Lelo II Ljubljani, (isie ih januarja 1&20 i \ ? v SUiV. 2. POLITIČNI TEDNIK ZA SLOVENSKO LJUDSTVO. lasfeaja vsak potok iu sluiu- /e bilo tedaj po deželi na dnevnem redu. Na mizi si videl ovsenjak, meso Komaj ob na j večji h praznikih. Saj je moral kmet vse boljSe stvari prodati in le najslabše je po-kJdel doma. Najslabše se je v tem oziru godilo Kraševcem, Dolenjcem ter prebivalstvu po Slovenskih goricah. Velika krivica se je tedaj godila našemu kmetu zlasti pri davkih. Vlada je pojavita posebne komisje, ki so imele na- -,fleninitS*u ,UTe,jen in stalen kataster za mljiške davke a te so delale silno poča- si, !>ovršno in zaračunavale zemljiške dogodke popolnoma neenakomerno, kakor se jim je zljubilo, zato so bil tudi davki po različnih pokrajinah porazdeljeni hudo krivično. Zlasti za slovenskega kmeta je bil to hud udarec, saj so pri nas prevladovale male kmetije. Na Koroškem je bilo sicer eno posestvo povprek veliko po 25 oralov, a na Štajerskem le 17 oralov, na Kranjskem, kjer ie bilo obdelane !e eno tretjino zemlje. Pa celo samo 14 oralov. Ce vpoštevamo tu še. vedno precejšnjo množino veleposestev, sl lahko potem mislimo, kako malo zemlje je odpadlo na eno glavo kmetskega prebivalstva. Omenili smo že preje, da so bili vsled slabega vladnega gospodarstva cesarski in deželni davki od leta do leta večji. K temu je prišlo še odplačevanje kmetske odveze, zato so postala na kmetske rame naložena bremena naravnost neznosno. Postranskega zaslužka je bilo po deželi vedno manj. Zidava železnic'je n. pr. sama odškodovala naše voznike, ki so preje pre- važali tovore iz Trsta proti Celovcu in proti Dunaju za letnih 2 milijona goldinarjev. Modema industrija k dalje popolnoma zadušila naše staro gorenjsko železarstvo. Domača obrt, ki je nekoč tako cvetela po vseh krajih Slovenije je propadala od leta do leta. Med tem pa veliki mogotci in kapitalisti niso poznali nobene mere več v divjem pohlepu za novimi bogastvi. Polastila se jih je pravcata blaznost in v špekuliranju z delnicami raznih namerovanih akcij in tako se je končala svetovna razstava na Dunaju, ki je liotela lagati vsemu svetu o dobrem gospodarstvu in bogastvu habsburškega cesarstva s splošnim državnim bankerotom leta 1873. Na stotine bank in podjetij je bilo uničenih, tisoče in tisoče rodbin vrženih na cesto, papirnati denar je pa prišel skoro ob vso veljavo. To je bila žalostna posledica liberalizma in liberalnega gospodarstva v Avstriji. Po tem gospodarskem polomu je prišlo nekaj let največje zmede. Nobeden ni ESSS39 Dopisi. &%a Jz Savinjske doline. Zopet vam pošiljam par vrstic iz te btužene Savinjske doline, v kateri se cedi mleko in med, a le za bogataše seveda, za ljudstvo so pa dobri nezabeljeni žganci. Kakor med vojno, tako smo tudi danes reveži brez kruha iti moke, bogatašem pa ne manjka ničesar. Ce ni mogoče dobiti posameznih potrebščin nikjer, dobi se jih v klerikalnem »Kmetijskem konsumnem društvu« v Rečici, a seveda le za bogata-še-kierikalce, revnega človeka tam ne poznajo. Da sc odiranje vrši še bolj po notah, so postavljeni posebni žitni komisarji, seveda sami bogati trgovci in tem gredo pa še na roko politične oblasti. Zahtevamo, da se različna živila, ki prihajajo sem pravično razdele med vse, no pa samo med klerikalne konsumarje in druge mogotce. Sporočam vam tudi, da se naš kaplanček Franček zelo jezijo na »Ljudski glas« in grozijo negovim naročnikom s peklom in hudičem. No, eden naših prijateljev mu je pa hudomušno svetoval, naj ga naroči še sam. Iz Predvora na Gorenjskem. V petek dne 26. decembra se je vršil pri nas prav lepo