Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo iíf M ÜÜ 1" n m OPL ' POCLAIN Hydraulics IMI Pfflctsjon EJT^tobtitc MIEL OIDROn www.miel.si DU1EGH ISSN 1318 - 7279 AVGUST 22 / 2016 / 4 o In memoriam o I ntervju o Mobilna hidravlična platforma o Zrak v hidravličnem sistemu o Hidravlični filtrirni materiali o Iz prakse za prakso o Hibridna izdelava o Letalstvo o Bionika o Podjetja predstavljajo Elektronske rešitve SMARTmiMMM" 13 itidrostatični pogon, ki opravlja natančno tisto, kar zahtevate.. KRMIM IVillCA POCLAIN Hydraulics WWw.pncldin liy'J rs ulícs-to m upiranje Širok nabor hidravličnih ventilov tokokrog < POCLAIN Hydraulics * Za odprte in zaprte tokokroge * Zasnovani za delovanje z visokim tlakom in tokom * Optimirani ia delovanje s Potlain Hydraulics sistemi ^ Ventili za zaprte tokokroge ) Namenski krmilni btoki ¡Verilili rj odprte in jjjjftc tokokrogu » lahko fif«ii v lrc-rr>poiiien tiluk,. In «¡eJuVjlo i (imkijjtj tifd;.FvliWet}j kirriilftfnlrt > Ventili M prosti Tik , a Ventili» iwoiavtjiiije oprijema kgf« •Vrn'ili ij piipnii'h .\-iir jiiuvinji i •Orhlniki loka iti,In. VSEBINA Impresum 265 Beseda uredništva 265 ■ DOGODKI - POROČILA - VESTI 278 ■ NOVICE - ZANIMIVOSTI 292 Seznam oglaševalcev 358 Znanstvene in strokovne prireditve 325 Naslovna stran: Poclain Hydraulics, d.o.o. Industrijska ulica 2, 4226 Žiri Tel.: +386 (04) 51 59 100 Fax: +386 (04) 51 59 122 e-mail: info-slovenia@ poclain-hydraulics.com internet: www.poclain--hydraulics.com OPL Avtomatizacija, d. o. o. BOSCH Automation Koncesionar za Slovenijo IOC Trzin, Dobrave 2 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 560 22 40 Fax: + (0)1 562 12 50 FESTO, d. o. o. IOC Trzin, Blatnica 8 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 530 21 10 Fax: + (0)1 530 21 25 OLMA, d. d., Ljubljana Poljska pot 2, 1000 Ljubljana Tel.: + (0)1 58 73 600 Fax: + (0)1 54 63 200 e-mail: komerciala@ olma.si PARKER HANNIFIN Corporation Podružnica v Novem mestu Velika Bučna vas 7 8000 Novo mesto Tel.: + (0)7 337 66 50 Fax: + (0)7 337 66 51 IMI INTERNATIONAL, d.o.o. (P.E.) NORGREN HERION Alpska cesta 37B 4248 Lesce Tel.: + (0)4 531 75 50 Fax: + (0)4 531 75 55 MIEL Elektronika, d. o. o. Efenkova cesta 61, 3320 Velenje Tel: +386 3 898 57 50 Fax: +386 3 898 57 60 www.miel.si, www.omron--automation.com VISTA Hidravlika, d. o. o. Kosovelova ulica 14, 4226 Žiri Tel.: 04 5050 600 Faks: 04 5191 900 www.vista-hidravlika.si OMEGA AIR, d. o. o., Ljubljana Cesta Dolomitskega odreda 10 1000 Ljubljana T + 386 (0)1 200 68 63 F + 386 (0)1 200 68 50 www.omega-air.si .- Ml »nu.ra .1 • In memoriam • Intervju • Mobilna hidravlična platforma ■ IN MEMORIAM Janez Peklenik - utemeljitelj modernega strojništva 266 ■ INTERVJU Dr. Dejan Dovžan - prejemnik Zlatega znaka Jožefa Stefana 272 ■ MOBILNA HIDRAVLIKA Domagoj^ ANTIC, Zvonimir LAŽETA, Željko ŠITUM: Automatic levelling and wireless control of a mobile hydraulic platform with telescopic crane 296 ■ HIDRAVLIČNI FILTRIRNI SISTEMI Franci MAJDIČ, Anže PETERLIN, Matej TOMŠIČ: Testiranje hidravličnih filtrirnih materialov po standardu 302 ■ HIDRAVLIČNI SISTEMI Darko LOVREC: Vzroki za prisotnost zraka v hidravličnem sistemu 310 ■ HIBRIDNA IZDELAVA Damir GRGURAŠ, Davorin KRAMAR, David HOMAR, Janez KOPAČ: Hibridna izdelava s postopkom ciljnega nalaganja taljenega polimera in frezanja: I. del - optimizacija tehnoloških parametrov hibridne izdelave ob uporabi standardne ekstrudorske šobe 318 ■ IZ PRAKSE ZA PRAKSO Ivan VENGUST, Martin PETRIČ: Naprava za testiranje zavornih ploščic 326 Marjan POTOČAN: Lepljeni valjasti spoji in njihova uporaba v strojništvu 332 ■ LETALSTVO Aleksander ČIČEROV: Mednarodni pravni status vodje zrakoplova - 1. del 336 ■ BIONIKA - IMPLANTOLOGIJA Janez ŠKRLEC, Robert HARB: 10 vsadkov, ki bodo kmalu zelo aktualni in so močno povezani z bioniko 340 ■ AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Veliki valji DSNG z vlečno batnico (FESTO) 344 Magnetni transportni sistemi MagneMotion (TEHNA) 345 ■ NOVOSTI NA TRGU Sinhroni linearni motorji LMSA (HIWIN) 346 Vodno hlajeni navorni motorji HIWIN (HIWIN) 346 Optimalni vakuum z generatorjem piCOMPACT® 23 (INOTEH) 347 Kompaktna enota za nadzor moči: OMRON KM-N2 (MIEL ELEKTRONIKA) 347 Modul za varčevanje z zrakom Parker HASV (PARKER) 348 Frekvenčni pretvorniki Invertek (PS) 348 ■ PODJETJA PREDSTAVLJAJO Energijsko učinkovita priprava stisnjenega zraka (OMEGA AIR) ■ LITERATURA - STANDARDI - PRIPOROČILA Nove knjige Pnevmatika, ki ustreza standardom ■ PROGRAMSKA OPREMA - SPLETNE STRANI Zanimivosti na spletnih straneh 350 354 355 358 Ventil 22 /2016/ 4 263 PRAVI NASVETI, DOBRI NAKUPI, NOVI POSLI i Mednarodni sejem obrti in podjetnosti A Celjski sejem, 13.-18. september 2016 Najpomembnejši poslovni sejem v regiji (X) Kamping, karavaning in kuLinarika Razvojna in poslovna priložnost (p) Brezplačni nasveti za industrijo in podjetništvo strokovnjakov (S) Vse za gradnjo, obnovo in opremo doma (D Ugodni nakupi, doživetja za vso družino Cenejše vstopnice 1. dan, družinske vstopnice www.ce-sejem.si | eCE novice YnulfHITH O CELJSKI SEJEM UVODNIK © Ventil 22 (2016) 4. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 22 (2016) 4. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.revija-ventil.si e-mail: ■ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL - revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko -Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 22! Volume Letnica 2016 Year Številka 4 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFTinGZSn ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstven-strokovni svet: prof. dr. Maja ATANASJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIC, FS Ljubljana doc dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Ne mčija doc. cd r. Edvard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. d j Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Pjubljana mag.Franc JEROMEN,GZS - ZKI-FT , je upokojen prod. dr. Roma n KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, POCLAIN HYDRAULICS, Žiri izr. prof. de Darko LOVREC, FS Maribor izr. pjof. dr. Snntiago T PUENTE MENDEZ, University of Alicante, Španija doc. dr Jranc MAJDIČ,FS Ljubljana prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Go_jlEo NIKOLIC, Univerza vZagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragico NOE, FS Ljubljana dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK,univi dipl inže, Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS ILjubljaba JvnezŠKRLEC, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Po Iskava prof. dr. BrapeŠIROK, FS L_jubl_j;ana prof. do.Željko ŠITUM,Fakultet sBrorarrtva i brodogradnje Zagreb, HrvaEka v prof. dr. Janez TUŠEK, FS Lju bljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnici. Miloš NAROBE Oblikosenje oglasov: Narobe SteNio, d.o.o., Ljubljana Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Andrea POTOČNIK Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: Grafex d. o. o., Izlake Tivk: PRESENT, d. o. o., Ljubljana Marketing. dietribucija: Roman PUTRIH Naslov izda_jate.jin urednišRva: UL, Fakultet«^ za strojništvo - Uredništvo revije VENTIL AkUerčeva 6, POB 394,1000 Ljubljana Telefon: + (b) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 1500 izvodov Cena: 4,00 EUR - letna naročnina 24,00 EUR Revijo soVnancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) Revija Ventilje i.deksirana v podaOkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. (člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 9,5-odstotni davek na dodano vrednost. Spretnosti Slovenk in Slovencev po mednarodni raziskavi Izobraževanje, znanje, usposobljenost, spretnost, šolski sistem in vseživljenjsko učenje so prav gotovo najpomembnejša področja vsakega naroda in države. Iz zgodovine je poonano, da s j tiste države, ki so imelo in imajo dobno razvejan šolski sis-tem, ki vo velikoo vlaealv in še vlagaro v prej našteta pojročja, hitro napredovale rta oseh področjih - od kulture do športa in od industoije do znanosti. S tem se verjetno vsi sMnjamo. In danes jo to še veliko pomembnejše, kot ve bUo v pržtekbsti. V Sbvenji imamo dobro razv'it šolski in izobra-ževalni sistem. Na osnovnošolskem in praktično tudi na srednješolskem nivoju se šolejo skorač vsi mlados^iki. Na tertiavnom ioobra-oevanju ne izobraltuje največ študentov ja prebiralna v Eoropi. Dobro imamo razvito vježivljetjsko izobtaževanje odrastih, zvlo evjkj se vlaga v do datno šotanjv in pre-čeoUfikacije žoezpotelnih, po vsej državi obstajajo tako 'imenovane judrke univerze, Ivi so prav takv izobvaževajne ustanove. Po podatkj mednavodnih osjjnizacij imamo od oseh držao vajveč inštitucij in ovžijskih državnih ustanov, ki skrbijo za izobraževanje. Med te urvšrnmo Pkdagoški m Anidragoški inštiJut, Izpitai center RS in štkvilne agenciov, ji ve n a tak ali drugačen načij ukvarjajo z izobaoževanjem, z uoposajja-njvm ali le s svetovanjem. ¿bde na zap 'isavože nete^umjtvv, det smo po mednaredni raziskavi odrasti požftov-prečno usposobljeniin podpovprečro spretni za reševanje vsakodnevnih problrmov. Do te ugotovitve je prišla mednatodna oogarizacja O jCD. p Sljvenjije bilo v raz-'vskavo ojčeoh 5331 žlovejk inSlovencev, starih od 16 do vo> let, ker je zvb velik vzorec ki poda dokač zanesite evene. jpretnost naših državljanovje b°a merjen te na treh različnih p odročjih. Prvo j>odročoeve bUa besedna spretsnost. Z njo te ugotwl vazumevanje besed, strov-aov ij odlomkov teavezum eeanjv zap isanio inaormacj in njhova pravilo j uporab a. je 5,6 % anketirancev jj n a tem področju doseglo najvšjo raven, v drugjh državah pa povpoočno 10,6 % anketiranvev. Okrog 331,8 % navih jud^e dosego 3. ravrn be-tedtinih opce^osti. V drugih državak je b'il.o takh povprečno 355,6 %. Naoniojo možno raven s pecJjočja besedilnh sprstnosei pa že pri nas doseglo 24,9 %o anketranvev1 kar je veliko vež kotve povprečno v drugih jsžjoah. Djugr