnika Igorja P. iz Velenja je oškodoval za 200.000 tolaijev. V soboto, 13. maja, okoli 21. ure sta dva mlajša moška vlomila v kiosk na Trgu mladosti v Velenju in odnesla več pločevink in plastenk brezalkoholnih pijač, lizik in žvečilnih gumijev. Podjetje Gost je oškodovano za okoli 6.000 tolarjev. Noz v trebuh V sredo, 10. majazvečer, sta se okoli 22.30 ure v stanovanju Brunislave H. Šoštanju sprla Brunislava H. in Štefan Š. iz Šoštanja, ki je bil pri njej na obisku. Povod za prepir med njima naj bi bil denar. Pri prepiranju je Brunislava vzela kuhinjski nož in z njim grozila Štefanu. Ta pa jo je prijel za roko, v kateri je imela nož, in ji jo zvil tako, da je bilo rezilo usmerjeno proti njej in ji nož porinil v trebuh. Hudo poškodovano Brunislavo je Štefan odpeljal v Zdravstveni dom v Velenje, za tem pa so jo z rešilnim vozilom odpeljali na zdravljenje v bolnišnico Slovenj Gradec. J 'iv-i £> • POSTAJA ŽALEC wmmmms»m. Zaradi prometne nesreče je bila cesta v Zajesovniku več ur zaprta & 29. V, Vi V/. U ''/,.'&%'//. a ® '4 Dve osebi hudo, tri pa lažje ranjene V petek, 12. maja, seje ob 12.45 na magistralni cesti Celje - Ljubljana, izven naselja Ločica pri Vranskem, zgodila prometna nezgoda, v kateri sta se dve osebi hudo poškodovali, tri pa lažje. Na vozilih je nastalo za 1.110.000 tolaijev gmotne škode. 46-letni Dušan B. iz Ajdovščine je vozil tovorni avto s priklopnikom iz Vranskega proti Zajesovniku. V Ločici pri Vranskem je v desnem nepreglednem ovinku dohitel voznika terenskega avtomobila 37-letnega Rada J. iz Zahomc, ki je zmanjševal hitrost, ker je nameraval zaviti v levo. Pri zaviranj u je polpriklopnik na mokri cesti zaneslo levo na nasprotni vozni pas, po katerem je pripeljal voznik osebnega avtomobila 44-letni Milazim H., državljan Hrvaške. Priklopnik je osebni avto oplazil. Takoj za njim je polpriklopnik oplazil še osebni avtomobil 23- letne Barbare J. Z. iz Velenja. Pri tem sta bili voznica in 22- letna sopotnica Gordana C. lažje telesno poškodovani. Priklopnik je tudi po drugem trčenju drsel naprej in trčil v osebni avtomobil 39-letnega Ivana T., državljana Hrvaške. To trčenje je bilo najsilovitejše, saj je voznik ostal v vozilu vkleščen in so ga iz vozila rešili gasilci Poklicne gasilske brigade Celje. Poleg voznika Ivana se je hudo poškodoval tudi njegov sopotnik 39-letni Alojz S., drugi sopotnik 44-letni Juraj K. pa lažje. Voznik tovornega avtomobila je tik pred nesrečo prehiteval voznico osebnega avtomobila Zastava 750 ali 850 rumene barve. Da bi lažje pojasnili nesrečo, na Upravi za notranje zadeve Celje prosijo voznico, da se jim oglasi. V noči iz nedelje na ponedeljek, med 14. in 15. majem, pa je 32-letni Bogdan B. iz Velenja vlomil v trgovino Biser v podhodu Šaleške ceste, last Vite T. iz Velenja. Iz trgovine je odnesel večje število parfumov in svilenih rut v vrednosti okoli 26.000 tolaijev. Vlomilec tokrat ni imel srečne roke, saj so ga policisti kmalu prijeli v bližnjem stanovanjskem bloku, kamor se je skril. Ukradene predmete so mu odvzeli, zoper njega pa bodo napisali kazensko ovadbo. S ceste v sadovnjak V ponedeljek, 8. maja, je ob 15.10 57-letna Doroteja C. S. iz Velenja vozila osebni avtomobil po Savinjski cesti v Moziiju. Ko je pripeljala v bližino gasilskega doma, je iz neznanega razloga zapeljala levo z vozišča v sadovnjak in trčila v nabrežino potoka Mozirnica. Voznica se je v nesreči lažje telesno poškodovala. Zapeljala na levi vozni pas V soboto, 13. maja, ob 21.10 se je na magistralni cesti pri Črnovi pripetila prometna nezgoda, v kateri sta se dve osebi hudo poškodovali, ena pa lažje. Na vozilih je nastalo za 1.000.000 tolarjev gmotne škode. 21-letna Ksenija M. iz Mislinjske Dobrave je vozila osebni avtomobil iz smeri Arje vasi proti Velenju. Ko je pripeljala izven naselja Črnova, je zapeljala na levi vozni pas, kjer je trčila v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 63-letni Alois C. iz Avstrije. Vanj je z osebnim avtomobilom trčil tudi 45-letni Jovan D. iz Otiškega vrha, ki je vozil za voznico Ksenijo M. V nezgodi sta bila Ksenija M. in 42-letna sopotnica v vozilu Aloisa C. hudo poškodovani, voznik Alois C. pa lažje. Z reševalnim vozilom so poškodovane odpeljali na zdravljenje v bolnišnico Celje. Delovna nezgoda V podjetju SIP Šempeter, v obratu Priprave materiala in razrez, je v sredo, 10. maja, 40-letni IlijaN. opravljal delo ob enos-teberni ekscentrični stiskalnici, kjer je izdeloval pokrove za kolesa obračalnikov. Pri dvigovanju dela stiskalnice so se vodila zaskočila, pri tem pa se je odtrgal vijak za privitje vzpenjalne glave in del je priletel delavcu v glavo. Hudo ranjen delavec se zdravi v celjski bolnišnici. Ukradli Hondo Concerto V noči na 13. maj je neznanec v Žalcu ukradel osebni avto, karavan izvedbe, znamke Honda Concerto temno modre kovinske barve, registrskih številk SP-78 VE, avstrijske registracije. Vozilo je bilo parkirano na parkirnem prostoru pred hotelom Žalec. S tem dejanjem je Jela B. iz Avstrije oškodovana za okoli 1.000.000 tolaijev. 93 Zavijanje gasilskih siren V preteklem tednu gasilskeih siren nismo slišali, kar pomeni, da tudi gasilska društva iz GZ Velenje ves teden niso imela intervencij. Seveda si lahko takih varnih tednov le še želimo. vmmsmm i'Mh ■: : , šCji;« »»18« msmmmmitsmšs 'Mmmim wmma. A ~ V^:,: TES in RADENSKA • 8S a 38 % a 'A U 'A « j 35 let športnih srečanj 13. maja so se na šoštanjskih igriščih pomerili radenski in termoelektrarniški rekrea-tivcci v vseh športnih panogah. Srečanje, ki o ga tokrat pripravili v Termoelektrarni, je še toliko bolj pomembno, saj letos praznujejo 35. obletnico prijateljskega sindikalnega športnega srečanja med TES-em in Radensko.Tovrstna srečanja so se ohranila le v redkih primerih, njihova prijateljsko športna vez pa je iz leta v leto globlja, čeprav izhajajo iz popolnoma drugačnih delovnih sredin. Pri teh srečanjih rezultati niso toliko pomembni, kot so pomembne prijateljske vezi, ki jih na obeh straneh, kot smo že omenili, gojijo že polnih petintrideset let. Potrebno pa je poudariti, da se le-te po-gljabljajo in preraščajo v še globlje sodelovanje.Tokrat se je srečanja udeležilo 120 udeležencev, zmagala pa je ekipa TEŠ s skupnim rezultatom 20:6. Športna tekmovanja v odbojki, namiznem tenisu, badmin-tonu, streljanju, kegljanju in Odbojkarji TEŠa malem nogometu so v popoldanskih urah zaključili ob prijetni glasbi ansambla Šaleški odmev in srečanje zaključili pozno v noč. Prihodnje leto se bodo na 36. tradicionalnem srečanju v športnih disciplinah pomerili v Radencih. ■ I.T. Kegljanje Po sklenjenem prvenstvu šoštanjski kegljači ne mirujejo in se vneto pripravljajo za četveroboj ob bližnji 30-letnici svojega kluba ter za nastope na državnih prvenstvih. Tako so na kvalifikacij ah za državno prvenstvo med 48 klubi zasedli 20. mesto, še boljši pa so bili v igrah dvojic. Prvovrstno presenečenje sta z 2. mestom