obiskan socijalističen shod. Otvoril ga je domačin sodr. Košir, poročevalec je prišel pa iz Ljubljane. Razložil nam je gospodarstvo liberalne in klerikalne stranke med vojno in pokazal njihova kapitalistična jetra. Zlasti se je dotaknil paševanja po občinah in aprovizacijah, agrarne reforme, delavskega zavarovanja in volitev. Shod sta motila dva duhovna gospoda, ki sta jo pa slabo izkupila, ker ljudstvo se je med vojno marsikaj naučilo. Iz Slovenskih goric. Letošnja vinska trgatev bo proti lanski glede množine in kakovosti precej slabša in na nekaterih krajih ne bodo stroški pokriti. Viničarji smo se trudili od ranega jutra do poznega večera v vinogradih pa ni bilo možno rešiti trte raznih bolezni, ker je bilo vedno neugodno vreme. Položaj viničarjev je jako kritičen, dnevna plača znaša 5—6 kron, cena moke pa znaša 5 K 60 in se še vedno zviša, kako torej moram izhajati ker zaslužek ne zadostuje za prehrano s čim pa si potem dostuje za prehrano, s čim pa si potem ge reči. Ako vlada nekaj ne ukiene, bo naš položaj veliko slabši ko med vojsko, pomanjkanje je povsod. Obetalo se nam je veliko v novi domovini, prosta saditev tobaka, dobili smo nasprotno, podražili so tobak in ga dobijo trafike na deželi vedno manj, prodajajo ga ob določenih časih pri glavni založbi brez kart, kar pa je zelo napačno ker delavec kateri je po' 1—2 uri oddaljen od Gornje Radgone ne more vendar ne za malenkost tobaka celega dneva zamuditi in na tak način dobijo tobak v roke tisti, kteri so v bližini in verižniki, kteri ga za drag denar prodajajo dalje. Obljubljalo se je prosto kuljanje žganja, dosegli smo nasprotno, pristojbine so navili tako visoko, da se ne splača več kuhanje žganja. Prej smo viničarji kuhali žganje iz vinskih tropin in s stem pomagali za nakup živeža in za domačo potrebo smo imeli kot krepčilo pri napornem delu v zimskem času. pa tudi tega nam ne privoščijo. Gostilne so bile poleti ob S. uri zaprte, da bi si ja ubožni delavec po dokončanem delu ne mogel privoščiti kozarec sadjevca, torej namesto svobode, se nam ponuja suženstvo v blaženi Jugoslaviji. Kje so lepi časi v stari domovini. Iz Gornje Radgone. Meseca aprila se je vršila pri Sv. Jurju ob Ščavnici za ta okraj konjska klasifikacija. Pri tej prvi klasifikaciji se ni nepristransko ravnalo kakor po drugih krajih in poročilih raznih listov. Naj navedem iz našega okraja uva slučaja: Kmet Jožef Satlar v Lastomercih ima 30 oralov lastne zemlje in ima samo dva konja, od teh je eden star že nad 25 let in za delo v hrboviti legi nesposoben. Satlar ne obdeluje samo lastne zemlje, ampak tudi večini manjšim posestnikom, kteri nimajo vprežne živine. Satlar je prosil in dobil lani od vojaške oblasti proti plači enega sestradanega konja, kterega je čez zimo dobro redil in potem navadil voziti. Pii klasifikaciji se mu je odvzel konj in prošnja in tudi posredovanje župana ni pomagalo nič. Konja so oddali drugemu kmetu, kteri ga ni potreboval in kakor se je izvedelo, že med potjo prodal. Kdo bo sedaj potnaga! revnim posestnikom, ali jim bo komisija? Drugi slučaj: Vračko Franc, kmet v Orehovci, kteri je moral dati med vojsko svoje tri konje za vojaške potrebe in moral ker konjev ni bilo dobili nakupiti par volov, kar pa nc zadostuje za obdelovanje njegovega posestva, zatorej je prosil in dobil- eno kobilo od vojaške oblasti, Ktero je čez zimo redil, ker bi bila za pleme sposobna. Pri klasifikaciji £> se je zgodilo drugače. Komisija ie vsako prošnjo in ugovor odklonila in kobilo dala Jurjevškemu poštarju Kreftu, kteri ima, oziroma je imel ta čas 3 lastne in 2 vojaška konja, kakor