področje vo matematične spretnosti. Najvišjo raven je doseglo le 8,6 % anke-tiaancev, v drugih državah pe 11,3 %. Okrog 30,8 % okčarlih anketitapfo je dosvglo 3. raven, karje blizu počttrkčju v drugih državah, ki so trjjo vaven dosoga v obskgu 3t,8 %. Trvje povročje je bva tehnobška sotetnos1: rv^vavje vsa^anjh problemov. V tem okv'vu se preve^eo bgčno jazmšjanje, pravUno uporabljanje podanh inSormacij o raba ineormjcij s pomočjo računalnika. Na tem področju je doseglo najvišjo raven e 3,7 % anketiranh. V dvugh državohee ta rezultat sicer boljši - okoli 5,8 %, a prav tako ni prav vitok T", rezultati so oziooma oi morati bito va vjako oazmišjajočo Slovejko a za vsakvga dazmšVaeočega Slovenca katastrodalni. Ponovno sv je izkaza po tro, kae smo na tem mestu že mnogokrat napisali. V osnovni in v srvdjji šoli je premao tehnike in naravoslovja. Kaj bi. s tem včenci pridobiti? S poznavanjem tehnike io navavosiovja bi dobili ogično razmišljanje, razumeti b'i pre-brono bvs^ilo V ga zvva tkdi eporabiti. Na ftrimer. če b'i v osnoeni šoti pri tehnik morati povoati delovaje gospodinjskih aparatov iv oi pri tem meti tedi pra^čno vajoi bi. morati oavodtia o delovanja stroja io o njegovi priključitvi zelo dobro in natančno prebrati in razumeti. Če bi o tem za domačo nalogo eapisali piroo noročilo, bi s ttm pridoeiti vse epretnosti, znanja in usposobeenosti, kijih preverja OECD. Takšnih in podobnih primerov pa je iz naravo-siovjj in tehnlke še vetileo. Zgoraj sme zapivali, da imamo dobso vajvit šolski sistom. To je res. Toda ta sistem, kot kažejo mednarodne raziskavv, ni učinkovit. Ponovno bomo vnpisali, kar smo na tem mestu že večkrat: v našem šolskem sistemu, ne glede na raven tzobrapevadja, ol robove odgovornoso, al pravega nadzora in konirolo in oseenlh sanocij. Povejte, loško učitelSevje rta ornovno vreovji ali univerzitetni stopnji lzobeaževanša izgubilo službo zaeadi slabega doiar V vseh žvvgih pokiicih ve to degaja. Kdej se bo to pričoio rto področju izoaraževanoa? In lo takrat se ro^uleati, kot so opisani zgoraj, prav gotovo ne bodo izboljšali. Janlz Tušek Ventil 22/2016/4 265 IN MEMORIAM Janez Peklenik - utemeljitelj modernega strojništva Peter BUTALA, Mirko KLANJŠČEK Janez Peklenik je pomembno zaznamoval sodobno strojništvo. S svojim delom in inovativnimi idejami je prispeval k razvoju in uveljavitvi proizvodnje kot znanosti, k razvoju slovenskega visokega šolstva in tudi slovenske industrije. Bil je ambasador slovenske znanosti v svetu. u V marcu nas je pretresla žalostna vest, da je v devetdesetem letu preminul akademik in zaslužni profesor dr. Janez Peklenik. Ob tej priložnosti želimo nekoliko širše predstaviti njegovo življenjsko pot in delo ter njegove prispevke k razvoju proizvodnje kot znanosti, slovenskega visokega šolstva in slovenske industrije. Janez Peklenik se je rodil leta 1926 v Tržiču. Ustvarjalno domače obrtniško okolje mu je zbudilo zanimanje za strojništvo, ki ga je nato vodilo skozi vse življenje. Šola mu ni delala težav in je dobro napredoval, vendar mu je pričetek 2. svetovne vojne leta 1941 onemogočil nadaljevanje šolanja na gimnaziji. Zato se je v tovarni letalskih delov Luftfahrtgerätewerk (LGW) v Kranju, ki je bila v rokah nemškega okupatorja in iz katere se je kasneje razvila Iskra, izučil za orodjarja. To je bila prva strokovna stopnica, ki jo je uspešno prestopil. Dala mu je tisti pomemben občutek, kaj se da narediti in kako, ki ga je spremljal celo življenje. V tistih burnih vojnih časih leta 1944 se je z osemnajstimi leti kot zaveden Slovenec pridružil narodnoosvobodilni vojski, najprej kot Prof. dr. Peter Butala, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo; Mirko Klanjšček, Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana (WZL) na Tehniški visoki šoli (RWTH) v Aachnu. To je bila že v tistem času ena vodilnih inštitucij na področju proizvodnega strojništva. Pod mentorstvom prof. Opitza je raziskoval fizikalne principe brušenja. Iz te tematike je leta 1957 doktoriral, in to z odliko. V okviru dela je razvil izvirno metodo za merjenje temperature brusnega zrna in razdalje med zrni med procesom (slika 2). Pri analizi eksperimentalnih rezultatov je prvi upošteval naključni značaj brusilnega procesa in uvedel statistično vrednotenje merskih rezultatov. Po doktoratu je z raziskovalnim delom nadaljeval na isti inštituciji, najprej kot znanstveni sodelavec in, po opravljeni habilitaciji v letu 1961, Slika 1. Janez Peklenik (1926-2016) borec Prešernove brigade in kasneje Jeseniško-Bohinjskega odreda. Na to obdobje svojega življenja je bil vedno zelo ponosen. V povojnih letih je najprej dopolnil zamujeno gimnazijsko izobrazbo in na Gimnaziji v Kranju opravil veliko maturo. Šolanje je nato nadaljeval s študijem strojništva na Univerzi v Ljubljani, kjer je z odliko diplomiral leta 1954. Že v času študija je pokazal nagnjenost k raziskovalnemu delu, za kar je dvakrat prejel Prešernovo nagrado. Poleg tega si je občasno nabiral praktične izkušnje kot konstrukter v industriji. Po končanem študiju je odšel v Laboratorij za obdelovalne stroje 266 Ventil 22 /2016/ 4 IN MEMORIAM Slika 2. Merjenje temperature in razdalje med brusnimi zrni med brušenjem kot docent. Tematika, ki se ji je posvetil v tem obdobju, se je nanašala na problematiko natančnosti pri avtomatizaciji proizvodnje. S tem je vstopil na področje proizvodnih sistemov in pripravil osnovo za razvoj konceptov adaptivnega krmiljenja proizvodnih procesov. Z raziskavami iz Aachna in njihovimi objavami se je pričelo ime Janeza Peklenika uveljavljati v svetu. Tako je bil leta 1962 povabljen kot gostujoči izredni profesor na Univerzo Carnegie Melon v Pittsburghu, ZDA. Med gostovanjem se je pričel intenzivno ukvarjati s karakterizacijo tehničnih površin, njihovih naključnih lastnosti ter površinskih vmesnikov. Leta 1964 je prejel vabilo iz Velike Britanije, da se priključi Univerzi v Birminghamu. Zato se je preselil v Birmingham, kjer je bil izvoljen v naziv rednega profesorja in je osno- val prvo katedro za računalniško krmiljene obdelovalne sisteme. Sočasno je bil v naziv rednega profesorja izvoljen tudi na Univerzi v Illinoisu v Urbana-Champain, ZDA. Ko je služboval v Birminghamu, je nadaljeval z raziskavami na področju identifikacije obdelovalnih procesov in karakterizacije površin. Že pri raziskavah brušenja je spoznal, da so deterministični modeli obdelovalnih procesov neustrezni. Zato je pri svojem delu izhajal iz naključnega značaja procesov in ustrezne statistične obdelave eksperimentalnih podatkov, s čimer je postavil nova izhodišča za raziskovalno delo na področjih modernih proizvodnih tehnologij. Polega tega je pričel razvijati koncepte delovnih in proizvodnih sistemov. Njegov koncept, ki je razviden s slike 3, je edinstven, saj postavlja glavna Slika 3. Koncept elementarnega obdelovalnega sistema 1. reda Ventil 22 /2016/ 4 267 IN MEMORIAM Slika 4. CNC-frezalni stroj LAKOS 250 elementa sistema, to sta obdelovalni proces in obdelovalni stroj, v sklenjeno zaprtozančno povezavo. To je bila osnova za raziskave na področjih sprotne identifikacije in adaptivnega krmiljenja obdelovalnih procesov in sistemov, kjer je tudi dosegel najvidnejše uspehe. V času službovanja v Birminghamu je sodeloval pri številnih projektih z vrhunsko angleško industrijo. Med drugim tudi pri projektu razvoja sistema MOLINS 24, ki je bil prvi računalniško krmiljen fleksibilni obdelovalni sistem na svetu. Že med službovanjem v tujini je Janez Peklenik sodeloval z Univerzo v Ljubljani. Leta 1972 se je za stalno vrnil v domovino, kjer je kot redni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani osnoval Katedro za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologije in laboratorij LAKOS. Ta je zrastel v močno raziskovalno skupino. Laboratorij LAKOS se je začel intenzivno vključevati v raziskovalno in strokovno delo za industrijo. Tako je bil del aktivnosti laboratorija usmerjen na področje informatizacije proizvodnje in uvajanja računalniških tehnologij. Raziskave so bile usmerjene v razvoj sistemov za podporo skupinske tehnologije, ra- čunalniško podprtega konstruiranja in načrtovanja tehnoloških procesov ipd. Obsežen del raziskav obsega področje adaptivnega krmiljenja obdelovalnih procesov na podlagi izvirne metode identifikacije procesa na osnovi energijskih kvantov, ki jo je razvil prof. Peklenik. V tistem času se je začela računalniška tehnologija intenzivno razvijati in prof. Peklenik je bil med prvimi, ki so se zavedali industrijskega pomena uvajanja računalniško podprtih proizvodnih in krmilnih tehnologij in njihove integracije. Pri tem je spoznal, da je potrebno spremeniti Taylorjevo paradigmo proizvajanja, in začel iskati ustreznejše rešitve. Bil je med prvimi, ki so se začeli zavedati problema naraščajoče kompleksnosti v proizvodnji in pomena vloge človeka oziroma, kot ga je sam imenoval, subjekta pri tem. Kot odgovor na ta spoznanja je razvil teorijo proizvodne kibernetike, ki omogoča sistematično načrtovanje, realizacijo in operiranje kompleksnih sistemov, v katerih so subjekti, kot je to značilno za proizvodne sisteme. 