pripravila L.Fidej in Hasičič, ki sta se s tem uvrstila na državno prvenstvo, ki bo v soboto in nedeljo v Mariboru in Slovenj Gradcu, S.Fideju in Kra-merju z nehvaležnim četrtim ter Glaviču in Križovniku s šestim mestom pa to ni uspelo. Uspeh moških so dopolnila dekleta na izbirnem tekmovanju v Celju. Hojanova in Podbrežnikova sta se z drugim mestom prav tako uvrstili na sobotno prvenstvo v Celju. ■ L F. Strelski šport 5Ž ® SS 2ž 3K S8 38S Mladinke prvakinje Na 4.državnem prvenstvu mednarodnega programa so se med velenjskimi predstavniki najbolj izkazale mladinke s prvim mestom med ekipami (Suljič 351, Durakovič 342, Matijevič 339), Šuljičeva je slavila tudi med posameznicami, Durakovičeva in Matijevičeva pa sta bili tretja in četrta. „V članski konkurenci so bili velenjski pištoljaiji tretji (Veternik 558, Šterman 554, Klančnik 544), prav tako tretji je bil med posamezniki Veternik. Na regijskem prvenstvu v Žalcu so bili odlični velenjski pionirji, ki so zmagali med ekipami (Vrečar 175, Mihelak 174, Soltler 171), nastop na državnem prvenstvu pa sta si zagotovila še Mark-oja in Obradovič. Člani Mroža so bili drugi. ■ F.Ž. Banka Celje uresničuje enega od svojih ciljev, da postane vseslovenska banka. Svojo mrežo širi v Velenje. Z19. 5.1995 prične s poslovanjem Ekspozitura Velenje. Enota bo opravljala celoten bančni servis za individualne komitente in zasebnike. V varnem zavetju tradicije. M Banki Celje. banka celje Rudar:HIT Gorica 1:0 (0:0) ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Kako blizu vrha? Minuli, 27.krog državnega prvenstva v prvi ligi, je prinesel neverjetno "presenečenje" za Bežigradom, kjer so takorekoč odpisana Živila Naklo gladko - z 2:0, premagala vodilno SCT Olimpijo. Na domačem igrišču je izgubil tudi drugouvrščeni Maribor, kar pa vendarle ni tolikšna senzacija, saj po mnenju mnogih Beltinčani igrajo trenutno najlepši nogomet v državi. Kljub nedeljskemu darilu Naklancem veijet-no Ljubljančanov v preostalih krogih nihče ne more zriniti s prvega mesta, saj imajo kar štiri točke prednosti pred Mariborom in pet pred HIT Gorico in Muro, pa četudi bi poskrbeli še za kakšno "darilo", tega pa lahko prejmejo že v nedeljo na gostovanju pri izvrstni Gorici. Ne glede na ostala srečanja Velenjčani uspešno igrajo svojo igro. V nedeljo so slavili kar dvakrat. Goričani so prišli v Velenje s sijajnim spomladanskim izkupičkom. Po porazu z Muro v prvem spomladanskem krogu so pozabili na poraz in prišli v Velenje kot tretjeuvrščena ekipa. Toda Velenjčani so jih s sijajno igro in čudovitim zadetkom mladega Zorana Pavloviča zaustavili, zdi pa se, da se je tudi tehtnica v izboru za najboljšega trenerja prvenstva med goriškim Milošem Šoškičem in velenjskim Bojanom Prašnikarjem nagnila v korist trenerja drugega "hita" prvenstva. Bodo Velenjčani na koncu hit z velikimi črkami? Po nedeljski bleščeči zmagi so Velenejčani še malce odškrnili vrata na poti še bliže k vrhu. Ker na trenutnem sedmem mestu osmemu Železničar Oskarju bežijo že za tri točke (trenutno jih imajo 33), bodo lahko v preostalih treh srečanjih zaigrali veliko bolj sproščeno. Tako je pričakovati v nedeljo nadvse zanimiv dvoboj v Beltincih, veliko pa ljubitelji nogometa v Velenju pričakujejo od svoje zelo dobre ekipe v preostalih dveh tekmah. Najprej z Jadranom v Velenju in nato z Izolo v gosteh. Spomnimo se, na teh dveh srečanjih so "rudarji" jeseni osvojili kot veliki favoriti le točko. V nedeljskem derbiju v Velenju so gledalci uživali vseh 90 minut, saj je igro krasil visok ritem s številnimi lepimi, tudi stoodstotnimi priložnostmi. Po prvem dvajsetminutnem naletu gostov so se razživeli domači igralci in začeli nizati nevarne priložnosti pred gostujočimi vrati eno za drugo, toda zlata vreden im ---t«* Velenjčani so zlahka v 26. krogu v Kranju (posnetek je s te tekme) premagali Naklance (3:0), ti pa so teden dni kasneje pripravili največje presenečenje za Bežigradom zadetek so gledalci videli šele v 66.minuti, ko so gostje nepravilno zaustavili enega od nevarnih napadov Velenjčanov. To je bilo dobrih 19 metrov od gostujočih vrat na sredini igrišča. Odlični Pranjič, ki običajno izvaja vse proste strele, je preskočil žogo, s tem zmedel igralce v živem zidu, mladi Zoran Pavlovič, ki je stekel proti žogi skoraj hkrati s Pranj-ičem, pa je udaril po žogi kot je treba in odsedela je v lepem spodnjem kotu, sicer v nedeljo zelo dobrega vratarja Novogoričanov. Torej je domači trener taktično nadigral gostujočega. Ob velikem veselju po končani tekmi smo slišali tudi besede "mi smo hitov- ci". Pa še res je. Tako so si oddahnili vsi, najbolj seveda trener Bojan Prašnikar, ki je ekipo sprejel pred nadaljevanjem prvenstva z obljubo, da jo bo pripeljal v elitno deseterico. "S to zmago smo si dokončno zagotovili uvrstitev v osmerico in mirno nadaljevanje prvenstva. Da bi bili povsem brez skrbi, potrebujemo še točko, to pa bomo zanesljivo še osvojili." RUDAR: Stankovič, Balagič, Pešič (Oblak), Pranjič, Polovšak, Ratkovič, S.Javornik, Žurman, Komar (Doler), Pavlovič, Ekmečič. ■ vos Era Šmartno : Rudar Trbovlje 4:1 (3:1) Z eno nogo že v kvalifikacijah V 30. kolu II. slovenske nogometne lige so igralci Ere igrali derbi z gosti iz Trbovelj. Za igralce Ere je bila ta tekma izredno pomembna, saj jim Zagorje in Nafta sledita in tekme niso smeli izgubiti. Začetek tekme je bil nezanimiv in so se gostje zaprli in čakali na protinapade, domači igralci so sicer imeli pobudo, vendar gostujoče obrambe niso mogli prebiti. Šele v 30. minuti je bila priložnost za domače, vendar je strel Grobelška zadržala prečka. V 31. je bila priložnost za goste, ki pa tudi niso zadeli gola. V protinapadu so v kazenskem prostoru gostje zrušili Mašiča in Druškovič je iz 11 m dosegel gol, po njem so l Nagradna igra NK Rudar in Našega časa. I j N APOVEDU JEM IZID j Kaj morate storiti? Pravilno morate napovedati končni izid ■ m posamezne prvenstvene tekme med nogometaši Rudarja in njihovim m ■ nasprotnikom. ■ ■ Danes vpišite v spodnji kupon izid tekme 28. prvenstvenega kro- ■ ■ ga Beltinci - Rudar. Trije izžrebani bralci s pravilnimi napovedmi ■ a boste prejeli vstopnico za brezplačen ogled prvenstvene tekme * B predzanjega kroga letošnjega prvenstva med Rudarjem in Dekani a ■ iz Jadrana, saj bodo v zadnjem krogu igralci Rudarja gostovali v ■ ■ Izoli. ■ S tekmo Rudara - Jadran Dekani bomo tudi sklenili letošnjo na- J a gradno igro, nato pa bo sledilo glavno žrebanje. ■ Vse pravilne odgovore bomo hranili do konca nagradne igre, ko ■ ■ bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo dobili: ■ 1. nagrada: barvni TV sprejemnik ■ B 2. nagrada: teden dni letovanja v tujini za dve osebi ■ 3. nagrada: pet ton lignita ■ ■ Tisti ljubitelj nogometa (najpoznavalec), ki bo največkrat ■ ■ napovedal točen izid, bo za nagrado prejel sezonsko Rudarjevo vs- ■ a tonico za naslednje tekmovalno obdobje. a Rezultat tekme Beltinci - Rudar vpišite v kupon in ga na dop- B ■ isnici ali v pismu pošljite (sobotni žig!) na naš naslov: Naš čas, ■ ■ Foitova 10, 63320 Velenje, s pripisom "Napovedujem izid". ■ " Kupončke lahko prinesete tudi osebno na uredništvo ali jih " a spustite v poštni predal pred vhodom - zadnji dan je sobota. a ■ ■ ■Ste se bali "hitovcev"!? J ■ Pred srečanjem tekmecev, ki sta presenečenje drugega dela ■ |J prvenstva, ste se napovedovalci vendarle malo prestrašili JJ a Novogoričanov in njihovega trenerja Miloša Šoškica. Kar precej vas B ■ je stavilo na goste, nekaj več na neodločen izid, največ pa vas še ■ ■ vendarle zaupa "rudarjem". Pet vas je zadelo: Jožer Vertot, ■ " Koroška 3, Šoštanj; Jože Javornik, Tomšičeva 6, Velenje; Dani- ■ alo Golob, Gavce 51, Šmartno ob Paki (prejemete vstopnico); v a a boben pa "gresta" tudi Almir Kahrimanovič, Šalek in Matjaž a ■ Vrhovnik (Koroška) - oba Velenje. Čestitamo! ■ Nagradni kupon se gostje končno odprli in nekajkrat zapretili. V 39. minuti so gostje rezultat tudi izenačili, a že v 40. so domači igralci zopet povedli z 2:1. Grajfoner je prodrl po sredini, lepo podal Druškoviču, ta pa s 7 m dosegel drugi gol. Po tem zadetku so gostje igrali z 10 igralci, ker je bil eden izključen, kar so domačini izkoristili in v 45. minuti je Druškovič dosegel tretji zadetek. V drugem polčasu so imeli domači ves čas pobudo, vendar so prvo priložnost imeli gostje, ki pa jo je Kališek ubranil. Šmarčani so vrstili napad za napadom, a nobeden z zadetkom. V 72. minuti pa je Omeragič z močnim strelom dosegel četrti zadetek in rezultat 4:1 je ostal do konca tekme. V nedeljo bo gostovala Era pri Napredku v Domžalah. . Era Šmartno: Kališek, Fajdi-ga, Grajfoner, Irman, Omeragič, Grobelšek, Mašič (Podgoršek), Mešarovič, Žurej, Druškovič (Delameja), Hodžar. ■ Janko Goričnik Športni ples-odprto prvenstvo Avstrije Imeniten nastop Mirjam in Aleša Mladi slovenski plesalci so znova potrdili izvrstno delo v slovenskem športnem plesu, svojo nadarjenost in visoko mednarodno vrednost. To velja tudi za delo velenjskega plesnega kluba Urška. Na sobotnem odprtem prvenstvu Avstrije do 18 let sta se v konkurenci blizu 40 parov iz desetih držav imenitno izkazala tudi Velenjčana Mirjam Šulek in Aleš Cvetek, saj sta si v standardnih plesih priplesala najvišje mesto pred prav tako slovenskim parom Gordana Grandošek-Bojan Fesel (Pingi Maribor). S prvim mestom je navdušil tudi Matej Krajcer, prav tako Velenjčan, ki sedaj z Janjo Lesar pleše za ljubljansko Urško. Ta par je stopil na najvišjo stopničko v latinsko-ameriških plesih. Beltinci - Rudar Atletske novice ■■■■■■■■■■■■ Jolandi državni rekord Na otvoritvenem mitingu nove atletske sezone v Celju je Jolanda Steblovnik s časom 2:50,4 dosegla nov državni rekord na 1.000 metrov. Dosežek je vreden toliko več, ker je le pol ure pred tem tekala na 600 metrov in tudi zmagala. Ti dosežki so nedvomno lep obet za nastop na evropskem prvenstvu. Dobro so se odrezali tudi ostali velenjski predstavniki. Kranjc je pri mlajših mladincih zmagal na 100 m, Janžovnik je bil na 300 m peti, dekleta so bila v štafeti 4x100 m druga (Žuža, Pugelj, Šalamon, Majdak), prav tako druga je bila Pugljeva na 300 m, na 1.000 metrov je zmagal Bahtiri, peti je bil Žagar in Njenjič osmi. Tek prijateljstva v Ljubljani V sklop praznovanja v Ljubljani je sodil tudi vsakoletni tek prijateljstva, ki pa je bil letos glede mednarodne udeležbe in kakovosti zelo skromen. Po (ne)srečnem finišu sta Hrapič in Bahtiri zasedla tretje in četrto mesto, Velenjčani pa so slavili v ekipni konkurenci. Tek trojk Na tradicionalnem teku trojk, prav tako v Ljubljani, je nastopilo 14 ženskih ekip. Na zelo težki in 14 kilometrov dolgi progi je bila ekipa SKEI Gorenje (Visinski, Boncelj, Kozjek) druga, ekipa Velenjske Name (Poznič, Mraz, Petkovič) pa tretja. Sicer je na tem teku trojk na zmagovalne stopničke stopilo kar pet Gorenjevih trojk. Pri veteranih B so Gorenjčani osvojili vsa tri prva mesta, prvi veteranih A pa so bili drugi. Vegrad Velenje:Bakovci 27:20 (11:10) Še naprej med najboljšimi S sinočnjim gostovanjem v Izoli proti tamkajšnji Marini so tudi velenjske rokometašice sklenile letošnje državno prvenstvo. Njihov poglavitni cilj je bil obstanek v prvi ligi in kar je najvažnejše, to jim je tudi uspelo. V četrtem srečanju razigravanja so v soboto v velenjski Rdeči dvorani gostile ekipo Bakovcev. To četrto srečanje končnice prvenstva je bilo za domače zgolj formalnost, saj so si že pred nabrale dovolj točk za obstanek. Gostje pa so imele še teoretično možnost, da se obdržijo med najboljšimi, če bi v Velenju zmagale. Tako je bilo to srečanje, sodeč po igri v prvem polčasu, zelo motiviranih igralk iz Bakovcev it nemotiviranih gostiteljic. Vse do zadnje minute prvega dela igre so bile gostje povsem enakovredne domačim, štirikrat so celo vodile z zadetkom, ob koncu prvega dela pa so jim Velenjčanke prvič na srečanj« ušle za dva zadetka, toda ob polčasu so imele le minimalno prednosti V nadaljevanju so zaigrale veliko bolj podjetno, s tremi zaporednimi zadetki že v prvih minutah drugega polčasa so si priigrale neulovljivo prednost, ki so jo do konca tekme še povečale. Tokrat v ekipi zaradi obolelosti ni bilo Stevanovičeve, najboljše domače strelke v zadnjih tekmah. VEGRAD VELENJE: Lakič, Brelih, Medar 8, Topič 3, Draganov« 1, Nojinovič 4, Karaman, Kranjc 1, Raukovič 6, Ibralič, Vujovič 4, Grudnik. I ros "Skale 95" ■■■■■■■■■ Boji so se razvneli V prvi in drugi ligi malega nogometa "Škale 95" so se nogometaS že ogreli. Rezultati drugega kroga v 1 .ligi: Zlatorog Škale:Mušketiiji 0:0, Vigo Vinska gora:RBM Commerce 1:1, Madl tris:Bambino 1:4, Kamnoseštvo Kozjak:KMN Fori Škale 0:1, Mister X-Cik Cak:Saloon Pascal 1:2; Edina z dvema zmagama je v vodstvu ekipa Saloon Pascal. Tretji krog bodo igrali jutri, v petek. V 2.ligi so odigrali že tretji krog. Mušketirji veterani:Krokodilčki 3:0 b.b., Old Raiders:KMN Plešivec 1:3, Kalimero:Kremenčkovi 6:1, Club Duo:Tempo Florjan 1:2, KMN Topolšica:Texas 0:0, Cirkovce proste. S po petimi točkami sta na prvih dveh mestih ekipi Mušketirji veterani in KMN Plešivec. drugo ligo so s 4.krogom nadaljevali že včeraj, v sredo. V Šmartnem ob Paki 4.krog V letni ligi malega nogometa "Šmartno 95" so odigrali 4.krog. rezultati - Roje:Letuš 2:2, Abstinenti:Beni 0:3, Jastrebi: Adsalute 2:6, Adriatic:Little River 1:1, Andraž:Lajše 0:3, RBM Commerce:Podgora 3:2. S po 8 točkami vodita ekipi RBM Commerce in Adsalute. ■ L P. Ime in priimek:. Naslov:_ Mirjam, Aleš, Janja in Matej po podelitvi priznanj Kolesarstvo ■■■■■■■■■ Melansek enajsti "Po Sloveniji" Na kolesarski dirki "Po Sloveniji" je sodelovalo 20 ekip, med njimi 3 profesionalne in 14 amaterskih iz tujine. V sedmih etapah so kole-sarji v sedmih dneh prevozili 985 kilometrov, zmagal pa je slovenski profesionalec Valter Bonča. Na dirki je nastopil tudi Velenjčan Iztok Melanšek, ki sicer