sc sliši kot neko nagrado, ne pa, da bi potreboval, ker je pozneje hitro enega konja prodal. Ker se je po raznih listih pisalo, da se imajo dotične pritožbe vložiti na deželno vlado, je Vračko tudi to stcril s pripombo, da plača za kobilo v slučaju, da jo dobi nazaj, namesto 500 K prvotne cene sedaj 1000 K. Ta prošnja, vložena pred 3 meseci še ni i-ešena in bo menda tudi spala dalje. To ravnanje je absolutistično, ker bi vendar morala vlaoa za obdelovanje polja skrbeti in za konjerejstvo v interesu prebivalstva in se prepričati v vsakeln dvomljivem slučaju o potrebnosti, ne pa enemu vse, drugemu pa nič. Kal takega prejšnja vlada nikdar ni in bi ne storila in je res žalosten začetek nove, nam svobode ob-Ijubljaoče vlade, kar ho imelo posledice, da v krajih, kteri so tako prezirani, ne bede polje obdelano proti drugim, kteri so obsipani z dobrotami. Župan Jurjevski g. Domajnko bi lahko še marsikaj pripomnil k tej zanimivi klasifikaciji. Konjerejci. Gubčeva zveza. Od večih strani nam poročajo, da se že pripravlja ustanovitev »Gubčeve zveze«. Nekateri so nam poslali tudi že predloge in načrte za ustanovitev. Takih predlogov smo zelo veseli in pozivamo vse naše prijatelje, da nam pošiljajo in Javljaj* svojo želje glede te organizacje. V Ljubljani se Je namreč osnoval odbor, ki dela načrt za to organizacijo in bo vsak predlog zelo dobrodošel. Upoštevalo in porabilo se bo vse. zato pričakujemo taVlh predlogov, načrtov in žeijži še od dmgrd. Po svetu. sss Po svetu. Z5S Mirovna konferenca počasi vodi svetovni mir, kakor doslej Prenapeli se ti gospodje gotovo ne bodo. kvečjemu ta ali oni bo dobil par sivih, las od skrbi, kako ustvariti kapitalistom čim največ koristi od svetovne vojne. Pravijo, da se pečajo sedaj z rešitvijo’našega življenjskega vprašanja, to je z jadranskim vprašanjem. o katerem smo pisali že v zadnji številki nekoliko več. O tej za nas tako važni zadevi so utihnili zopet vsi glasovi. Da bi le ne piilili žolča v naše zgodnje veselje. Vsekakor pa upamo, da bomo v 2—-3 tednih glede Lahov na jasnem. Da prostovoljno ne bodo odnehali, kaže že to. da d’Annunzia še vedno niso spodili iz Reke. prav natanko vedel kako in kaj je treba začeti, da se spravi državo zopet v pravi red in tir. Poleg vsega je divja! v prvem direktno izvoljenem državnem zboru še ljut boj med liberalci m nazadnjaki, zaradi raznih cerkvenih in šol. postav. Nazadnjaki, ali kakor jih zovemo tudi konservativce, niso mogli preboleti, da se je iztrgalo zlasti šolo iz nezmožnh rok, klerikalne duhovščine. Vso to dolgotrajno komedijo je končno zaključila še okupacija Bosne in Hercegovine. Popolnoma zavožene državne razmere so se šele nekoliko uredile ko je leta 1879. prevzel vlado ministrski predsednik grof Taaffe. Ta mož je vozil avstrijski državni voz dolgo let še precej srečno, a kaj prida koristiti tudi ni mogel. Pod njim in njegovimi nasledniki se ie po drobtinicah dovoljevalo ljudstvu močnejše zastopstvo v državni zbor, dokler ni končno leta 1906. popolnoma zmagala stara neizprosna zahteva socijalne demokracije po splošni, enaki, tajni in direktni volivni pravici. Ogoljufali so nas le še za proporčni sistem, da so tako potom sestav" vollvnih krajev lahko vplivali še na sestavo državnega zbora. Leta 1885, so razširil; najpre- je volivno pravico na vse, ki plačujejo vsaj 5 gld. davka, leta 1897 je bila uvedena v državni zbor takozvana peta kurija, v katero so volili vsi moški državljani in leta 1906. je bila, kakor rečeno, končno uvedena splošna volivna pravica. Boj za enakopravnost narodov in jezikov v Šoli in uradu se je v