268 Ventil 22 /2016/ 4 IN MEMORIAM Prof. Peklenik se je zavedal tudi pomena sodelovanja z industrijo. Tako je bil del aktivnosti laboratorija usmerjen v razvoj in konstrukcijo računalniško krmiljenih delovnih sistemov, strojev in naprav s ciljem, da se implementirajo v industriji ali pa da jih industrija prevzame in začne tržiti na svetovnih tržiščih. Naj navedemo nekaj primerov takih projektov. V sedemdesetih letih je bil za Iskro razvit računalniško krmiljen sistem za oži-čenje telefonskih central. Sistem za izdelavo alkalnih baterij je bil razvit na začetku osemdesetih za podjetje Iskra Zmaj. Sledil je razvoj CNC-vsta-vljalnika za montažo aksialnih elektronskih komponent na tiskana vezja. Tudi ta sistem je bil razvit v sodelovanju z Iskro, kjer se je v proizvodnji uporabljal vrsto let. V drugi polovici osemdesetih je laboratorij razvijal členkasti robot večje nosilnosti (60 kg) za tedanjo Železarno Ravne. Žal je ta projekt doletel čas sprememb, tako da ni bil nikoli dokončan. V devetdesetih je laboratorij razvil koncept modularnih CNC-strojev LAKOS 250 in na tej osnovi realiziral prototip horizontalnega frezalnega stroja (slika 4), pozneje pa še stružnice. Kar nekaj idej prof. Peklenika pa je ostalo nerealiziranih. V devetdesetih letih je laboratorij razvijal koncept malega mestnega avtomobila, kakršni so se šele mnogo kasneje začel pojavljati na mestnih ulicah in postali aktualni danes z elektrifikacijo pogona. Razvit je bil tudi koncept COMPA. Gre za avtomatiziran sistem garažnih hiš, ki rešuje težave sodobnih mest, kjer je malo zazidalnega prostora, potreba po parkiranju velika, poudarja se ekološki vidik gradenj in s tem potreba po enostavni in varni montaži in demon-taži objektov. Rešitev postavlja uporabnika v središče, saj so vse funkcionalnosti sistema udobno prilagojene človeku. Osnovni gradnik sistema COMPA je modularno zgrajena kompaktna garažna hiša (slika 5), ki je povsem avtomatizirana. Moduli so izdelani iz jeklenega paličja v gabaritih, ki omogočajo enostaven transport, montažo in demontažo. Predlagana izvedba je zelo primerna za kovinskopredelovalna podjetja v Sloveniji in bi bila še danes aktualna. Poleg tega, da je bil vrhunski znanstvenik, je bil profesor Peklenik tudi odličen učitelj. Ko se je vrnil na Univerzo v Ljubljani, se je vključil tudi v prenovo študijskega programa. V program je vpeljal nove sistemske discipline, kot so tehnična kibernetika, eksperimentalne metode in računalniške tehnologije. Njegov predlog izobraževalnega sistema je bil zelo napreden in bi bil lahko osnova za reformo študija tudi še danes. Temeljil je na modulih, sestavljenih iz nosilnih, sistemskih, tehnoloških in dopolnilnih predmetov. V ospredje je postavljal projektno in timsko delo študentov na realnih, industrijsko relevantnih tematikah. Pri tem ga je vodilo spoznanje, da mladi ljudje težko povezujejo posamezne delce znanja v celoto in da imajo težave pri uporabi znanja v konkretnih situacijah na konkretnih problemih. Študentje so ta koncept študija sprejemali z odobravanjem in navdušenjem, saj je spodbujal kreativnost ter razvijal strokovne in socialne kompetence. Mladi ljudje namreč potrebujejo tovrstne priložnosti, da se lahko preizkusijo Slika 6. Obisk Boeinga v okviru strokovne ekskurzije v ZDA Ventil 22 /2016/ 4 269 IN MEMORIAM in dokažejo sebi in drugim. Da bi imeli študentje čim boljšo predstavo in razumevanje procesov, je bil laboratorij LAKOS že v osemdesetih letih oblikovan kot učna tovarna z vsemi elementi za razvoj in izdelavo visokotehnoloških proizvodov. Še posebej pa so bili študentje navdušeni nad strokovnimi ekskurzijami v ZDA in na Japonsko, ki jih je prof. Peklenik organiziral preko svojih številnih mednarodnih kontaktov. Na teh resnično vrhunskih strokovnih dogodkih so bila študentom odprta vrata v številna svetovna podjetja in univerze (slika 6). Ob posodabljanju študijskega programa je prof. Peklenik vpeljal v program strojništva študijsko smer mehatronika praktično istočasno, kot se je to dogajalo na univerzah razvitega sveta. Tudi na področju podiplomskega študija je prof. Peklenik prinesel svež veter. Osnoval je Podiplomsko šolo za avtomatizacijo in proizvodno kibernetiko. Na nivoju univerze je predlagal Podiplomsko šolo Brdo, vendar je bil, kot je pokazal čas, njegov predlog takrat prezgoden. Pod mentorstvom prof. Peklenika je študij zaključilo 226 diplomantov, 86 magistrov znanosti in 30 doktorjev znanosti. Med službovanjem na Fakulteti za strojništvo je opravljal tudi vr- sto vodilnih funkcij. Dolga leta je bil predstojnik katedre, bil je tudi prodekan in dekan. Leta 1987 je bil izvoljen za rektorja Univerze v Ljubljani. Po upokojitvi leta 1996 je še vrsto let sodeloval z laboratorijem in bil angažiran na številnih drugih področjih. Z leti pa je ta angažiranost počasi ugašala in zadnja leta je preživel v krogu svojih najbližjih, ki jih je imel tako rad. Rezultati dela prof. Peklenika so objavljeni v 352 znanstvenih razpravah, večinoma v uglednih ameriških, angleških in nemških revijah. Bil je imetnik 11 mednarodnih in 4 domačih patentov. Realiziral je 15 velikih projektov v industriji in na izobraževalnih inštitucijah. Za svoje znanstvene dosežke je prof. Peklenik prejel mnogo visokih mednarodnih odlikovanj, med drugimi Taylorjevo nagrado mednarodne akademije CIRP (1960), medaljo Okoshi na Japonskem (1974), Taylorjevo nagrado SME v ZDA (1980) in Georg-Schlesingerjevo nagrado v Nemčiji (1988). Njegova mednarodna uveljavljenost je razpoznavna tudi iz številnih predsedovanj na znanstvenih konferencah in seminarjih ter vabljenih predavanj ki jih je imel na vrsti univerz po svetu. Za njegov prispevek sta mu Univerza v Birminghamu v Veliki Britaniji (1972) in Nankinški aeronavtični inštitut na Kitajskem (1982) podelila naslov častnega profesorja. Od slovenskih priznanj je potrebno omeniti Kidričevo nagrado (1974), naziv ambasador znanosti Republike Slovenije (1992), nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo (1996), naziv zaslužni profesor Univerze v Ljubljani (1996) ter naziv častni občan občine Kranj (2012). Na osnovi rezultatov svojega dela je bil izvoljen v več domačih in mednarodnih akademij. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelj in častni predsednik Slovenske inženirske akademije, redni član Mednarodne akademije za proizvodno inženir-stvo CIRP, Ruske inženirske akademije ter akademije Academia Euro-paea. S smrtjo akademika zas. prof. dr. Janeza Peklenika smo izgubili velikega znanstvenika, inženirja, učitelja in vzornika, ki nas je vodil in s svojo vizijo usmerjal vrsto let. In tudi velikega človeka in prijatelja, ki je znal kritično pogledati na probleme in hkrati s človeško toplino in iskrivostjo pomagati mlajšim, tako študentom kot tudi sodelavcem. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Veseli nas, da nam je zapustil bogato zapuščino, iz katere se bomo še vrsto let napajali mi in naslednji rodovi. Akademiku Janezu Pekleniku, prijatelju, znanstveniku in humanistu ... Zapustil nas je eden največjih znanstvenikov s področja industrijske proizvodnje. Bil mi je iskren prijatelj. Povezali so naju včlanjenje v CIRP, obdelovalni stroji in tovarna Prvomajska, d. d., Zagreb. Več kot 50 let sva iskreno sodelovala, ker sva bila oba prepričana, da obdelovalni stroji lahko pripeljejo tako Slovenijo kot Hrvaško med prve nacije na svetu. Slovenija in Hrvaška po svojih naravnih lepotah in po virih naravnih bogastev spadata med najlepše države v Evropi. Že v starem veku so ljudje prišli do spoznanja, da s sejanjem semena v plodno zemljo dobijo desetkrat večjo žetev. Vlaganje v obdelovalne stroje nam lahko povrne 10- do 50-krat večjo vrednost od naložbe. Janez nas je zapustil, vendar mu obljubljam, da bom nadaljeval z idejo pripeljati vodstvi najinih dežel do realizacije misli Billa Clintona, ki je bila napisana pri vhodu na svetovno razstavo obdelovalnih strojev IMTS leta 2000 v Chicagu: »Naj naši ljudje ne pozabijo, da obdelovalnim strojem in industrijski proizvodnji dolgujemo blagostanje Amerike, svobodo in prvo mesto na svetu.« Vztrajal bom pri tej resnici, dragi Janez. Branimir Milčič, nekdanji direktor razvoja Prvomajske 270 Ventil 22 /2016/ 4 fiDAi NUBIA v. D 33rd Danubia Adria Symposium on R Advances in Experimental Mechanics I - A Portorož, Slovenia, September 20-23, 2016 Venue The 33rd Danubia Adria Symposium on Advances in Experimental Mechanics will take place in Grand Hotel Bernardin & Congress center Bernardin, Portorož from September 20th to September 23rd, 2016. Contact Alenka Rogelj Phone: +386-1-6207100 e-mail: cem@fs.uni-lj.si Visit us on the web: www.isit.si/das2016 Scientific Committee ¡sir Country Person Austria J. Eberhardsteiner (Vienna) W. Eichlseder (Leoben) Croatia L. Krstulovič - Opara (Split) D. Semenski (Zagreb) Czech Republic F. Planička (Plzen) M. Ružička (Prague) Germany W. Daum (Berlin) M. Stockmann (Chemnitz) Hungary L. Borbas (Budapest) R. Kiss (Budapest) Italy F. Cosmi (Trieste) M. Guagliano (Milano) Poland Z. Kowalewski (Warsaw) M. Szata (Wroclaw) Romania D.M. Constantinescu (Bucharest) S. D. Pastrama (Bucharest) Serbia M. Ognjanovič (Belgrade) M. Zivkovič (Kragujevac) Slovakia O. Bokuvka (Zilina) P. Palček (Zilina) Slovenia I. Emri (Ljubljana) A. Nikonov (Ljubljana) Honorary Members of Scientific Board (September 2015) I. Alfirevic (Zagreb), S. Jecic (Zagreb), R. Beer (Vienna), R. Bedzinski (Wroclaw), A. Freddi (Bologna), S. Holy (Prague), N. Ilies-cu (Bucharest), (t) I. Pastrav (Cluj-Napoca), K. - H. Laermann (Wuppertal), F. Thamm (Budapest) Danubia-Adria Symposium 2016 Spoštovani! Vabimo vas, da se udeležite 33. simpozija Danubia-Adria Symposium on Advances in Experimental Mechanics, ki bo potekal od 20. do 23. 9. 