tekmuje za celjski klub. V skupni uvrstitvi je osvojil odlično enajsto mesto in s tem potrdil mesto v slovenski reprezentanci za nastop na dirki "Okoli Avstrije," ki je ena najmočnejših za amaterje na svetu. SQUASH KLUB VELENJE Bevče 8a 63320 VELENJE obvešča vse ljubitelje in igralce squasha, da organizira ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ S0UASHA s pričetkom 20. maja. Tečaje bo vodila državna prvakinja in tudi mednarodno priznana igralka Petra Vihar. Če morda še niste poskusili z igranjem te vse bolj priljubljene, atraktivne igre, je sedaj prava priložnost, da to storite. Opremo si lahko pri njih tudi sposodite. Cena 10-urnega tečaja je 3000 SIT. Prijave in informacije v AVT0CENTRU VIHAR ali na telefon 854-688, vsak dan od 8. do 22. ure. Vljudno vabljeni! Tenis - Tedyjev memorial Odmeven nastop Velenjčanov Na tem članskem turniiju so igralci velenjskega kluba ŠTK dosegli uvrstitve, kakršnih pred pričetkom ni pričakoval nihče. Dovšak, Weiss in Rupar so se uvrstili v četrtfinale, Srejma pa celo v polfinale. Ti rezultati so lep obet pred pričetkom ekipnega prvenstva v 1.državni ligi. Največje presenečenje je pripravil Rupar, ki seje na glavni turnir uvrstil iz kvalifikacij, v četrtfinalu pa je klonil proti drugemu nosilcu Poru; dobro je znova igral Dovšak, ki je moral v četrtfinalu priznati premoč prvega nosilca Trupeja, mladi Šrejma, član ŠTK in po rodu Čeh, pa je v polfinalu izgubil s Porom. Četrtfinale: Trupej-Dovšak 6:4, 7:5, Klopčič-Weiss 6:2, 6:1, Šrejma:Šantl 4:6, 6:2, 6:1, Rupar-Por 2:6, 1:6; polfinale: Por-Šrejma 6:3, 6:2; Finale - moški: Por (Triglav)-Klopčič (Slovan) 6:0,6:1; - ženske: Matevžič (Hit)-Kobetič (Domžale) 6:2, 6:4. ■ A.B. Začetek l.državne lige To soboto in nedeljo bodo odigrali prva dva kroga v slovenskih članskih ligah. V 1 .državni ligi iz širšega celjskega področja nastopa samo ekipa velenjskega ŠTK. Tudi letos se bo borila za obstanek in v klubu trdijo, da bi bil to velik uspeh. V soboto bodo Velenjčani najprej gostovali v Domžalah pri neposrednem tekmecu v bitki za obstanek v ligi, v nedeljo pa še pri ljubljanskem Slovanu, ki računa na vrh lestvice. MA.B. Kegljaški klub Šoštanj Lep jubilej S tremi desetletji delovanja in uspehov je Kegljaški klub Šoštanj med najstarejšimi v naši državi, res pa je tudi, da začetki lega športa segajo v leto 1953. Bila so to leta izgradnje šoštan-jskih termoelektrarn in ljubljanski Gradiš je za potrebe svojih delavcev zgradil za takratne razmere eno najlepših kegljišč v Sloveniji. Dogajanja v tem kegljišču in okrog njega so bila vsa naslednja leta dovolj pestra, dejstvo pa je, da je leta 1965 Mišo Ivančič zbral okrog sebe navdušence za to lepo igro, ki so ustanovili kegljaško sekcijo v okviru šoštanjskega Partizana. Kegljaški šport se je za tem v Šaleški dolini zelo razmahnil. Kljub denarnim in drugim, težavam fantje, v zadnjih letih tudi dekleta, pridno in uspešno nastopajo v lihaških in drugih tekmovanjih širom po Sloveniji. V bogati zgodovini je bilo še več mejnikov; to so bila odprtja kegljišč v hotelu Paka, v REK-ovih prostorih družbenega standarda, končno tudi novo kegljišče, ki ga je TEŠ v Šoštanju na veselje vseh zgradil leta 1979. Število ljubiteljev kegljanja seje nenehno večalo in raste še danes, ena prednostnih nalog v klubu pa vzgoja mladih, ki bodo nadaljevali lepo tradicijo in uspehe. Kljub težavam denarne narave v šoštanjske kegljaškem klubu danes z veseljem in ponosom poudarjajo, daje redkokateri šport tako pristno združil športnike Šoštanja in Velenja, kot prav kegljanje. Visoko obletnico so kegljači in kegljačice tekmovalno že proslavili. Dekleta so dobro nastopala v medregijski ligi, fantje so v njej s 4.mestom dosegli največji uspeh doslej sploh, oboji pa so bili odličnina nedavnih kvalifikacijah za bližnja državna prvenstva. Visoko obletnico bodo zaradi teh in številnih drugih razlogov upravičeno proslavili. V soboto ob 15.uri bodo izvedli turnir v borbenih igrah, ki ga bodo združili s spominskim turnirjem Zaki. Nastopile bodo štiri ekipe: prvoli- gaš Fužinar, Šoštanj, Ljubno in ekipa šoštanjskih veteranov, ki jih bo okrepil večkratni svetovni prvak, že legendarni Miro Steržaj. Zvečer ob 20.uri bodo pričeli še z veselim delom, to bo "kegljaški ples" z bogatim srečelovom in Podkrajskimi fanti. Rokomet m ■ ■ ■ ■ Veterani zmagali v Izoli Veterani RK Šoštanj oziroma Gorenje (na posnetku spodaj) so nastopili na 3.mednarodnem turnirju za "Rodinov memorial" v Izoli, na katerem je nastopilo pet ženskih in šest moških ekip iz Slovenije in Hrvaške. Soštanjčani so najprej premagali Zagorje s 13:10 in Krmelj s 15:12, v finalu pa še dolgoletne tekmece, mariborsko ekipo Branik 66. Najboljši igralec na turnirju je bil Skornšek, z njim pa so se za zmago Šoštanjčanov trudili še Hajsek, Javornik, Robi Lesjak, Rudi Lesjak, Blagotinšek, Stvarnik, I. Vačovnik, S.VaČovnik, Melanšek, Skok, Va-jdl, Klemenčič, Silovšek in Jambrovič. ■ M. Klemenčič - Tekmovanje za prvaka ZRD Celje Ekipno 1. mesto Laškemu V nedeljo, 14. maja, je ob Škalskem jezeru potekalo tekmovanje v lovu rib za prvaka Zveze ribiških družin Celje. Šlo je za prvo tekmo, kjer je ekipno 1. mesto osvojila Ribiška družina Laško, 2. pa Ribiška družina Celje. Med člani posamezno (sektor A) je slavil Andrej Ceglec (Laško), v sektorju B Zvone Vincek (Celje); med članicami je zmagala Jožica Švajgel (Velenje), med mladinci (sektor C) Sebastijan Mak (Šempeter); pri pionirjih (sektor A) Damijan Matko (Šoštanj), v sektorju B Matjaž Ramšak (Šoštanj) in sektorju C Jernej Videmšek (Celje). ■ mkp Vrhunski dosežek Saše Britovšek Teniška šola znanega Borisa Breskvaija je od decembra do aprila organizirala pet turnirjev za kategorije od 10 do 14 let. Na teh turnirjih je članica velenjskega kluba AS, enajstletna Saša Britovšek, dvakrat zmagala in bila dvakrat druga, prav zablestela pa je v nedeljo v Domžalah. Na sklepnem turnirju osmih najboljših po vseh petih turnirjih je namreč zanesljivo zmagala in s tem potrdila svoj velik talent in možnosti. Balinanje ■■■■■■■ Končno prva točka Šmartno ob Paki Drugi turnir strank Lani prvič, letos torej drugič so člani občinskega odbora SKD iz Šmartnega ob Paki pred prvomajskimi prazniki pripravili turnir v malem nogometu za člane strank, ki delujejo v paškem kotu. Udeležile so se ga ekipe štirih strank, njihovo merjenje moči v tej igri na igrišču ob šmarški osnovni šoli pa je na tribunah spremljalo bolj malo gledalcev. Kaj reči o turniiju, ki bo - po obljubah organizatoijev - ostal tradicionalen? To, da so ga vzeli nekateri preveč zares, da so športno igrišče zamenjali za politično sceno. Kot da so pozabili na tisto zlato staro pravilo: pomembno je sodelovati, ne zmagati, čeprav so se ob koncu turnirja z njim vendarle nekateri tolažili. Skratka, bilo je kar zanimivo, o merjenju moči pa govore naslednji rezultati tekem: SDSS : ZLSD 1:10, SKD : LDS 3:1, LDS : SDSS 0:4, ZLSD : SKD 1:2, LDS : ZLSD 3:1 in SKD : SDSS 8:2. Ob koncu turnirja so razglasili še najboljše. Med ekipami je bila SKD brez izgubljene tekme, (sledijo ZLDS, LDS in SDSS), najuspešnejša pri stresenju mreže nasprotnikov sta bila Rajko Rudnik (SDSS in Milan Drofelnik (SKD) z 9 zadetki- slednji je bil tudi najboljši igralec turnirja, najboljši vratarje bil Janko Vuzem (LDS), nogometaši ZLSD pa so prejeli pokal za fair play. U(tp) Najboljša ekipa turnirja - nogometaši občinskega odbora SKD Šmartno ob Paki Sredi prejšnjega tedna so balinaiji ekipek RLV le prigrali prvo točko v 2. državni ligi-vzhod. Osvojili so jo na gostovanju v Tržiču, manj sreče pa so imeli igralci Trebeliškega, ki so še vedno na zadnjem mestu brez osvojene toečke. Na prvenstvu dvojic območne zveze v Rogaški Slatini sta slavila tekmovalca Trebeliškega, drugo, tretje in četrto mesto so osvojile dvojice RLV-ja, s petim mestom pa si je nastop v nadaljnjem tekmovanju priborila še dvojica GIP Vegrad. UB.K. Ivan Hrovat-Živko je po stažu najstarejši balinar v Velenju. Na skromni slovesnosti sredi prejšnjega tedna so njegovo 80-letnico počastili balinarji GIP Vegrad, jubilanta pa bo na srečanje spominjala ura s posvetilom, dar njegovih soigralcev Opravičilo! V eni prejšnjih številk smo objavili pomanjkljivo in delno napačno vest o 3. državnem prvenstvu upokojencev v namiznem tenisu. Prvenstva ni organiziral NTK ERA Tempo, ampak Društvo upokojencev Šoštanj pod pokroviteljstvom tamkajšnje krajevne skupnosti in v sodelovanju z Osnovno šolo Karla Destovnika-Kajuha in Partizana Šoštanj. Do napake ni prišlo po naši krivdi, opravičilo pa vseeno velja! Za pokal občine Šmartno ob Paki Rokomet in malo več Že kar nekaj let je minilo od takrat, ko je ljubitelje Šmartnega ob Paki, njegove bližnje in daljne okolice, poleg nogometa razveseljevala tudi ženska rokometna ekipa. Vse kaže, da se ta športna zvrst vrača v kraj po zaslugi nekaterih Entuziastov, med katerimi ni mogoče prezreti Mitje Bubika. Ob sebi je zbral skupino osnovnošolk, ki so vzljubile to igro z žogo. Dekleta so pridno trenirala, rezultat njihove vneme in želje - preiskusiti svoje rokometno znanje še v srečanjih z drugimi vrstniškimi ekipami -pa je bil rokometni turnir. Pripravile so ga v sodelovanju s šmarško osnovno šolo, občino Šmartno ob Paki in tudi nekaterimi pokrovitelji. Turnir so poimenovale "Rokomet in malo več", v goste pa povabile ekipo deklic osnovne šole Ormož, ženskega rokometnega kluba Velen- je ter ljubljanske Olimpije, ki pa je iz neznanih razlogov sodelovanje na tur- nirju žal, nekaj dni prej odpovedala. Turnir je odprl župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun in ob tem izrazil zadovoljstvo, ker se ženski rokomet v paški kot znova vrača. Vsem sodelujočim ekipam pa je koncu zaželel veliko športnega uspeha. Največ so ga imela dekleta osnovne šole Ormož, ki so v prvi tekmi premagale gostiteljice z 10:3, nato pa še ekipo deklet ŽRK Velenje z 10:7. V šaleškem obračunu pa so igralke Velenja ugnale Šmarčanke s 5:3. Ob gasilskem posnetku vseh udeleženk turnirja je vredno zapisati še: turnir je bil nagrada rokometni ekipi deklic OŠ Šmartno ob Paki in hkrati spodbuda za nadaljnji razvoj te igre v občini Pokal občine Šmartno ob Paki je OŠ Šmartno ob Paki), najboljša osvojila rokometna ekipa OŠ Ormož, Velenjčanke so bile druge in gostiteljice tretje. Podelili pa so tudi pokale za najboljšo igralko turnirja (to je bila Anja Bubik - vratarka turnirja je bila Andreja Stropnik (ŽRK Velenje) in najboljša strelka turnirja Simona Brumen (OŠ Ormož). m t p) DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, daje tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo Življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8514)65, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 18. maja - dopoldan dr. Kramer, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Pirtovšek in dr. V.Renko Petek, 19. maja - dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Rus Soboto, 20. maja - dopoldan dr. Rus in dr. Slavič, dežurni dr. O.Renko Nedeljo, 21. maja - dežurni dr. O.Renko Ponedeljek, 22. maja - dopoldan dr. Kramer, popoldan dr. V.Renko, nočni dr. Slavič in dr. Kramer Zobozdravstvo: V četrtek, 18. maja - dr. Miroslav Pavlovič od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zobozdravstva Velenje. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 19. maja do 26. maja - Franc Blatnik, dr.vet.med., Stanetova 47, Velenje, mobitel: 0609618-117. TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 8. maja do 14. maja 1995 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občin Šoštanj in Šmartno ob Paki, presegale mejno 24-urno koncentracijo 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 8.5. AMP Graška gora ..............140 mikro-g/m3 ■ MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA 18.5, E9.5. DULi. B11.S. 112.5. 813.5. 114.5. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE MESNICA TRGOVINA POZNIČ objavljene v tedniku Naš čas št. 16 PRAVILNO GESLO: UGODEN NAKUP V MESARSTVU POZNIČ Nagrajenci: 1. nagrado nakup v vrednosti 8.000,00 SIT prejme: Romana Žula, Skomo 37/a, 63325 Šoštanj; 2. nagrado nakup v vrednosti 5.000,00 SIT prejme: Tit Hudarin, Cankarjeva 1/b, 63320 Velenje; 3. nagrado nakup v vrednosti 3.000,00 SIT prejme: Margareta Polovšak, Skomo l/a, 63325 Šoštanj. Nagrado lahko dvignete z osebno izkaznico pri Mesarstvo Poznič, Partizanska 54 ali Kidričeva 57 (tel.: 85&-875). ■ ČESTITAMO! TURISTIČNA AGENCIJA Cankar|c«a 1, Velenje tel. 859-107 POTOVANJA TURIZEM IZLETI rent-a-car taxi rUtPS AVtOPREVOZNIŽTVO IN SERVISI p.o. VELENJE ŠPANIJA - LLORET DE MAR 16. junij / 8 dni samo 28300 sit POLETJE V ŠPANIJI od 39700 sit dalje -10 dni - polni pension HIT POLETJA 95 AŽURNA OBALA - NIČA - CANES - apartmaji odhod vsak petek od 30 junija dalje GRČIJA V AVGUSTU-(ladja, letalo) GARDALAND 27.05 -1 dan MIRABILANDIJA 17.06-1 DAN KONCERTI: __ - BON JOVI, VAN HALEN -11.06 Zeltvveg - EAST17 - 5.06. Munchen MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA!!! PRIVOŠČITE SI KVALITETO - POTUJTE Z NAMI ! Darinki Meh Leta 1973 v mesecu oktobru si prišla med nas gluhe in naglušne, sprejeli smo te z nezaupanjem, vendar smo že v kratkem času spoznali, da si človek, kije vreden zaupanja, ki nas gluhe in naglušne razume in se trudi za naš boljši jutri. Ti si se borila za pravice vseh poštenih ljudi, predvsem pa nas. Rada si nas imela in mi tebe. Dobro smo se ujeli, naučila si se našega govora, bila si naš tolmač in zaupnik. Mnogokrat smo ti zaupali stvari, kijih nismo nikomur drugemu. Pomagala si nam z nasveti ali dejanji. Nato je vmes posegla kruta in zahrbtna bolezen, kije kljub tvoji močni volji in borbi počasi, toda vztrajno pila tvoje življenjske moči. V najlepšem mesecu maju si za vedno odšla od nas. Za teboj bo ostala praznina, vendar boš ti ostala vedno v naših srcih. Darinka, hvala