parlamentu, kakor tudi v deželnem zboru vedno ljute-je nadaljeval in oholi Nemci so morali vedno bolj popuščati ter priznavati, da žive poleg njih v Avstriji še drugi narodi, ki imajo istotako pravico do življenja. Vlada Taffeja in njegovih naslednikov Je ljudstvu obljubovala zelo veliko, izvršila je pa mnogo manj. Nadaljevali so z zlaganjem razkosanih zemljišč in delili še naprej občinska posestva, kar ni rodilo baš najboljših posledic, zlasti razkosavanje skupnih občinskih pašnikov. Uvedle so se tedaj tudi nove zemljiške knjige in izenačili krivično porazdeljen zemljiški davek, obenem je pa vlada močno zvišala dohodninski in rentni davek, čeprav so se temu oholi bogataši močno upirali. Ljudske krvosese po dt želi so nekoliko ukrotili z zopetno uvedbo postavo zoper oderuhe !n misel po hranilnicah, posojilnicah ter zadružništvu je vedno globje prodirala med najŠirje plasti naroda. Na Slovenskem sta tozadevno najvnetejše delovala rajni dr. Krek in dr. Vošniak. Koristi hranilnic tn zadružništva pa še dolgo ni bilo mogoče popolnoma izpregledati ker se je tedanja naša liberalna ali kakor sr danes zove »Jugoslov. demokratska stranka«, sesto-ječa po deželi večji del iz gostilničarjev, trgovcev ter oderuhov upirala in borila na vse kriplje proti tako koristnim ImanUnl-cam in zadrugam. Pa tudi klerikalci so iz te lepe dr. Krekove misli ustvarili !e grdo potvoro Ker so hoteli vse zadružništvo vpreči v svoj strankarski voz in ga zlorabiti v umazane strankarske namene. Hranilnice, zadruge In konsumna društva so rasle kakor gobe po dežju, njim na čelu so pa stali večji del nezreli in zagrizeni kaplančki in drugi taki nesposobni ljudje, ki niso imeli pojma o umnem gospodarstvu. Ni čudno tedaj če je en polom sledit drugemu, stotine, da tisoči našega ljudstva so prišli ob vse in s tem je prišla ta lep* misel za dolgo let ob slabo Ime med naro- dom. (Dalje prih > Na Ruskem te razmere ne izpreminjajo mnof^o. Vladajo tam še vedno boljševiki, pred kratkim so pošteno naklestili celo vse čari-srične generale, ki se vojskujejo proti njim. To je entento nekoliko izpametovalo, in tedaj je koneono pršla do prepričanja, da boljše vi kov ne bo zatrla on ten ta s s ti se bodo merodajnim oblastem o volitvah lepo zahvalili, saj se ni mignil Za nje skoro niti s prstom ne. Na orožnih vajah zapravlja čas .š vedno cela kopica gospodarjev in družin očetov, čeprav so bile izdane v t svrho stroge naredbe, da sc morajo čir Preje odpustiti. Kakor v Avstriji! Domoljub ali oslovska trobenta ste «uje v zadnji številki že zopet svoj uma *kni jezik. Sicer smo mu dali v zadnji šte , «ki že po njegovih lažnjivih zobeh, a vs P*20, da mu to še nc zadostuje. Bo treb v r°ke pač močnejšo silo, najbolj nsji bič. Se že moči, le malo počakaj š< zegnani lažnjivec. hujskač in hinavec vvu. uJ?0* ‘*enar imamo sedaj v Jugosla Ue m 0 .vane Krone, stare srbske banč . ainarje in nove državne narodne dinar kom ;aterih sedaj izplačujejo plačo vola nima I' ,?,rožnikom. Ta novi narodni dina ®aJa tolike vrednosti kot stari bančni di i Nova pošiljatev iz Amerike bo zelo velika. Samo iz Clevelanda bo menda odposlanih 1150 zabojev v vredosti 7 milijonov kron. Pošiljatev bo došla v Trst ali Dubrovnik. Štetje železniških vagonov po vsej Evropi. »Narodna Politika« poroča, da se ’ prične štetje železniških vagonov v vsej J Evropi pod vodstvom entente namesto I 7. decembra 1919 šele 4. januarja 1920. Cena živil v Avstriji. Nemški listi na-! i^ovedujejo, da bodo cene živilom v Av-; striji ob novem letu naslednje: Svinjska ' mast 90—100 K, moka 10—12 K, goveje j meso 48—68 