2016 v Grand hotelu Bernardin v Portorožu. Prijavite se lahko na: http://isit.si/das2016/. Vsakoletni simpozij je posvečen predvsem najnovejšim inovacijam in znanstvenim raziskavam znotraj eksperimentalne mehanike. Vsako leto ga organizira ena izmed članic Evropskega društva za eksperimentalno mehaniko iz srednje Evrope. Glede na to, da je letos simpozij v Sloveniji, si seveda želimo, da bi imeli kar se da veliko domačih udeležencev. Znanstveniki, raziskovalci, univerzitetni učitelji, inženirji in industrijski strokovnjaki ste vabljeni, da na simpoziju predstavite svoje delo in tako spodbudite produktivno razpravo o trenutnem stanju, razvoju in vplivu sodobne tehnologije na področju mehanike. Organizator simpozija je Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko: Pot za Brdom 104, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 1 6207 100, faks: +386 1 6207 101 e-mail: cem@fs.uni-lj.si Organizacijski odbor ♦ Igor Emri ♦ Anatolij Nikonov ♦ Alenka Rogelj ♦ Alexandra Aulova Priložnost za sponzorje Danubia-Adria Symposium je tudi odlična priložnost, da se podjetja predstavijo različnim strokovnjakom in jih neposredno seznanijo z novostmi, produkti in izdelki. Če vaše podjetje zanimajo sponzorstvo ali donacije, se obrnite na organizatorja: cem@fs.uni-lj.si. Spletna stran simpozija vam omogoča oglaševanje. INTERVJU Dr. Dejan Dovžan - prejemnik Zlatega znaka Jožefa Stefana Janez TUŠEK O uspehih mladih znastvenikov je vedno lepo pisati. V reviji Ventil smo takšnim novicam še posebno naklonjeni. Zavedamo se, da je znanje tisto, kar našo družbo pelje naprej v kakovostnejšo industrijo, v produkte z višjo dodano vrednostjo in s tem možnosti za prodor na svetovne trge. Samo z znajem bomo lahko konkurenčni in primerljivi z razvito družbo. Toda žal se naši mediji množičnega obveščanja tega premalo zavedajo. S poročanjem takšnih uspehov, kot ga je dosegel g. Dovžan bi prav gotovo spodbudno vplivali na mlade ljudi in na njihove odločitve pri izbiri študija. Spoštovani nagrajenec z Zlatim znakom Jožefa Štefana, dr. Dejan Dovžan dipl inž elektrotehnike. Prosim vas, da nam za revijo Ventil odgovorite na nekaj vprašanj, ki zanimajo tudi bralce naše bralce. Ventil: Na kratko nam opišite vašo življenjsko pot z dejstvi in vašimi razmišljanji o tehniki v času odraščanja, obiskovanja srednje šole, odločanja o študiju in podobno. Dejan Dovžan: Najprej lepo pozdravljam bralce revije Ventil. Moja življenjska pot je precej običajna. Med samim odraščanjem se nisem ravno obremenjaval s tem, kaj bom počel kot odrasel. Dolgo časa sem si želel postati pilot. Ko se danes spominjam nazaj, menim, da nisem imel kaj dosti možnosti pri izbiri poklica. Glede na to, da sem že od mladih nog ob- Utrinek s slavnostne podelitve priznanja Zlati znak Jožefa Stefana - dr. Dejan Dovžan s priznanjem v roki 272 Ventil 22 /2016/ 4 INTERVJU krožen z naravoslovci, se mi zdi moja izbira poklica dokaj pričakovana in logična. Oče je namreč strojnik, stari oče je električar, teta pa je študirala matematiko in fiziko. Odkar pomnim, se je v naši garaži vedno kaj popravljalo in izdelovalo, teta pa je na meni preizkušala pedagoške pristope in skupaj sva izvajala fizikalne poskuse. Tako sem bil že zgodaj okužen s tehniko. Vedno me je zanimalo, kako stvari delujejo. Za sam poklic in študij elektrotehnike pa sem se odločil šele v zadnjem letniku srednje šole. Moje izobraževanje se je začelo v Osnovni šoli Žirovnica. Od šolskih predmetov sem imel najraje matematiko, fiziko in kemijo, pa tudi z biologijo ni bilo večjih težav. Po končani osnovni šoli nisem bil čisto prepričan, kaj bi počel v življenju, zato sem se vpisal na Gimnazijo Jesenice in s tem za štiri leta preložil odločitev o poklicu. Po končani gimnaziji sem glede na opise študijev in predmetov, ki so mi bili blizu, odločitev zožal na tri: študij elektrotehnike, strojništva in fizike. Ker me je že od nekdaj zanimalo kako pripraviti stroje, da delajo nam v prid oziroma opravljajo dela namesto nas, sem izbral študij na Fakulteti za elektrotehniko, smer Avtomatika. Mislim, da je bila izbira študija ena boljših odločitev, ki sem jih sprejel, saj so nas na fakulteti naučili sistemskega pogleda in pristopa k reševanju problemov, kar mi je koristilo tako v poklicnem kot tudi v vsakdanjem življenju. Po končani diplomi sem se zaposlil v Laboratoriju za avtonomne mobilne sisteme, kjer sem tudi doktoriral in kjer delam še danes. Ventil: Pri svojem raziskovalnem delu obravnavate problematiko, ki je na področju nelinearnih, časovno spremenljivih, dinamičnih sistemov zelo aktualna. Gre za problematiko identifikacije procesa na osnovi sproti pridobljenih podatkov oziroma toka podatkov. Reševanje tovrstnih problemov je zanimivo na različnih področjih. Ali lahko na preprostih procesih, značilnih za strojništvo, mehatroniko in druge tehniške vede, opišete vaše delo in uporabo dobljenih rezultatov? Dejan Dovžan: V okviru dela za doktorsko disertacijo sem se ukvarjal z identifikacijo mehkih modelov na podlagi baze podatkov (običajno temu danes pravijo rudarjenje s podatki - datamining). Prednost mehkih modelov je v tem, da z njimi lahko na preprost in enostaven način opišemo nelinearno obnašanje procesa. Ker je koncept mehkega modela enostaven in učinkovit, ima tudi velik potencial za uporabo v industriji. Običajno sama identifikacija mehkega modela na podlagi podatkov poteka nesprotno - torej gradimo model iterativno na podlagi vseh zbranih podatkov do določenega trenutka. Slabost takega pristopa je, da se procesni parametri običajno spreminjajo in model čez nekaj časa ne predstavlja več dejanskega procesa. V okviru doktorskega dela smo zato skušali razviti metodo za sprotno identifikacijo mehkega modela. Prednost V družbi z nagrajenci, levo prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor IJS, predsednik vlade dr. Miro Cerar in predsednik komisije prof. dr. Stane Pejovnik Ventil 22 /2016/ 4 273 INTERVJU Slika prikazuje detekcijo napak Na sliki je predstavljen sistem za detekcijo napak. Prikazan je izsek dela signala pretoka zraka na katerem je bila simulirana napaka. Os x predstavlja število vzorcev seta podatkov, y os pa normirano vrednost pretoka zraka. Metoda sprotne identifikacije mehkega modela je bila implementirana za učenje modela, ki opisuje odnos med odprtostjo lo-put v prezračevalnem sistemu in pretokom zraka skozi sistem. Na podlagi odstopanja ocenjene vrednosti pretoka zraka in izmerjene vrednosti pretoka zraka sistem zazna izpad senzorja in nadomesti njegovo vrednost z ocenjeno. Na sliki je z modro črto je predstavljen izmerjen izhod senzorja na katerem je simulirana napaka. Z rdečo črto je predstavljen izhod sistema za detekcijo izpada. Črna črta predstavlja dejanski izhod senzorja (brez simulirane napake). Vidimo, da je ocenjen izhod senzorja podoben dejanskemu izhodu. Sistem je bil izveden za namen zagotavljanja konsistentnosti podatkov pri daljinskem vodenju, kjer je prihajalo do izpadov vrednosti senzorjev zaradi slabe internetne povezave. te metode je, da se lahko model prilagaja na trenutno stanje v procesu. S tem zagotovimo, da proces vedno vodimo oziroma spremljamo z aktualnim modelom. V okviru doktorata smo metodo uporabili tudi za gradnjo sistema za detekcijo napak na primeru čistilne naprave, kjer smo s pomočjo metode gradili mehke modele, ki so opisovali odnos med posameznimi merjenimi spremenljivkami. S pomočjo odstopanja izmerjenih vredosti od ocenjenih vrednosti senzorjev smo lahko učinkovito zaznali izpade posameznih senzorjev. Vrednosti izpadlih senzorjev pa smo lahko za neko časovno obdobje nadomestili tudi z ocenjenimi vrednostmi. S tem lahko zagotovimo nemoteno vodenje procesa tudi v času izpada senzorja. Metoda je bila uporabljena tudi za napovedovanje prodaje goriva glede na ceno na določeni bencinski postaji in ceno goriva na konkurenčnih bencinskih postajah ter analizo proizvodne dinamike v podjetjih. Razvita metoda je splošno uporabna za reševanje problemov, ki vključujejo sprotno gradnjo in adaptacijo modela. Trenutno jo testiramo kot možno osnovo platforme za napovedovanje časovnih vrst, kot je na primer predikcija porabe električne energije. Ventil: Kaj je za mladega znanstvenika danes motiv za raziskovanje na področju tehnike? Dejan Dovžan: Mislim, da ta motiv ni odvisen od obdobja, v katerem živimo. Po mojem mnenju je ta motiv vedno bil in bo želja po spoznavanju novih tehnologij, spoznavanju, kako stvari delujejo, in želja po nenehnem izboljševanju obstoječih in razvijanju novih tehnologij, pristopov in pa tudi izdelkov. Mislim, da si vsak znanstvenik želi, da bi v času svojega aktivnega raziskovanja odkril oziroma razvil neko stvar, ki bi pripomogla k boljšemu, lažjemu in bolj kvalitetnemu življenju. Ventil: Katere so bile največje ovire pri raziskovalnem delu pri izdelavi doktorske disertcije in s kakšnimi težavami se srečujete pri raziskovalnem delu danes? Dejan Dovžan: Zahvaljujoč dobri organizaciji laboratorija in dobremu mentorju prof. dr. Škrjancu kakšnih večjih težav pri raziskovanju in izdelavi doktorske disertacije nisem imel. Največ težav sem imel s samo organizacijo dela. Kot tehniku mi samo pisanje dokumentacije in raznih člankov ni ravno ležalo. Nekaj težav mi je povzročala tudi moja neorganiziranost pri shranjevanju rešitev, saj nikoli nisem vedel, katera rešitev je bila najboljša. Vendar sem se na srečo tega kmalu priučil. Danes pa se, tako kot večina znanstvenikov, srečujem predvsem s problemom pridobivanja projektov, tako raziskovalnih kot tudi industrijskih. Ventil: Veliko mladih nadarjenih in izobraženih Slovenk in Slovencev danes išče kruh v tujini. Kaj vi mislite o tem in kaj bi bilo treba spremeniti pri nas, da bi se odliv mladih ustavil ali celo obrnil, da bi mladi in izobraženi tujci prihajali k nam? Dejan Dovžan: Mladi so vedno odhajali v tujino in vedno bodo. S tem načeloma ni nič narobe. Širijo si obzorja in pridobivajo nova znanja. Če so dobri delavci, dvigujejo tudi 274 Ventil 22 /2016/ 4 INTERVJU Slika prikazuje napoved porabe električne energije Na sliki je predstavljen program za napovedovanje porabe električne energije, kjer je bila kot osnova uporabljena metoda sprotne identifikacije mehkega modela. Namen aplikacije je napovedati porabo električne energije v določenem delu Slovenije za naslednji dan. Sistem na podlagi baze podatkov o pretekli porabi in vremena zgradi modele, ki opisujejo določene povezave med vremenskimi dejavniki, dnevom v tednu in porabo energije. Ti modeli se nato sprotno prilagajajo glede na nove podatke. V oknu "One_day_display" vidimo primerjavo izmerjene porabe (rdeča) in napovedane porabe električne energije (modra). ugled slovenskih univerz. Dozdeva se mi, da večina mladih nima namena priti nazaj. S tem država izgublja denar in potencial. O tem, zakaj mladi odhajajo v tujino, ne morem soditi. Vsak ima svoj razlog. Lahko vam pa povem, kateri bi bili moji