ti za ves trud, ni ga bilo malo, ki si ga vložila v delo z gluhimi in naglušnimi. H Člani Društva gluhih In naglušnih Velenje Društvo invalidov Velenje vabi vse svoje člane na volilno skupščino, ki boy soboto, 20. maja, s pričetkom ob 10. url v menzi Termoelektrarne v Šoštanju. Na skupščini bomo volili nove organe in se odločili za skupno delo v novem Medobčinskem društvu invalidov Šaleške doline ob Paki z osrednjim odborom v Velenju ter odbori invalidov v mestni občini Velenje in občinah Šmartno ob Paki in Šoštanj. Poleg tega pa bomo imeli še odbor invalidov v KS Konovo in Aktiv delovnih invalidov na Rudniku lignita Velenje. Društvo tudi vabi svoje člane na zanimivo tekmovanje - XXI. avtorally Invalidov, ki bo v nedeljo, 11. junija, s štartom ob 8. url zjutraj pri stari pošti Velenje. Za vse Invalide, pa tudi ostale bo gotovo zanimiv tridnevni izlet na Madžarsko v času od 15. do 17. junija, ki ga prirejamo v jubileju društva po dokaj ugodni ceni. Pokrovitelj izleta je jubilant RLV. Nekaj mest je tudi za letni, zdraviliški dopust, ki bo od 18. do 28. julija v svetovno znanem zdravilišču Biik na Madžarskem. Deset dni - 575 DEMI Vse informacije dobite v društveni pisarni vsak ponedeljek od 16. do 18. ure in vsak četrtek od 11. do 13. ure. Dobite nas tudi po faksu/telefonu 855-810. Ne zamudite priložnosti! B Tajnik Edvard Centrih ?§sJHPS AVTOPREVOZNIŠ7VO IN SERVISI KOROŠKA CESTA 64 p.O. VELENJE S VELENJE 063/853-312 VABIMO K SODELOVANJU več STROJNIKOV GRADBENE MEHANIZACIJE z delovnimi izkušnjami ali brez, na področju dela z buldožerji, bagerjl... Delovno razmerje bomo sklenili za določen in nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni na naš naslov: APS, p.o., Koroška 64, 63320 VELENJE $ Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje VPIS NOVINCEV 1 995/96 v 1. RAZRED INSTRUMENTALNEGA POUKA IN S0L0PETJA s sprejemnim preizkusom Sfarosf od 7. leta dalje (solopetje od 11. leta dalje) v MALO GLASBENO ŠOLO (vključno z otroškim pevskim zborom CICIBAN) Starost 5 in 6 let v PRIPRAVNICO Starost od 1. do 5. razreda osnovne šole v IZRAZNI PLES Starost od 4. leta dalje Vpis bo v Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje, Jenkova 4 (tudi za Šoštanj in Šmartno ob Paki), OD PONEDELJKA, 22. MAJA 1995, D0 TORKA, 6. JUNIJA 1995, VSAK DAN OD 10.00 D0 12.00 URE, 0B SREDAH IN ČETRTKIH TUDI 0D 16.00 0018.00 URE. IIAIN0 TELEIJI ČETRTEK, 18. maja: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Na današnji dan;6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdrav | niški nasveti; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 19. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 uma vmes ob 8.30 in ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na I svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 20. maja: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Na današnji dan; 6.301 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.301j Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svid 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.301 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu | sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 21. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.301 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP ; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli;|j 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 22. maja: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Na današnji dan; 6.301 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.301 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.' TOREK, 23. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.301 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.45 Pa zapojmo| eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 24. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.301 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešite« je naša; 8.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokrovitelj ERA Velenje; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živžav; 18.30 Poročila; 19.001 Na svidenje. _ _ sf\ i«a>lli>lllB Petek, 19. 5. ob 20. uri UTEMELJENI SUM - psihološka kriminalka Sreda, 24. 5. ob 20. url LAHKO SE ZGODI TUDI VAM - romantična komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI llSttllllllllSSfllltll Nedelja, 21.5. ob 20.30 url UTEMELJENI SUM - psihološka kriminalka Torek, 23. 5. ob 20. url LAHKO SE ZGODI TUDI VAM romantična komedija Naslednji filmi: Z ODLIKO, VSE, KAR SI ŽELIŠ (predpremiera), PRI-SCILA - KRALJICA PUŠČAVE, BUTEC IN BUTEC (predpremiera), ASTERIX OSVAJA AMERIKO, NELL-DIVJA ŽENSKA,... Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo in da ne rezervirate vstopnic na telefonsko številko 853-574 Kulturnega centra, ker to ni prqvi naslov za rezervacije kino vstopnic! MALI OGLASI GIBANJE PREBIVALSVA VIKEND AU MANJŠO HISO, velikost 9 X 6,5 m nedokončan, v I letušu, desni breg Savinje, prodam. Ogled mogoč po 15. uri. Infor-| macije v Šmartnem ob Paki 49 a, [ Dom ljudske tehnike. BREJO KRAVO z A kontrolo, pro-[ dam. Telefon 895-229. i OPEL KADET, letnik 1977, registriran do 95/11, ohranjen, prodam, j Telefon 832-431. | prestav in nov sesalec za prah prodam. Telefon 853-924. j SIMENTALKO TEUCO, staro 13 | mesecev, prodam. Telefon 851-906. | VEČJO OPREMLJENO SOBO, s uporabo sanitarij, kuhinje in tele-I ta oddam ženski ali dvema ženskama. Telefon 853-432 popoldan in zvečer. SEDEM TEDNOV STAREGA BIKCA PRODAM. Telefon 851-279. NAJAMEM ENOSOBNO STANOVANJE v Velenju. Telefon 063-412-150 dopoldan. JUGO FLORIDA, letnik 90, sre-| bme barve, registriran do 96/4 dam. Telefon 853-693. I OPEL REKORD 2.0S, letnik 80, oženih 75.000 km, prodam. lAvtoje garažiran in dobro ohranjen. Telefon 063-854-772. NOVO, ŠE ZAPAKIRANO spalnico I Tirna, ugodno prodam. Možno tudi Inatri obroke. Telefon 853-084. SILNICO GORENJE MUTA, s | frazo prodam. Cena po dogovoru. Jefon 850-438. | OSEBNI AVTO TOJOTO, odlično anjen, ugodno prodam. Tele-Ifon 857-758. | DOBRO OHRANJENO SPALNICO dam za 30.000 sit. Telefon 52-899. I ROLETE, ŽALUZIJE in lamelne za- vese izdelujemo in montiramo. Telefon 063-472-943 ali 0609-612-634. TEUCO, SIVORUJAVO, težko nad 400 kg, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 888-179. ZASTAVA 128 CL, letnik 87, tergi-strirano do 5/96, prodam za 2.300 dem. Telefon 854-343. NOVO NAHRBTNO KOSILNICO STIHL, hrastva soda 160 in 60 litrov, ter skobeljni stroj, prodam. Telefon 851-506, Majda, zvečer. INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ DURKOPP, dvoigelni, transport s koleščkom, ugodno prodam. Telefon 851-232. UGODNO PRODAM DVOSOBNO • STANOVANJE NA GORICI. Telefon 856-899, 062-512-530. NOVA HRASTOVA VHODNA VRATA Inles, vrhunske izdelave, ceneje prodam. Telefon 853-189. HIŠO V TRETJI FAZI, s 4100 km2 i * Pokliči »* in uživaj * j ft i -^p F ''' 'S ■ i "S 001809-474-2662 vinograda, ugodno