K, pečenka 80 -100 K kilo ! gram, hlebček kruha 5 K. Vreče za kmetovalce. Ministrstvo za prehrano bp izročilo zvrzi kmetijskih zadrug 140.000 vreč v svrho razdelitve med potrebne kmetovalce. Demobilizacija. Vlada je definitivno sklenila, da se spuste domov vsi vojaki s solunske frcnite. Demobilizacija prvega poziva se bo izvršila 1. januarja, ko.se bodo nekoliko zboljšale zunanje razmere. Stanje učiteljstva v naši državi P<> podatkih ministrstva za prosveto je bilo dne 1. decembra v naši državi skupno 16.130 učiteljev in učiteljic. Pri volitvah v »Slov. Kmetijsko Družbo« so se pošteno zbili med seboj klerikalci in stranka liberalnih gruntarjev. Za predsednika je bil z veliko večino iz-i voljen klerikalec Iskra. Ostalega odbora vsled prevelikega razgrajanja niso mogli voliti. Potni listi za Ualijo in iz Italije. Da se olajša osebni nromet med Italijo in kraljestvom Srbov, Hrvatov in Slovencev, vi-dira do nadaljne odredbe potne liste za (»sebe, ki žele potovati v Italijo, gospod Gonsalvo Sumonte, ataše beograjskega italijanskega poslaništva v Ljubljani, za potnike pa, ki potujejo v naše kraljestvu-, g. Branka Markovič, predstavnik našega kraljestva v Trstu. Drobiž po 10 in 20 vin. je izdal mestni magistrat za Maribor. Dvajsetvinarski /e cirkulira, 10 vinarski pride v pomet ta teden. Naše ljudi, ki hodijo v Zagreb po kupčijah, opozarjamo, nai se ne dado po zagrebških ulicah v vodstvo raznim ljudem. Dogodilo se je že parkrat, da so jih taki voditelji speljali na samotna mesta, kjer so jih oropali. Res sramota za Hrvate, da : ne znajo napraviti reda niti v svojem Za-: grebu. Kag bomo morali pošiljati Slovenci na Hrvaško še žandarje in policaje? Novo trgovinsko pogodbo z Avstrijo z dodatki vred, ki so se sklenili v Beogradu,. je podpisal na Dunaju minister Kri stan v Imenu naše vlade. Gospodarske vesti. ’ Blago še vedno v Solunu. V Solunu še vedno leži 8000 vagonov raznega blaga za Jugoslavijo. Prehiteli sc pa res ne bodo v Eielgradu. Železniški načrt Kranj'-Vellkovec. Inženirji so izdelali načrt za zgradbo železnice Kranj-Vdikovec-Št. Janž na Mostiču. »Mir« pravi k temu načrtu, da bi bolje kazalo, speljati progo na Kamnik, ker bi bila železniška zveza od Železne Kaplje Kamnik krajša in bi otvorila Savinjske Alpe svetovnemu turistovskernu prometu. Našo valuto hoče sedanja vlada kar na svojo roko in sicer brez ljudskih zastopnikov rešiti. Vse reševanje tega kočljivega vprašanja se sedal suče okrog testa, kako zamenjati krone v dinarje. Finančni minister Veljkovič trdovratno vztraja pri mnenju, da se zamenja 1 dinar za 4 krone. Zastopniki onih krajev, kjer je doma krona, se sicer upirajo, toda vse kaže. da bo finančni minister zmagal. Začelo se bo zamenjavati najbrže že meseca januarja In sicer s takimi dinarji, na katerih bo na eni strani tiskano 1 dinar, na drugi strani 4 K. Ker še ni dovolj novih bankovcev v Beogradu, je šel zastopnik finančnega ministra v Pariz ponje. Poživljamo naše ministre, da se odločno upro taki »rešitvi valutnega vprašanja.« Dolar pada. Zadnje thji je dolar hitro in nepričakovano padel. Izmed valut zavezniških držav je bila ameriška edina, ki se je trdno držala in celo — kljub zapletenemu političnemu položaju, mezdnim gibanjem in vr.jni nevarnosti z Mehiko - • stalno rastla. V času od 18. do 20. t. m. je padel dolar na zagrebški borzi s 100 na 90 K Dolar je padel tudi v Franciji. Italiji in Curihu. Vendar sodijo trgovski krogi, da je la padce samo hipen in da nima globljih razlogov. Cene usnju in kožami. Deželna vlada je določila sledeče cene za podplate 44 do 84 kron. za rjavo zgornje