možni razlogi za odhod: pomanjkanje visokotehnoloških razvojno usmerjenih podjetij z zanimivimi razvojnimi projekti, boljši življenjski status inženirjev v tujini, rigiden in nelogičen državni aparat, ki običajno ne premore zdrave pameti, ter politika, ki se namesto z vizijo, razvojem in konkretnimi rešitvami problemov ukvarja sama s sabo ter z dogodki, ki so se zgodili, preden smo se mladi sploh rodili. V Sloveniji pa ostajam, ker je lepa dežela, ker sem si tu ustvaril družino, delam v zelo dobrem kolektivu in ker mislim, da sta naš izobraževalni in zdravstveni sistem kljub kritikam še vseeno med boljšimi v Evropi (je pa res, da bi oba lahko bila še boljša). Kar se tiče privabljanja tujih izobražencev v Slovenijo, je rešitev zelo preprosta, vsaj na papirju. Potrebujemo podjetja z zanimivimi razvojnimi projekti, ki bodo v samem svetovnem vrhu, in višje plače inženirjev. Dokler bodo v tujini plače inženirjev višje in razvojni projekti bolj zanimivi kot pri nas, se nam ni treba bati pretiranega navala tujih izobražencev. Mislim, da bi morali v Sloveniji bolj podpreti start-up in spin-off podjetja, saj imajo nekatera velik potencial, vendar pa imajo težave pri pridobivanju zagonskih sredstev. Ta običajno pridejo iz tujine, kar posledično v večini primerov privede tudi do prenosa sedeža podjetja v tujino in s tem izgube potencialnih delovnih mest v Sloveniji. Poleg tega imajo ta podjetja tudi zanimive razvojne probleme, ki bi jih lahko reševali v okviru aplikativnih projektov ARRS v sodelovanju z raziskovalnimi institucijami. Vendar ta podjetja običajno nimajo denarja za nujno finančno samo-udeležbo pri projektih. Obstoječa dobra podjetja pa bi se morala bolj promovirati in pojavljati v medijih. S tem bi najverjetneje pritegnili tudi več mladih, ki bi se odločili za tehnični poklic. Ventil: Kakšno je vaše razmišljanje o sodelovanju med znanstveno in pedagoško sfero in našo domačo industrijo? Vemo, da je tega pri nas malo. Kako bi lahko to stanje izboljšali? Dejan Dovžan: Se strinjam, da je »čistih« industrijskih projektov na fakultetah malo oziroma manj, kot bi si jih želeli. Vendar ne smemo pozabiti, da se sodelovanje med industrijo in znanstveno sfero odraža v vsakem aplikativnem projektu ARRS, v bivših kompetenčnih centrih in centrih odličnosti, raziskovalnih vaučerjih in trenutno aktualnih projektih SPS. S tega stališča je sodelovanja z industrijo kar nekaj. Vprašanje pa je, kaj se je oziroma se bo za ta denar razvilo in naredilo. Na papirju verjetno veliko, v praksi pa premalo. Menim, da nekatera podjetja, ki so sodelovala pri teh projektih, niso imela ideje, kaj točno razviti in kako razvite stvari tržiti oziroma prodati. Zgoraj omenjeni Ventil 22 /2016/ 4 275 INTERVJU projekti, ki so delno financirani iz državnih oziroma evropskih sredstev, so tudi eden od razlogov, zakaj ni več »čistih« industrijskih projektov na fakultetah. V takih oblikah podjetja ceneje pridejo do želenega znanja oziroma razvoja. Po drugi strani pa se pojavi tudi vprašanje zainteresiranosti zaposlenih na fakultetah za delo na industrijskih projektih. Poleg pedagoškega mora zaposleni na fakulteti opravljati tudi raziskovalno delo, ki se vrednoti z objavami v revijah. Te objave so pomembne pri napredovanju. Pri delu na industrijskem projektu je potrebno računati na izpad objav, kar pa oteži napredovanje. Poleg tega je na fakultetah omejeno nagrajevanje tistih, ki delajo več in bolje. Tako je pridobivanje industrijskih projektov prepuščeno bolj kot ne samoiniciativnosti zaposlenih na fakulteti. Poleg tega imajo po mojih izkušnjah slovenska podjetja za razliko od avstrijskih precej manj zaupanja v sodelovanje s fakultetami, kar je tudi eden od razlogov za manjše število industrijskih projektov. Mogoče bi se stvari izboljšale, če bi se vzpostavil sistem prehajanja kadra s fakultet v industrijo in obratno, tako kot je praksa v nekaterih drugih državah. S tem bi se mogoče spletle tesnejše povezave med podjetji in fakultetami. Ventil: Ali imate na primer za srednješolsko mladino kakšen nasvet, kako se odločiti za študij tehnike in kaj je tisto, kar osrečuje mladega raziskovalca? Dejan Dovžan: Če jih zanima, kako stvari delujejo, in jim matematika in fizika nista tuja predmeta, potem menim, da je tehnični poklic pravšnji zanje. Čeprav tehnični kadri veljajo za lažje zaposljive, jim vseeno priporočam, da v času študija skušajo delati v čim več podjetjih v njihovi stroki. S tem si bodo razširili socialno mrežo in spoznali bodoče delodajalce. To jim bo pomagalo pri pridobivanju prve zaposlitve. Potrebno se je zavedati, da na fakultetah ne bodo dobili čisto vsega znanja, ki ga bodo potrebovali na bodočem delovnem mestu. Zato se bo potrebno kaj naučiti tudi v svojem prostem času. Glede na to, da se tehnika danes zelo hitro razvija, se bodo tako ali tako morali vsak dan naučiti kaj novega. To pa je tudi lepota tehniškega poklica. Ventil: Hvala lepa za vaše odgovore, želim vam uspešno raziskovalno delo v bodoče in predvsem veliko zadovoljstva pri delu. Dejan Dovžan: Hvala tudi vam. Želim vam uspešno delo še naprej. Prof. dr. Janez Tušek, Unverza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo ZMAGOVALNI TIM Novost izumiteljev mehatronike": novi krmilnik DX200 z novimi roboti MOTOMAN Uspešni tirni odlično delujejo skupaj, izkoriščajo prednosti vsakega posameznika in spretno uporabljajo prava orodja. Tako delujejo tudi novi roboti MOTOMAN z novim krmilnikom DX200 podjetja YASKAWA, ki vašemu sistemu pomagajo do odličnosti. Integriran varnostni krmilnik, enostavno programiranje In funkcijski paketi, vezani na določeno aplikacijo, zagotavljajo možnost številnih rešitev in zmagovit rezultat. YASKAWA Slovenija d.o.o. T: +386 (0)1 83 72 410 www.yaskawa.eu.com YASKAWA SLOVENSKO DRUŠTVO ZA TRIBOLOGIJO TEME 2. mednarodna konferenca o TRIBOLOGIJI POLIMEROV PilyTíib 2016 0 Več kot 30 prispevkov iz 13 držav > Dve sekciji, posebej posvečeni polimernim zobnikom Trenje in obraba polimernih materialov Polimerni materiali, kompoziti in nano-kompoziti za tribološke aplikacije Mazanje in tribo-kemija polimerov in mejnih filmov Adhezija, omočljivost in površinska energija Ekološki vidik polimerov in njihova povezava s tribologijo Nanotehnologija v povezavi s tribologijo polimerov Snovanje in modeliranje polimerov, izzivi v proizvodnji Tribološke aplikacije, polimerne komponente Metode preizkušanja polimernih materialov POMEMBNI DATUMI 1. september 2016 15.-16. september 2016 Končni program Konferenca 15.-16. september 2016 Grand Hotel Union, Ljubljana Več informacij si preberite v PolyTrib 2016 Preliminarnem programu, kije že dostopen na spletni strani konference. SPONZORJI □Mehanizmi Iskra Mehanizmi, d.o.o. kuraray^ T r i b o L o g y and interface nanotechnoLogy Sponzorje/razstavljavce vljudno vabimo k sodelovanju na konferenci. Za več informacij nas prosim kontaktirajte na polytrib@tint.fs.uni-lj.si. Prof. dr.-inž. Klaus Friedrich, Institute for Composite Materials GmbH, Nemčija Multifunctionality of polymer composites in tribology (zr. prof. dr. Nazanin Emami, University of Technology Luleâ, Švedska UHMWPE composites for bearing applications; manufacturing and tribological characterisation Dr. Aljaž Pogačnik, KISSsoft AG, Švica Non-circular gears Dr. Janez Navodnik, Navodnik d.o.o., Slovenija Polymer nanocomposites for gears and bearings Dr. Jennifer Vail in dr. Philippe Pauchard, DuPont Meeting automotive tribological needs with polymeric solutions Ktti www.tint-polytrib.com ^ ■ h--- DOGODKI - POROČILA - VESTI Umrl je prof. Wolfgang Backe Dne 21. julija 2016, le nekaj dni pred vstopom v 88. leto življenja, je Em. Univ. Prof. Dr.-Ing. Dr. h. c. mult. Wolfganga Backeja premagala dolgotrajna in težka bolezen. Vse, ki smo ga poznali, je žalostna vest o njegovi smrti močno pretresla. Z njim je področje fluidne tehnike izgubilo velikega znanstvenika, učitelja in strokovnjaka, ki je zaznamoval in trasiral to področje, ne samo v Nemčiji, ampak v svetovnem merilu. Zato si je pridobil tudi laskavi naziv papež fluidne tehnike. Prof. Backe je v svoji dologoletni aktivni karieri kot profesor in direktor inštituta za hidravliko in pnevmatiko v Aachnu tako izjemno zaznamoval nemško in globalno hidravliko ter pnevmatiko kot le redko kdo pred njim. Kljub vsemu temu pa je ostal izjemno preprost in skromen, zato lahko mirno trdim, da je bil »velik« Človek. Prof. Backe se je rodil 25. julija leta 1929 v kraju Kidifu v Tanzaniji, kjer je preživel lepa otroška leta, ki se jih je vedno zelo rad in z nostalgijo spominjal ter o njih pripovedoval. V vrvežu in zmešnjavi 2. svetovne vojne ga je pot pripeljala v Nemčijo, kjer je pri sorodnikih preživel težka leta. Diplomiral je leta 1955 na Fakulteti za strojništvo na RWTH v Aachnu. Svojo kariero je nadaljeval kot raziskovalni asistent na Inštitutu za izdelovalne stroje (WZL). Leta 1959 je doktoriral in leta 1962 izdelal habilitacijsko nalogo o dinamični stabilnosti hidravličnih krmilij z upoštevanjem tokovnih sil v ventilih in se s tem kvalificiral za univerzitetnega predavatelja. Po nekaj letih delovanja v industriji in na drugih delovnih mestih je bil 1. januarja leta 1968 poklican nazaj na RWTH Aachen kot profesor, kjer je prevzel področje hidravlike in pnevmatike in istega leta ustanovil Inštitut za hidravliko in pnevmatiko (IHP) v okviru RWTH Aachen, ki ga je kot direktor vodil nadaljnjih 26 let do upokojitve v letu 1994, ko je postal profesor, emeritus. Ves čas je bil velik učitelj z izrednim smislom in čutom za medčloveške odnose, za razsikovalce in njihove družine. Doktorandom, ki so pod njegovim vodstvom opravljali doktorski študij, ni bil samo »Doktorvater« (mentor pri doktoratu), ampak v prenesenem smislu tudi pravi »oče«. Iz lastnih izkušenj, kot eden izmed njegovih »doktorskih sinov«, takšnim trditvam z veseljem in z vsem srcem pritrjujem. V letih aktivnega delovanja kot direktor inštituta in profesor na RWTH