prodam. Mat-jašič, telefon 062-753-243 Dester-nik, Ptuj. PRODAM AU ZAMENJAM dvosobno stanovanje za večje. Telefon 855-242 ali 854-089. NAJAMEM ENOSOBNO STANOVANJE v Velenju. Telefon 853-407. DOBRO OHRANJEN ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA in barvni TV Ker-ting, prodam. Telefon 857-749. VIS011RE, letnik 87, prevoženih 74.000, sivo metalne barve, ugodno prodam. Telefon 858-401. FRANCOSKO POSTELJO in regal za dnevno sobo z garderobno omaro, prodam. Telefon 858-401. OPEL KADET KARAMBOLIRAN, letnik 90, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 855-948. K0S0R GORENJE,novo frezo in koso s pogonom, prodam. Telefon 888-261. ODDAM KOŠNJO in zaradi bolezni prodam kravo in telico, obe breji in pregledani. Telefon 851-380. PONY KOLO ODLIČNO OHRANJENO, modre barve, poceni prodam. Telefon 852-996. PLEMENSKEGA KOZLA za nadal-jno rejo prodam. Telefon 893-090. ČEVLJARSTVO IRMAN ŠOŠTANJ, zaposli šivilije, možnost stalne zaposlitve. Informacije po telefonu 881-007. SEDEŽNO, SILVO, modre barve, prodam. Telefon 885-217. ŠKODO FAVORIT 135 L, prevoženih 12.000 km, letnik 92, prodam. Telefon 728-741. TROSED RAZTEGLJIV V LEŽIŠČE, ugodno prodam. Telefon 852-274 po 15. uri. KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK, znamke Hauk, malo rabljen, prodam. Telefon 856-846. KOSILNICO BUCHER PRODAM. Telefon 893-456. OPREMO ZA TRGOVSKI LOKAL, police, pulta, Alpos Šentjur, ugodno prodam. Telefon 853-551. V LAZAH, 2 km iz Velenja, prodam hišo z 1100 m2 zemlje. Telefon 850-803 po 16. uri. DIATONIČNO HARMONIKO izdelave Kapš, prodam. Telefon 858423. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo 21. maja v Šaleku pri Cerkvi prodajala mlade kokoši nesnice, stare 6 mesecev, 3 x cepljene in krmljene s koruznim šrotom. Prodajala bo od 8. 8.30 ure. Telefon 0602-61-202. NOV DALJINSKI TELEFON PANASONIC prodam za 14.700,00 sit. Telefon 850-552. SEDEŽNO GARNITURO UGODNO PRODAM. Telefon 856-551. DOBER JABOLČNIK, letnik 94 iz neškropljenega sadja prodam. Telefon 857-679. RABLJENO POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, prodam. Telefon 857-206. KUPIM HIŠO v Velenju, ali okolici. Informacije po telefonu 852-820 zvečer. ODDAM KOŠNJO V NAJEM, (v pod-kraju 1). Telefon 854-424. KUPIMO STANOVANJSKO PRAVICO. Pisne ponudbe na upravo lista pod "vselitev". VEČ METROV GABROVIH DRV PRODAM. Telefon 885-846. ZA PRIDNE DOBER ZASLUŽEK. Če imate prosti čas in avto, pokličite 066-272-111 ali 0602-43-857 ali 066-74-163. GORSKO KOLO, novo , 21 prestav, prodam. Tel. 063 856-056. Občina Velenje EBItSill!llitlSI3«il»eSStl« Poroka: Milan Ovnič, Paka pri Velenju št. 40/č in Rozalija Angeli, Paka pri Velenju št. 40/č. Smrti: Terezija Končnik, roj. 1923, Velika Pirešica št. 56; Peter Krajnc, roj. 1944, Celje, Šaraničeva ul.št. 6; Martin Vrečer, roj. 1913, Šmi-klavž pri Škofji vasi št. 6; Frančiška Plešnik, roj. 1908, Šoštanj, Koroška c.št. 42; Štefan Kovač, roj. 1914, Primož prt Šentjurju št. 26; Rok Kopitar, roj. 1898, Radmir-je št. 5; Anton Špilak, roj. 1926, Žebnik št. 23; Jakob Šega, roj. 1912, Babnagorašt. 14; Suljo Čauševič, roj. 1909, Šalek št. 83; Martin Kolar, roj. 1912, Okonina št. 34; Marija Lampret, roj. 1924, Paka pri Velenju št. 72; Franc Kočar, roj. 1929, Šoštanj, Cankarjeva c.št. 20; Marija Klanjšek, roj. 1924, Gavce št. 22. Občina Žalec Poroki: Hinko Vrfoek, Škofija in Zdenka Justina Povalej, Tmovlje pri Celju; Štefan Dobnik, Podgorje pri Letušu in Marjana Ašenberger, Podgorje pri Letušu. Smrti: Marija Mimik, stara 63 let, upokojenka, Žalec, Stritarjeva ul. 6; Albin Šlogar, star 50 let, gradb.posl., Vrbje št. 42/a. Občina Mozirje a*«aaaa»aaaa»aaaa*aaa Poroke: Branko Krajnc, 1962, Planina 3 in Barbara Kumprej, 1970, Planina 3; Frančišek Strmšek, 1965, Bočna 91 in Jožica Kosmač, 1961, Rečica ob Savinji 107/a; Klemen Kladnik, 1968, Podvolovljek 44 in Greta Plesnik, 1969, Podvolovljek 1. Smrti: Janez Kokovnik, 1922, Priho-va 1; Ivana Šurk, 1925, Šmiklavž 4. POGREBNA SLUŽBA A% CVETLIČARNA MORMA D.O.O. RARIŽLJE 1 1 / C 6331 4 Braslovče CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO O NOVIH TELEFONSKIH ŠTEVILKAH! lel & Fa« 720 (03, 20 ( 6( - kompletne pogrebne storitve - izdelava vencev in ostalih cvetličnih aranžmajev ter dostava na dom - ureditev dokumentov - odštejemo pogrebnino POSLUJEMO 24 UR NA DAN Sporočamo, daje umrl naš dolgoletni član FRANC KOČAR, doktor rudarskih znanosti Prizadevnega člana našega društva, odličnega rudarskega strokovnjaka in dobrega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu. Društvo inženirjev in tehnikov Rudnika lignita Velenje. Spet je prišla pomlad v deželo, se vsak življenja veseli. Pred letom dni še poln življenja, načrtov novih si snoval, še slutil nisi, da pred tabo je dan, ko tiho boš zaspal Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, kar tebe več med mani ni. V SPOMIN V torek 16. maja je minilo leto dni, od kar si nas zavedno zapustil, dragi mož, ata, dedi in sin FRANC RAMŠAK Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko ali poklonite cvet. Vsem iskrena hvala! VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in tašče ANGELE DOBNIK 25.12.1932-10.5.1995 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom Tomšičeve 1 - 3, sodelavcem RLV Velenje -Jamska Mehanizacija - strojni remont, M Clubu Velenje, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, Društvu upokojencev Velenje in gospodu duhovniku za opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki ste jo v letih njene bolezni obiskovali in ji kakorkoli pomagali. Žalujoči vsi njeni. m^rn Ne morem iz zemlje, kot drobna semena, da zopet bi segli v toplo si dlan. Ne morem, med nami je krsta lesena, saj zdaj me ničesar več ne boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, ome, praome, sestre, svakinje in botrce FRANČIŠKE PLESNIK 1908-1995 se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč dr. Lazatju, sosedi Angelci Klančnik in ostalim sorodnikorp, prijateljem in znancem, za darovane sveče in cvetje. Posebno zahvalo izrekamo duhovniku gospodu Janku Kvartiču in stanovalcem Kajuhove 7 Šoštanj. VSI NJENI "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš Cas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špe-gel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: 11111 UMU M in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje Srečanje otroških folklornih skupin Zveza kulturnih organizacij Velenje bo danes (v četrtek) pripravila medobčinsko srečanje otroških folklornih skupin. Na 12. tovrstnem srečanju po vrsti se bodo predstavile skupine osnovnih šol iz Velenja, KUD Antona Tanca iz Marije Gradca pri Laškem, Podgorja pri Slovenj Gradcu in Šmartnega ob Paki. Srečanje bo potekalo v prostorih osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Velenje, začeli pa ga bodo ob 19. uri. "(tp) Še zadnji napotki pred odhodom v slovensko vojsko Tokrat v Kranj, Cerklje in na Ptuj VELENJE - V ponedeljek dopoldne so v Domu obrambe pripravili sprejem za 20 fantov, ki bodo v naslednjih dneh oblekli vojaško suknjo. 