usnje 84 do 95 kron. za čmo zgornje usnje 76 do 84 kron. { za telečje zgornje usnje 76 do 84 kron, za ! telečje zgornje usnje 117 do 125 kron za kilogram. Cene /a telečje in goveje kože | so najvišje 18 K za kilogram, konjske po i 100 do 150 K. svinjske kože 8 do 12 kron. Razširjenje splitskega pristanišča. ] Kakor se poroča, se je sestavila komisija hidrotehničnih inženerjev, ki ima nalogo, ! da preštudira, če je mogoče hitro dognati in razširiti pristanišče v Splitu na podlagi načrta, katerega je še stara Avstrija izdelala. Če bodo financialne razmere dopuščale, se bo začelo z delom takoj spomladi. * I * * * 5 ! mr Hofete obdržati svoja lepoto? Nočete imeti kakor baržun mehko kožo? Nočete solnčnih peg, mozoljev in ogrcev? Uporabljajte Fellerjevo pravo El/a obrazno, kožo obvarujočo p o m a d o I Občudovani bodete! Zavidam! I lonček 6 K, No. III močnejše vrste 9 K. K temu Fellerjevo najfinejše HHjno-mlečno milo 15 K. Hočete imeti lepe, zdrave lase? \Fellerjeva prava Elza Tannochina pomada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj, prerano osivenje! Zabrani plešo! 1 lonček 6 K, No. III 9 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 1 K 80 v. :: :: in 2 K 50 v :: :: Mučijo Vas kurja očesa? Fellerjcv pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škatljica 3 K 50 v., ve-:: :: lika škatlja 5 K 50 v. :: :: Žalite ia kaj? Fellerjeve Elza uraivalne pastllje (Kolonjska voda. 1 škatlja 5 K. Fellcrjev usipalni prašek proti potenju. 1 škatlja 5 K. Fellcrjev mcntolnl črtnik zoper glavo- In zobobol. 1 škatljica 3 K 50 v. Fellcrjev Elza fluid. 6 dvojnatih ali 2 veliki Špecijajni steklenici 24 K. Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 12 K. Močna Francovka v steklenicah po 6 K in 16 K. Omot in poštnina posebej a najceneje. EUOKN V. F ELLER, (jekarnar Stubica Donja Elza trg Nr. 858 (Hrvatska). B9SS9 Za ženske. !2E>s Mehurčke in eri n te po ustnicah meči z antično tinkturo. Namoči večkrat ali naveži v tinkturo namočeno krpo. Ušesno maslo pozdravi zelo hitro, razpoke na usticah zalepi z beljakovo kožico. Smrekovi češarki so premalo poznana pomoč za jetiko, pa saj po mestih niti ne vedo, kaj je češarek. To je smrek in storž, ki je prve mesece rdeč, pozeleni proti leseni tn dozori in oleseni šele drugo leto. Za zdravilo se nabira rdeče češarke koncem junija. Izlušči jih in posuši med okni ali na peči. Ali pa namoči sveže luskine v finem špiritu, dobil boš krasno velečo tinkturo, ki je izvrstno mazilo za kostne in ttdne bolezni. Za gnile zobe, za katar pljuč in sapnika kani malo tinkture v toplo vodo in izpiraj si usta, grlo in nos. Tudi za druge bolezni, kakor črevesni katar in želodčne krče, je dobro vlivati na bolni kraj to tik turo, sitno ie samo to. da madeži dolgo ne izginejo iz perila. Za jetiko je najbolje, da kuhaš čaj iz luskin, pest luskin prevri na pol litra vode in uživaj predpoldne in popoldne i>o osmin-ko litra mlačnega čaja. Kuhati se mora vsak dan sproti. Neki zdravnik na Ruskem si je bil naredil premoženje s tem, da je prodajal in naročal smrekove luskine kot čai za jetikm S tem >e pozdravil mnogo ljudi, ki niso niti vedeli, da pijo smrekove češarke. Ta čaj res ni prav prijetna pijača, ker je jako smolnat, pridobi pa na okusu, ako mu primešaš žlico smrekovega sirupa. Samostanska sestra se zdravi že več let s takim čajem in je čimdalje boli čvrsta, dasi ii je pred leti mnogo krvi ušlo in je njeno življenje polno skrbi in naporov. es%9 Drobiž. Tri milijone kron za jedno knjigo. Iz Londona poročajo listom: Na neki tukajšnji dražbi knjig je bilo prodano Shakes-peareovo delo »Vemis in A doni s« iz !. 