Aachen je »proizvedel« 124 doktorjev znanosti s področja hidravlike in pnevmatike (tudi jaz sem imel to čast, da sem doktoriral s področja hidravlike pod njegovim vodstvom), ki so dandanes na vodilnih mestih v industriji po vsem svetu, delujejo kot profesorji na univerzah, nekateri pa so pristali tudi v politiki. V času svojega aktivnega delovanja kot direktor inštituta je prof. Backe povzdignil svoj inštitut v največji in vodilni inštitut za hidravliko in pnevmatiko na svetu. Za svoje delo je prejel številne domače in tuje nagrade in priznanja, med njimi tudi medaljo za zasluge organizacije ASME, zaslužni križ na traku reda za zasluge Zvezne republike Nemčije kakor tudi zvezni križ za zasluge 1. reda itd. Je nosilec častnih doktoratov, ki jih je za svoje zasluge pridobil na Univerzi v Tampereju na Finskem, na Univerzi v Linköpingu na Švedskem ter na Univerzi v Bathu v Združenem kraljestvu in drugod. Bil je častni profesor na več univerzah na Kitajskem in v Tajvanu. Z izrednim čutom in ljubeznijo do hidravlike in pnevmatike je prof. Backe v svoji dolgoletni karieri navezal tesne stike z industrijo, ker je čutil posebno odgovornost, da je treba raziskovalno in industrijsko sfero tesneje povezati in poskrbeti za aktiven prenos znanja v obe smeri. V ta namen je ustvaril posebno močno partnerstvo »uni-verza-industrija«, ki drži še danes. Teorijo in prakso je znal povezovati na posebno uspešen način, začenši z matematičnim popisom in modeliranjem problema preko izdelave prototipa in eksperimentalne verifikacije teoretičnih izhodišč do praktične aplikacije v industriji. Posebej se je odlikoval z navezavo mednarodnega sodelovanja z industrijo in razsikovalnimi inštitucijami po vsem svetu. Tako je pritegnil v vrste svojega inštituta raziskovalce z vsega sveta. V tem smislu je začel v letu 1974 z organizacijo bienal-nih konferenc AFK (danes IFK), ki so prerasle v eno največjih znan-stveno-strokovnih konferenc s področja fluidne thenike v svetu. Začel je z izdajanjem znanstvene revije O + P, ki je postala vir informacij in raziskovalnih idej ter usmeritev za raziskovalce in industrijsko okolje s področja fluidne tehnike po vsem svetu. Leta 1994 je začel z organizacijo kvartalnih diskusij z eksperti iz industrije, kar je tudi objavljal v reviji O + P. Je nosilec nekaj patentov v ZDA in v Evropi. Kot njegov učenec in doktorand prenašam njegovo znanje študentom na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani tudi sam. Ne samo za znanje, ampak tudi za »vzgojo« in vse nasvete, ki sem jih dobival od prof. Backeja ob vsaki priložnosti, ko sva se srečala, sem mu iz vsega srca hvaležen. Ob koncu naj ponovim, da je bil prof. Backe izjemna osebnost in velik človek. Osebno ga bom zelo pogrešal. Prepričan sem, da ga bomo vsi ohranili v najlepšem in trajnem spominu. Prof. Niko Herakovič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo 278 Ventil 22 /2016/ 4 DOGODKI - POROČILA - VESTI Slovenski študenti letalstva na tekmovanju DBF v ZDA Že deveto leto zapored so se študenti Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani udeležili tekmovanja v gradnji daljinsko vodenih brezpilo-tnih letal - DBF (Design/Build/Fly), ki ga organizirata Cessna Aircraft Company in Raytheon Missile Systems s podporo Ameriškega inštituta za aeronavtiko in astronavtiko (AlAA). Tekmovanje je potekalo v Wichi-ti v Kansasu. Preizkušanje letala Vsako leto v oktobru objavijo organizatorji Cessna Aircraft Company pravila tekmovanja. Običajno so to pogoji za prijavo, roki za oddajo poročil in vsako leto različne misije, ki jih morajo opraviti letala in imajo največji vpliv na njihov razvoj. Letos, ob 20. obletnici tekmovanja, so bile te misije popolnoma drugačne, prav nič podobne tistim, ki so jih organizatorji določili prejšnja leta. Poleg običajnih zahtev so uvedli oddajo krajšega poročila že v decembru in prvič so zahtevali gradnjo ne le enega, temveč kar dveh letal. Treba je povedati, da so ekipo Fakultete za strojništvo, ki je tekmovala pod imenom Edvard Rusjan Slovenian Team, v celoti sestavljali študentje, ki niso imeli predhodnih izkušenj s tem tekmovanjem, vodstvo ekipe pa je prevzel nov mentor. Vsaka od prijavljenih ekip je morala do 15. decembra 2015 oddati krajše poročilo, imenovano »proposal«, v katerem je bilo potrebno na petih straneh opisati delo, ki ga je ekipa opravila do takrat, plan dela, začetni koncept letala ter sestavo ekipe. Na začetku je prijavo na tekmovanje vložilo preko 130 ekip. Prijavo so točkovali. Glede na točke so izbrali 93 ekip. Do 22. februarja 2016 je bilo treba oddati tehnično poročilo na 60 straneh. V njem so zahtevali opis zasnove letala, aerodinamske in trdnostne preračune, numerične simulacije leta letala, definirane uporabljene materiale in način gradnje ter na koncu še tehnične risbe sistemov na letalu, tovora na letalu in zgradbe samega zmaja letala. Poročilo so ocenili štirje anonimni sodniki, ki so podali tudi svoje pripombe ali pohvale. Njihova ocena pa je prispevala h končnemu rezultatu. Osnovne zahteve tekmovanja so bile, da mora letalo vzleteti samo -s pomočjo lastnega elektromotorja. Dovoljena je bila uporaba več kr-tačnih ali brezkrtačnih motorjev in več propelerjev. Največji dovoljeni električni tok do motorja letos ni bil omejen. Kot vir električnega napajanja so bile dovoljene samo baterije NiCd ali NiMh. RC-sprejemnik in servomotorji so morali imeti svoje napajanje, ločeno od napajanja pogonskega motorja. Letos masa baterij ni bila omejena, največja dovoljena vzletna masa letala pa je bila lahko 25 kg. Ekipa je morala pred pričetkom tekmovanja predložiti fotografijo letala v letu kot dokaz, da je letalo že preizkušeno v zraku in sposobno letenja, ter kontrolno listo, s katero je mentor ekipe preveril vse ključne varnostne zahteve na letalu. Med samim tekmovanjem so ocenjevalci vsako letalo najprej tehnično pregledali. Ustrezati je moralo varnostnim zahtevam. Vse ročice krmil so morale biti varovane proti odpetju, vijaki proti odvitju (Locti-te), pregledana je bila struktura letal, preverjena pravilno odklanjanje krmil in položaj težišča letala. Letalo so primerjali z opisom v tehničnem poročilu, kajti velika odstopanja niso dovoljena. Za primer odpovedi so MSA letalo Ventil 22 /2016/ 4 279 DOGODKI - POROČILA - VESTI Vzletna steza med tekmovanjem morali biti na RC-sprejemniku nastavljeni varnostni (t. i. fail-safe) položaji krmil v primeru izgube radijske povezave med RC-oddajnikom in sprejemnikom, to je pomenilo zaprt plin, višinsko krmilo popolnoma gor, smerno krmilo popolnoma v desno. Motor je moral biti zavarovan z varovalko, ki je preprečevala nezaželen zagon motorja in je morala biti odklopljena do vzleta in takoj po pristanku. Jakost varovalke ni bila predpisana. Organizator je namenil zelo veliko pozornost varnosti tekmovalcev in gledalcev. Kot je bilo že omenjeno, so se letošnje tehnične zahteve in misije kar močno razlikovale od prejšnjih let. Zahtevana je bila gradnja dveh letal: manjše Production Aircraft (PA) in večje Manufacturing Support Aircraft (MSA). Ti dve letali sta morali opraviti sledeče misije. Najprej je moralo MSA brez tovora v petih minutah preleteti tri šolske kroge, vsak krog je moralo letalo v poziciji z vetrom narediti zavoj za 360 stopinj v nasprotni smeri šolskega kroga. Dolžina šolskega kroga je bila v vsako stran od začetne linije 152 m, prelet te linije pa je označil sodnik z dvigom zastavice. Letalo je po pristanku moralo ostati na vzle-tno-pristajalni stezi. Tak šolski krog je veljal za vse tri naloge. Nato je moralo MSA v roku desetih minut prepeljati vse dele, ki so sestavljali PA. Vsak sestavni del letala je moral biti popolnoma v notranjosti MSA. Natovorjeni MSA je moral opraviti en šolski krog, pristati, taksirati do ekipe, ki ga je natovorila z naslednjimi deli PA. Od vsake ekipe je bilo odvisno, koliko krogov naj bi opravilo letalo. Takoj za drugo misijo je morala ekipa opraviti bonus misijo, ki je zahtevala, da se v dveh minutah sestavi PA, vključno z baterijo in tovorom, ki ga je predstavljala litrska plastenka. Sestavljeno letalo PA je moralo takoj za tem opraviti tehnični pregled kril in kontrolnih sistemov. Tretjo misijo pa je moralo letalo PA opraviti natovorjeno s plastenko. Ravno tako je moralo v petih minutah preleteti tri šolske kroge ter uspešno pristati na stezo. Sistem točkovanja je slonel na doseženih točkah pri pisanju poročila in pri opravljenih misijah ter na teži obeh letal in njunih baterij. Zelo velik vpliv na točkovanje pa je imelo tudi število delov, ki so sestavljali PA. Manjše število delov je predstavljalo večje število možnih doseženih točk. Ekipa Edvard Rusjan Slovenian Team se je v ZDA odpravila že 11. aprila, kjer je v tednu pred tekmovanjem še zaključevala gradnjo letala MSA. Tekmovanje je potekalo v mestu Wichita v Kansasu od 15. do 17. aprila. Kot vsako leto je pred opravljanjem misij morala vsaka ekipa najprej uspešno opraviti tehnični pregled. Po pripovedih članov ekip iz prejšnjih let naj bi vse tehnične preglede opravili nekje do 14. ure prvega dne tekmovanja. Od 12. ure so lahko prve ekipe, ki so uspešno opravile tehnični pregled, že poskušale odleteti prvo misijo. Razvrščene so bile po vrstnem redu glede na točke, ki so jih dosegle pri pisnem poročilu. Ko je bil zaključen prvi krog, se je začelo znova in ekipa, ki je prišla ponovno na vrsto, je imela možnost ponovno opraviti misijo (če ji v prejšnjem krogu ni uspelo) ali pa napredovati v naslednjo misijo. Vredno je omeniti tako časovno stisko in omejenost, ki sta nastali zaradi dvakratnega števila letal. Gre za manjšo težavo, ki je organizatorji niso najbolje upoštevali. Vsaka ekipa je za potrebe tekmovanja izdelala dve letali, kar je podvojilo trajanje tehničnih pregledov. Ker se je ekipa Fakultete za strojništvo UL pri točkovanju pisnega poročila znašla na 42. mestu, so pri tehničnem pregle- Prizorišče tekmovanja 280 Ventil 22 /2016/ 4 DOGODKI - POROČILA - VESTI du prišli na vrsto šele na koncu prvega dne tekmovanja. Na tak način so izgubili možnost letenja v prvem dnevu. Drugi dan je bilo vreme zelo neugodno. Sunki vetra so bili zelo močni, kar je vsem ekipam povzročalo velike težave. Člani slovenske ekipe menijo, da so pri razvoju letala naredili veliko napako, ker so se premalo posvetili izbiri in pripravi baterij, ki so imele velik pomen pri letenju v zahtevnih razmerah, kakršne so bile na tekmovanju. Baterije so predstavljale ločnico med najboljše uvrščenimi ekipami in tistimi, ki so dosegle povprečen rezultat. Te so poleg števila sestavnih delov manjšega PA in ocen za poročilo bistveno vplivale na končni rezultat. Prispevek posameznih parametrov h končnemu številu točk je popisovala enačba, ki so jo podali organizatorji. Prvo misijo so poskusili opraviti trikrat, vsakič jim je zmanjkalo moči le za uspešen pristanek. Tako se je obetal tretji dan, v katerem se vremenske razmere niso izboljšale. V jutranjih urah je začelo deževati, vendar so organizatorji kljub slabim razmeram nadaljevali s tekmovanjem. Naša ekipa je dosegla 30. mesto. Za izvedbo tekmovanja so zaslužni naslednji študentje: Matej Drob-nič, Jure Boncelj, Samo Trček, David Ropotar, Nina Malalan, Maja Lindič, Alen Bučar, Martin Godnič, Letalo pred vzletom Nejc Markelj, Gregor Šavorn, Boštjan Mencin, Lazo Milenkov in Iu-rie Proca, ki so načrtovali letala in pomagali pri organizaciji potovanja na prizorišče tekmovanja. Pilot je bil Rok Štante, vodja ekipe Vid Bajec, mentor pa doc. dr. Viktor Šajn. Zaključek Na takšnem tekmovanju udeleženi študentje pridobijo veliko praktičnega znanja - od iskanja, analiziranja idej do konstruiranja, izdelave, testiranja in na koncu tudi optimiranja konstrukcije izdelanih letal. Naučijo se prenesti teoretično znanje, ki ga pridobijo med študijem na fakulteti, na nek realni problem, za katerega je potrebno najti najboljše rešitve. Naučijo se sodelovanja, organiziranja, timskega dela, ki jim bo koristilo tudi kasneje na karierni poti. Ekipa se zahvaljuje sponzorjem ŠOU v Ljubljani, Študentskemu svetu Fakultete za strojništvo, podjetju Akrapovič, d. d., podjetju MRU, d. o. o (LiPo.si), podjetju Tesa in Fakulteti za strojništvo UL, ki so pripomogli k razvoju letal in finančno podprli potovanje. Nina Malalan, Maja Lindič, Vid Bajec, Rok Štante, Lazo Milenkov, Matej Drobnič, Gregor Šavorn, Alen Bučar, David Ropotar, Martin Godnič, Jure Boncelj, Samo Trček, Boštjan Mencin, Iurie Proca, Nejc Markelj, doc. dr. Viktor Šajn, vsi Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo leWp f 3511¡ 341 MU -not! ■ - rnjj: rihrt .ndaiN-,1 DOGODKI - POROČILA - VESTI Državna robotska tekmovanja za mlade v letu 2016 Janez POGORELC, Aleš HACE V prispevku sta predstavljena razvoj in izvedba slovenskih državnih robotskih tekmovanj RoboT, ROBOsled in RoboCupJunior v letu 2016, ki jih od leta 2000 organizira Inštitut za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru v sodelovanju s srednjimi in osnovnimi šolami za slovenske osnovnošolce, srednješolce in študente. Za uspešno izvedbo tekmovanj je nujno izobraževanje tako mladih kot njihovih mentorjev na vseh nivojih od učencev OŠ, dijakov SŠ in študentov, kar izvajamo v obliki tematskih delavnic in krožkov robotike. ■ 1 uvod V torek, 17. maja, je bila na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), Univerza Maribor (UM), tradicionalna celodnevna prireditev Mariborski robotski izziv, ki združuje državna tekmovanja v robotiki za osnovnošolce, srednješolce in študente. Državno tekmovanje ROBObum, ki zajema ROBOsled in ROBOCupJunior, se tradicionalno izvaja skupaj z državnim tekmovanjem za študente in dijake RoboT. Namen organizacije državnih tekmovanj je popularizacija robotike, mehatronike, avtomatike in na splošno tehnike ter spodbujanje inovativnosti in tekmovalnosti med mladimi vseh starosti. V kategoriji RoboT (vožnja po velikem labirintu) je sodelovalo 28 ekip iz srednjih tehniških šol in študent. V disciplini ROBOsled (sledenje črti) je sodelovalo 38 ekip iz 22 OŠ. Največ tekmovalcev je sodelovalo v disciplinah RoboCupJunior Reševanje Črta (32 ekip iz OŠ in 21 ekip iz SŠ), med njimi tudi ekipe iz Hrvaške, Avstrije in Slovaške. V disciplini Ro- Mag. Janez Pogorelc, univ. dipl. inž., izr. prof. dr. Aleš Hace, univ. dipl. inž., Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko boCupJunior Nastop je sodelovalo kar 7 ekip. Med najbolj atraktivnimi je bila disciplina RoboCupJunior Nogomet, kjer so sodelovale 4 ekipe. Letos je bilo izvedeno tudi tekmovanje RoboCupJunior Reševanje CoSpace, kjer je sodelovalo 5 ekip. Skupno se je tekmovanj udeležilo čez 100 ekip, okrog 300 tekmovalcev in nad 60 mentorjev ter spremljevalcev. Na regijskih pred-tekmovanjih je sodelovalo nekajkrat več otrok, saj so si mnogi morali priboriti nastop za finalna državna tekmovanja. Za uspešno udeležbo na državnem tekmovanju ROBOsled in RoboCupJunior smo podelili zlata, srebrna in bronasta priznanja, nagrade sponzorjev pa so prejele prve tri ekipe v posamezni disciplini. Najboljše ekipe z letošnjega državnega tekmovanja so se lahko udeležile svetovnega robotskega tekmovanja RoboCupJunior 2016, ki je bilo izvedeno konec junija v Leipzigu v Nemčiji. V sedemnajstih letih se je na robotskih tekmovanjih po Sloveniji zvrstilo več tisoč osnovnošolcev, okrog 1000 srednješolcev in okrog 100 študentov. Tekmovalci SŠ prihajajo večinoma iz srednjih strokovnih šol s programi Mehatronika, Elektrotehnika, Računalništvo in vse več tudi iz tehniških in splošnih gimnazij. Otvoritev robotskih tekmovanj je bila skupna in je potekala v avli stavbe G2, kjer so v nadaljevanju potekala tekmovanja RoboCupJunior Reševanje Črta in RoboT 2016. V uvodnem delu otvoritve so zbrane tekmovalce in njihove mentorje pozdravili dekan FERI prof. dr. Borut Žalik, rektor UM prof. dr. Igor Tičar, predstojnik Inštituta za robotiko prof. dr. Miro Milanovič ter dolgoletni predstojnik Inštituta za robotiko in pobudnik organiziranja robotskih tekmovanj upokojeni zasl. prof. dr. Karel Jezernik. ■ 2 Tekmovanje v vožnji po labirintu RoboT 2016 Na državnem tekmovanju z mobilnimi roboti RoboT 2016 se je v vožnji po labirintu z avtonomnimi mobilnimi roboti (velikosti 2,5 x 2 m z več kot 15 m poti, slepimi hodniki in okrog 36 zavoji), ki so jih konstruirali tekmovalci, pomerilo 28 dijaških ekip iz šestih srednjih tehniških ele-ktro, strojnih in računalniških šol in študent FERI, UM. To je tudi robotsko tekmovanje z najdaljšo tradicijo v Sloveniji, na katerem se je v sedemnajstih letih tovrstnih tekmovanj udeležilo že okrog 100 študentov ter nad 400 dijakov z mentorji iz celotne Slovenije ter sosednjih Hrvaške in Avstrije. Za lovorike tekmovanja RoboT 2016 je štela boljša izmed dveh voženj. Najuspešnejšim trem tekmovalcem so bile podeljene svečane diplome, 282 Ventil 22 /2016/ 4 DOGODKI - POROČILA - VESTI Slika 1. Tekmovalna arena labirint in v ozadju arene za RCJ v avli G2 na FERI, UM denarne in praktične nagrade sponzorjev. Najhitrejši je bil dijak ŠC Nova Gorica - ERŠ Jernej Kodele s časom 28,01 s, sledila pa sta mu dijaka iste šole Blaž Čič in Luka Kragelj. Tradicionalno so se najbolj vztrajni dijaki srednjih šol že enajstič pomerili tudi za lovoriko Robo-Liga 2016 (finalno tekmovanje v seriji Slovenske robotske lige), saj so bila pred tem že izvedena tekmovanja: 14. aprila v ŠC Velenje RoboERŠ in 20. aprila v ŠC Nova Gorica RoboMiš. Za lovoriko Ro-boLiga 2016 sta štela oba teka RoboT 2016, kar smo točkovali v skladu s pravili in temu prišteli točke prvih dveh tekem. Zmagovalec v seštevku vseh treh tekem (skupno 6 voženj) je bil Jernej Kodele, ŠC Nova Gorica, ki je dosegel 275 točk, sledila sta mu dijak Matic Vajda iz ŠC Ptuj ter ekipa Aljaž Perše in Gašper Malik iz ŠC Nova Gorica. ■ 3 ROBOsled 2016 -robotsko tekmovanje za osnovnošolce ROBOsled je robotsko tekmovanje za osnovnošolce, kjer morajo ekipe učencev zgraditi mobilnega robota in z njim tekmovati v vožnji po progi, označeni s črno črto na beli podlagi. Učenci se pri tem seznanijo z različnimi elektronskimi in mehanskimi oziroma mehatronskimi komponentami. V procesu gradnje robota se naučijo tudi spajkanja elektronskih komponent, mehanskega sestavljanja in vrtanja. ROBOsled je tako v prvi vrsti izobraževanje na interdisciplinarnem področju meha-tronike. Cilja tekmovanja sta spodbujanje in širjenje znanj o delovanju robotov ter spodbujanje raziskav robotov med osnovnošolci in med osnovnošolskimi učitelji. Tekmovanje se v osnovni šoli navezuje na predmet fizika in izbirne predmete s področja tehnike. Letos smo državno tekmovanje ROBOsled organizirali v dveh razredih: DIRKAČ in POZNAVALEC. V razredu DIRKAČ zmaga robot, ki tekmovalno progo, označeno s črno črto na beli podlagi, prevozi v najkrajšem času. V razredu POZNAVALEC se učenci OŠ pomerijo v poznavanju zgradbe in delovanja mobilnega robota, ki so ga zgradili. V letu 2016 je izvedbo regijskih predtekmovanj ROBOsled, kjer se tekmovalne ekipe kvalificirajo za tekmovanje na državnem finalu, podprlo 12 tehniških srednjih šol po vsej Sloveniji. Seznam vseh sodelujočih tehniških srednjih šol je objavljen na spletni strani http:// www.robobum.um.si. Vsem tehniškim srednjim šolam se za izvedbo robotskih predtekmovanj najlepše zahvaljujemo. Vodjem tekmovanj smo zato podelili priznanja. Na zaključnem državnem tekmovanju ROBOsled 2016 je letos sodelovalo 38 tekmovalnih ekip s 64 tekmovalci iz 22 osnovnih šol iz vse Slovenije. Poleg samogradnih robotov se je tekmovanju tudi letos pridružilo še nekaj navdušenih ekip LEGObum, ki sestavijo mobilnega robota iz LEGO sestavljanke. Na tekmovanju ROBOsled 2016 v razredu DIRKAČ je bila najuspešnejša OŠ Benedikt s kar tremi ekipami, v razredu POZNAVALEC pa ekipa TRIKOTNIK iz OŠ Šentjernej. V letu 2016 so se tekmovalne ekipe podobno kot že v preteklih treh letih potegovale tudi za glavno nagrado ROBOsled, pri kateri so se upoštevali