10 so jih z rdečim nageljem sprejeli že prejšnji teden, saj so ti že odšli v učni center na Ptuj. Fantje so tudi tokrat dobili še zadnje napotke pred odhodom in zagotovilo, da se lahko med služenjem vojaškega roka ob morebitnih težavah vedno obrnejo na območno enoto slovenske vojske v Velenju. Odhajajo pa v Cerklje in Kranj. Konec meseca maja bodo v vseh treh občinah v Šaleški dolini potekali letošnji nabori ločeno. Okrašeni vozovi se bodo tokrat prvič ustavili v Smartnem ob Paki in Šoštanju (29. maja), v Velenju pa bo nabor 30. maja. mbš Parkirna zmešnjava I pred velenjsko pošto Prometni znak, postavljen pred vhodom na parkirni prostor pred velenjsko pošto prepoveduje parkiranje tovornjakom. Že zaradi ugleda mesta Velenja na tako prometni parkirni prostor tovornjaki nikakor ne sodijo. Na tem parkirnem prostoru pa tudi ni prostora za osebna vozila, ki imajo oznako, da se v njem vozi invalidna oseba, saj je na označenih parkirnih prostorih, rezerviranih za invalide, dovoljeno parkiranje samo njim. Tu pa ni tako! Skrajni čas je že, da v Velenju uredijo pobi- ranje parkirnine, pa ne le pred pošto, tudi pred zdravstvenim domom in Rdečo dvorano. Parkirni prostori za tovorna vozila so urejeni na Žarovi cesti pri bivšem HPH-ju, pa še osvetljeni so, vendar tega vozniki ne upoštevajo. mL. Ojsteršek Parkirna zmešnjava na parkirnem prostoru pred velenjsko pošto, kjer sta vedno zasedena tudi parkirna mesta za Invalide. Tovornjaki pa zasedajo kar po dva ali tri parkirne prostore, kakor jim paše... Medobčinski prvaki so znani Spet vesela Vesela šola V petek popoldne se je na osnovni šoli Šalek v Velenju zbrala množica znanja polnih veselošo-larjev, ki so na šolskih tekmovanjih dosegli zadostno število točk in se tako uvrstili na drugostopenjsko, medobčinsko tekmovanje. Prišli so prav iz vseh šol v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki, posebnost letošnjega tekmovanja pa je ta, da se ga je udeležilo največ osnovnošolcev dosedaj. Mi smo se po opravljenih testih pomešali med njih in jih vprašali, kako Je bilo. Grega Povše, 5.r. OŠ Bratov Letonjev iz Šmartnega ob Paki: "Bilo je težje kot na šolskem tekmovanju. Nekatera vprašanja so bila težja, nekatera pa malce bolj povezana s šolsko snovjo in zato lažja. Imam občutek, da sem uspešno odgovarjal, saj nisem odgovoril le na eno vprašanje. Današnjega tekmovanja smo se udeležili trije petošolci iz naše šole. Tokrat tekmujem prvič in moram reči, da mi je všeč Pisani list, ki je "podlaga" za tekmovanje, pa tudi tekmovanja imam rad." Tonči Lah, 7.r. OŠ Livada Velenje: "Letos sodelujem na tem tekmovanju že četrtič, tretjič sem na občinskem prvenstvu. Tokrat so se mi vprašanja zdela lahka, no, malo težje kot na šolskem tekmovanju je že bilo. Vprašanja me vsekakor niso presenetila, rešil sem v prvem "šu-su". Pripravljal sem se s pomočjo PIL-a, nekaj stvari pa moraš vedeti tudi sam. To je zame popestritev pouka in je res vesela šola, kot je rečeno." Urška Vodlan, 4.r. OŠ Miha Pintarja Toleda Velenje: "Letos sem prvič tekmovala in moram reči, da se mi je test zdel zelo težak. Porabila sem kar veliko časa, da sem ga rešila. Občutek imam slab ravno zato, ker je bilo težko. Vprašanja so bila bolj kot ne pilovska, vesela in zanimiva, a vseeno težka. Vesele šole pa se bom vsekakor še udeležila, saj imam taka tekmovanja rada." Neda Cvetkovič, 4.r. OŠ Gustava Šiliha Velenje: " Vprašanja so bila zanimiva in ne preveč težka. Bila so predvsem povezana z družino, domom in iz življenja živali. Marsikaj seje navezovalo na snov, ki se jo letos učimo. Najbolj veselo je pri veseli šoli to, da izvemo zanimivosti, ki jih v šoli ne spoznamo. Pisani list imam izredno rada, zato bom še sodelovala v Veseli šoli." Mateja Trinkaus, 6.r OŠ Šmartno Velenje: " Test se mi je zdel lahek in naravnost super. Zelo sem vesela, da sem bila tukaj. Kar nekaj vprašanj je bilo prav hudomušnih, imam pa občutek, da sem naloge dobro rešila. Prvič sem se udeležila medobčinskega tekmovanja, še posebej sem tega vesela, ker smo tukaj iz naše šole le trije. Na šoli smo se pripravljali skupaj, vsak ( smo malo vadili in ponavljali snov. Upam, da bom še tekmovala." V ponedeljek so na Občinski zvezi prijateljev mladine Velenje, ki je tekovanje organizirala, že imeli podatke o prvakih. Med četrtošolci je to postala Simona Zupan (OŠ KDK), med petošolci Jernej Mazej (OŠ KDK), najboljša šestošolka je bila Barbara Mazej (OŠ KDK), sedmošolka Helena Breznik (OŠ Livada) in osmo-šolka Nina Ledinek (OŠ KDK). Med učenci OŠ Šmartno je postala prvakinja sedmošolcev Klavdija Grabner. Čestitamo in želimo veliko uspeha na državnem tekmovanju, ki bo 4. junija v Ljubljani. m Bojana Špegel Grega Povše Tonči Lah Urška Vodlan Neda Cvetkovič Mateja Trinkaus Rečica ob Savinji Najboljši želodci doslej fakulteti. Uradno bodo vsa priznanja podelili na tradicionalni prireditvi "Od lipe do prangerja" v začetku julija. Letos so se organizatorji še posebej potrudili. Delo ocenjevalne komisije si je lahko ogledal vsak, ki ga to zanima, na popoldanskem zaključku pa so poskrbeli za pokušino te dobrote * in za izjemno prijetno domače *» razpoloženje. Sklepni del letošnjega ocenjevanja znamenitih zgornjesa-vinjskih želodcev je bil v soboto na Rečici ob Savinji. Po tej kulinarični posebnosti je velik del Zgornje Savinjske doline znan daleč naokrog, (tudi) zaradi prenekatere zlorabe njegovega imena in slovesa pa se je Turistično društvo Rečica ob Savinji pred petimi leti odločilo za organizacijo ocenjevanja prave kakovosti te posebnosti, za geografsko zaščito njegovega porekla in zaščito blagovne znamke. Osnovnemu cilju se organizatorji v sodelovanju z Zadrugo Mozirje in vrhunskimi strokovnjaki dokaj hitro bližajo, doslej pa so že dosegli veliko. Dr. Božidar Žlender z ljubljanske biološke fakultete pri projektu vseskozi sodeluje, letos pa je bil predsednik strokovne komisije. Za letošnjo bero je posebej poudaril, da je bila raven kakovosti zelo dobra in da se nenehno izbolj- šuje. Še so stvari, ki jih izdelovalci lahko izboljšajo, res pa je tudi, da so do letošnjega leta odpravili vse največje napake, na katere so strokovnjaki opozaijali na ocenjevanjih v zadnjih letih. Takšne želodce bodo lahko izdelovalci s ponosom ponudili domačim in tujim gostom, je še poudaril dr. Božidar Žlender. Ob velikem napredku v petih letih so organizatorji lahko u-pravičeno zadovoljni, to velja za kakovost in za število prinešenih izdelkov. Letos so ocenjevali 60 želodcev, kar je največ doslej (lani so jih 44). Komisija je podelila 3 zlate plakete, dve srebrni in dvanajst bronastih ter 18 priznanj. Imena izdelovalcev so seveda znana, na njihovo objavo pa bo potrebno počakati, saj bodo uradni rezultati znani v teh dneh po mikrobiološki analizi na biotehnični