1599. za 15.000 funtov štertingov (t. j. približno J milijone v naših kronali. Nemčija prepovedala izvoz pisalnih strojev lastnega fabrikata. Cene cigaretam in cigarami poskočijo v Nemški Avstriji za 200 do 30U odstotkov. Cena žigicam v Nemški Avstriji je fiksirana in znaša za škatljico 20 vin. Nikita težko obolei. iz Cap Manina je došla vest, da je bivši gospodar Cmego-re, razkralj Nikita resno zbolel in da že nekoliko dni bljuje kri. Itaijanska kraljica odide drevi v Cap Martin v posebni misiji. Morala bo prepričati svojega očeta, da se mora z usodo pomiriti. Bivši nadvojvoda poročil ločeno ženo. • »Arbeiter-zeitung* poroča, da je generalni polkovnik Jožef Terdiuamd Habsburški izposloval pri nižjeavstrijskl vladi zakonski dispenz, da se poroči z ločeno stotnikovo soprogo Rozi Joki roj. Kaltenbrunner. Srbski stroji najdeni na Dunaju. Kakor je znano, so Avstrijci v času okupacije odpeljali iz Srbije vse stroje iz arzenala v Kragujevcu in tvornice smodnika v Olh-ličevu. Sedaj se je posrečilo najti vse te stroje, in sicer v dunajskih tvornicah. Naša vlada je poch zela na Dunaju korake, da se stroji čimprej vrnejo. Obveščeni smo, da je avstrijska vlada pokazala veliko razumevanje glede tega vprašanja ter ugodila našim zahtevam, da se nam vrnejo stroji, in sicer takoj, če-tudi še niso gotove, vse formalnosti glede ratifikacije mirovne pogodbe. Te dni bodo pričeli s prevažanjem strojev. Strašna umrljivost otrok v Bosni in Hercegovini za časa vojne. Bosanski listi poročajo: Pri nas je od časa vojne pomrlo črez 165.000 otrok deloma vsled pomanjkanja zdravniške nege, deloma vsled pomanjkanja živežnih potrebščin. Petje kot zdravilo. Splošno znano je, da se z neprestano vežbo petja razvija in jači vsak telesni organ. Kdor poje, čuva prsa. — Manassein je na svoji kliniki (v Petrogradu) preiskal prsa 222 pevcev od 9. do 53. leta ter prišel do sijajnih rezultatov. Pri pevcih je obseg pis znat.no večji, nego pri onih, ki ne pojejo, ter se prav do starosti razvija in širi. Razteznost ! prsnega koša m moč pljuč je pri pevcih I ravno tako mnogo večja, a z leti še napre- duje. Od tuberkuloze umre redkokdaj io -teri pevec — a ko ni baš pijanec pa sc radi tega more petje priporočati kot h ■ vrstno sredstvo proti prsnim boleznin:; petje namreč koristi razvoju prs, po mišljenju doktorja Manasseina bolj nego gimnastika. USTNICA UREDNIŠTVA. Sodr. A. S. v Č. p. Radgona: Vašo prošnjo smo odstopili poverjeništvu za socialno skrb. Sodr. V. F. v Rogaški Slatini. Za Vaš dopis in načrt »Gubčeve Zveze* smo Vam zelo hvaležni in ga izročimo odboru, ki to organizacijo pripravlja. Gotovo ga bo up -števal. Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Fellerjevega pravega Elza-fluida in odpravljene so bolečine1! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijaini steklenici 27 K. Pellerjev Elza mentolni črtnik en komad 3 K 50 v. Želodec Vana ni v redu? Nekaj pravih Fellerjevih Elza-krogljic! Te so dobre! 6 škatljic 12 K. Pravi balzam 12 steklenic 30 K- Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 12 K. Omot in poštnina posebej a najceneje. Eugen V. Feller. Stubica donja, Elza trg št. 358, Hrvatska. C. stajice ■>ščwrlt& in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moj) najbolje preiakučena in sploSno hvaljena sred ^ v,, kot: proti poljskim mišim K V'—, za podgane i* miši K 7'—; osobito ostra pusta zn podgane K 7' — ; za ščurke K 7'—; posebno močna tinkture za stenice K 7'—; uničevalec, mol jev, prašek e« nši v obleki in perilu, proti mravljam, proM ufiem pri perutnini K