vsi doseženi rezultati v posameznih Ventil 22 /2016/ 4 283 DOGODKI - POROČILA - VESTI Slika 2. Priprave na dirko ROBOsled v predavalnici G2-ALFA FERI, UM razredih tekmovanja. Glavno nagrado ROBOsled 2016 je osvojila ekipa ROBO BATA, OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, ki je dosegla 13 točk. Najuspešnejšim ekipam je seveda potrebno posebej čestitati. Čeprav smo na tekmovanju podelili priznanja in nagrade sponzorjev zgolj tistim tekmovalnim ekipam, ki so se uvrstile na prva tri mesta v posameznem razredu, in pa najboljši ekipi na tekmovanju, gre pohvala tudi vsem drugim tekmovalcem. Še posebej pa je potrebno izpostaviti mentorje mladih tekmovalcev, ki pomagajo svojim učencem pri pripravi na tekmovanje z mobilnimi roboti, ki nas vsako leto bolj presenečajo s tehnološko dovršenostjo, saj s tem med našimi najmlajšimi popularizirajo robotiko, mehatroniko in tehniko nasploh, kar je dejansko tudi cilj naših robotskih tekmovanj. ■ 4 Državno tekmovanje RoboCupJunior Slovenija 2016 Tekmovanje RoboCupJunior Slovenija je sestavni del svetovnega robotskega tekmovanja za osnovnošolce in srednješolce, ki je v letu 2015 potekalo v kraju Hefei na Kitajskem (http://www.robocup2015. org). Na lanskem svetovnem tekmovanju sta uspešno sodelovali tudi dve najboljši slovenski dijaški ekipi. Državno tekmovanje RoboCupJuni- or Slovenija 2016 je bilo izvedeno dvonivojsko, zato so na državnem tekmovanju 17. maja 2016 sodelovale le najboljše ekipe z regijskih predtekmovanj. Vsi roboti na tekmovanju RoboCupJunior, ne glede na razred tekmovanja, morajo voziti avtonomno. Zato so pomembni gradbeni elementi vsakega robota, pa naj bo samograden ali zgrajen iz sestavljanke, motorji, senzorji (za zaznavanje črte, stene, žoge) in mi-krokrmilnik s programom. Tekmovanje RoboCupJunior (RCJ) obsega precej raznolike razrede: Reševanje, Nastop in Nogomet. Tekmovanje RCJ Reševanje ima kar tri različice Reševanje Črta, Reševanje Labirint in Reševanje CoSpace. Skupno vsem trem je, da tekmovalna arena predstavlja prizorišče nesreče, na primer porušeno zgradbo po potresu. Naloga robota je reševanje ponesrečencev (žrtev). Pri Reševanju Črta je pot, po kateri mora peljati robot po areni (slika 3), označena s črno črto na beli podlagi. Med vožnjo po areni mora robot uspešno prevoziti križišča, premagati občasne prekinitve črte, ovire, ki jih mora prevoziti ali zaobiti ter rešiti žrtve (letos srebrne kroglice) na evakuacijsko točko (črn trikotnik). Nevarnosti, ki jih med vožnjo premaga robot, se točkujejo. Zmaga ekipa, katere robot zbere med vožnjo, ki je časovno omejena, največje število točk. Osnovnošolci in srednješolci tekmujejo ločeno. Vsa leta je daleč najbolj množično odprto državno tekmovanje RCJ Reševanje Črta. V kategoriji za učence OŠ se je pomerilo 30 slovenskih osnovnošolskih ekip (približno 80 tekmovalcev), ki so se na državno tekmovanje uvrstile kot najboljše ekipe z regijskih predtekmovanj. Tudi slovenske srednješolske ekipe (18 ekip, približno 60 tekmovalcev) so se na državno tekmovanje RCJ Reševanje Črta za SŠ uvrstile na osnovi uvrstitve na regijskih tekmovanjih. Osnovnošolcem sta se na tekmovanju RCJ Reševanje Črta Slika 3. Tekmovalni areni za tekmovanje Reševanje Črta (levo arena za OŠ, desno arena za SŠ) 284 Ventil 22 /2016/ 4 DOGODKI - POROČILA - VESTI pridružili dve hrvaški ekipi, srednješolcem pa tri hrvaške ekipe. Na odprtem državnem tekmovanju RCJ Reševanje Črta za OŠ je bila najuspešnejša ekipa iz Hrvaške Žice $ Ž. Na državnem tekmovanju RCJ Reševanje Črta za OŠ je bile najuspešnejša ekipa ŠENČUR 1 iz OŠ Šenčur, ki sta ji sledili ekipa ROBOKVINTA iz OŠ Antona Šibelja - Stjenka Komen ter ekipa SMRKCI iz OŠ Šenčur. Med srednješolskimi ekipami na državnem tekmovanju RCJ Reševanje Črta za SŠ je dosegla prvo mesto ekipa KKČH iz ŠC Celje, SŠ za strojništvo, mehatroniko in medije, drugo mesto ekipa POD MIZO in tretje mesto ekipa LEGO DUPLO prav tako iz ŠC Celje, Gimnazija Lava. V kategoriji RCJ Reševanje Črta za dijake SŠ je letos predstavnik ambasade Združenih držav Amerike v Sloveniji podelil posebno nagrado, in sicer povabilo s plačilom stroškov za petdnevno sodelovanje ekipe petih dijakov z mentorjem na poletnem robotskem kampu v Reki na Hrvaškem. Pomočnik vodje službe za stike z javnostmi Izaak Martin je posebno glavno nagrado svečano podelil ekipi dijakov KKČH iz ŠC Celje, SŠ za strojništvo, mehatroniko in medije pod mentorstvom Mateja Vebra in Roberta Ojsterška. Slovenskim ekipam na tekmovanju RCJ Reševanje Črta so se pridružile tri hrvaške ekipe, ki prihajajo iz gim- nazij. Tako je bila na odprtem državnem tekmovanju RoboCupJunior Slovenija 2016 kar polovica sodelujočih ekip gimnazijskih. Za tekmovanje RCJ Reševanje Labirint so izvedbo prevzeli na Srednji elektro in računalniški šoli v Mariboru, za kar velja velika zahvala Miranu Waldhutterju. Sodelovali sta dve ekipi, po ena iz Slovenije in Hrvaške. Prvo mesto na državnem tekmovanju RoboCupJunior Reševanje Labirint je zasedla ekipa SERŠ TEAM s 59,5 točkami. Letos prvič smo izvedli tudi tekmovanje v razredu CoSpace, na katerem je sodelovalo 5 ekip (od tega dve iz Hrvaške in ena iz Avstrije). Tekmovalci skušajo najprej s pomočjo računalniške simulacije najti najustreznejšo strategijo reševanja in jo potem tudi izvesti v tekmovalni areni. Prvo mesto na državnem tekmovanju RCJ Reševanje CoSpace je zasedla ekipa SERŠ LE z 12 točkami, drugo mesto pa ekipa SERŠ TEAM z 9 točkami. Prav ta ekipa je pod vodstvom mentorja Mirana Waldhutter-ja na lanskem svetovnem tekmovanju RoboCupJunior Rescue CoSpace 2015 v Hefei na Kitajskem dosegla odlično 3. mesto. Za tekmovanje RoboCupJunior v razredu Nastop (prejšnja leta se je imenovalo Ples) mora ekipa sama zgraditi robota, sebi in robotu izde- lati kostume in sceno za nastop, izbrati glasbo in pripraviti koreografijo ter izvesti nastop z robotom. Na državnem tekmovanju je v letu 2016 sodelovalo sedem ekip, od tega šest osnovnošolskih in ena srednješolska (32 tekmovalcev). Prvo mesto je zasedla ekipa MARS, Osnovna šola narodnega heroja Rajka, Hrastnik, drugo mesto ekipa FRANCE4, Osnovna šola France Prešeren Kranj, in tretje mesto ekipa BORCI VN, Osnovna šola Velika Nedelja. Med srednjimi šolami je v robotskem plesu brez konkurence zmagala ekipa LEGO TEAM iz Dvojezične srednje šole Lendava. Pri tekmovanju RoboCupJunior Nogomet tekmujejo ekipe v gradnji avtonomnih robotov, ki igrajo nogomet. Pravila nogometa so za slovensko tekmovanje nekoliko prilagojena. Roboti igrajo nogomet s posebno žogico, ki oddaja infrardečo (IR) svetlobo. Igrišče za robotski nogomet je zelene barve in je označeno z belo črto. Izven igrišča je do stene, ki obdaja igrišče in preprečuje, da bi žogica pobegnila, 30 cm prostora. Igrišče ima dva gola, ki sta modre in rumene barve. Robotsko nogometno ekipo po trenutno veljavnih pravilih sestavljata dva robota. Eden od robotov v ekipi je vratar, drugi pa napadalec. Na nogometni tekmi zmaga robotska ekipa, ki da nasprotni ekipi več golov, kot jih je prejela. Ekipe igrajo medsebojne tekme na izpadanje. Glede na zmogljivost in velikost robotov se tekmovanje deli v razreda Slika 4. Ekipe ŠC Celje, Gimnazija Lava (levo), ki se vsakič prizadevno pripravljajo za sodelovanje na tekmovanju RCJ in ekipa s svojim samogradnim robotom ob »žrtvi« (desno). Ventil 22 /2016/ 4 285 DOGODKI - POROČILA - VESTI Lahka in Open. V obeh razredih sta nastopili po dve ekipi in v obeh primerih po ena slovenska in hrvaška. Na državnem tekmovanju RoboCu-pJunior Nogomet je v razredu Lahka zmagala ekipa G.N.K. bot, v kategoriji Open pa ekipa 93N15. Roboti, ki so jih zgradili člani ekip ŠC Ptuj, ele-ktro in računalniške šole za robotski nogomet, so samogradni in imajo po štiri vsesmerna kolesa, ki jih poganjajo enosmerni motorji MIG 400 (7,2 V). Ekipi ŠC Ptuj, Elektro in računalniške šole sta sami zgradili ogrodje robota, vsesmerna kolesa, zobniške prenose in H-mostičke na osnovi tranzistorjev MOSFET (10 A) za napajanje enosmernih motorjev. Vsak robot za igranje nogometa ima deset IR-senzorjev za zaznavanje IR-žogice, senzorje za zaznavanje robotov igralcev oziroma stene igrišča, štiri senzorje za zaznavanje belih črt nogometnega igrišča in žiroskop MPU-6050 ter kompas za določanje lege lastnega in tujega gola. Roboti se krmilijo s pomočjo mikrokrmilnikov Arduino. Sami so tudi razvili programe za krmiljenje robotov za igranje nogometa. Na odprtem državnem tekmovanju RoboCupJunior Soccer letos v začetku maja na Portugalskem je ekipa ŠC Ptuj po mentorstvom Marjana Bezjaka in Iztoka Milošiča dosegla odlično 2. mesto. ■ 5 Zaključek Robotska tekmovanja omogočajo primerjavo tekmovalcev/ekip znotraj države na državnih tekmovanjih, primerjavo tekmovalcev/ekip na mednarodnem nivoju na mednarodnih tekmovanjih in razglasitev zmagovalcev oziroma najboljših treh tekmovalcev/ekip ter podelitev priznanj za uspeh. Vendar zgoraj našteti cilji niso edini cilji, ki jih zasledujejo robotska tekmovanja. Na področju robotskih tekmovanj je olimpijsko vodilo tekmovanj razširjeno z željo po novih znanjih in se glasi: »Pomembno je sodelovati, se naučiti čim več novega in ne zmagati.« To pomeni, da je cilj robotskih tekmovanj spod- Slika 5. Ekipi ŠC Ptuj, Elektro in računalniška šola sta se pomerili v igranju robotskega nogometa bujanje izvirne gradnje robota in aktivno učenje ob tem, ko se trudimo zgraditi nov, boljši robot po svoji izvirni zamisli. Sam dogodek - tekmovanje - naj bi bil v prvi vrsti priložnost za srečanje, primerjanje in izmenjavo izkušenj, pridobljenih pri gradnji robota. Želja po gradnji čim boljšega in izvirnega robota daje sodelujočim vzpodbudo za aktivno osvajanje novih znanj in vseživljenj-sko učenje. Sama narava robotskega tekmovanja postavlja okvire za projektno delo. Gradnja robota je projekt, ki se mora zaključiti na datum tekmovanja, kajti ta določa rok zaključka projekta. Mnoga svetovna robotska tekmovanja spodbujajo sodelovanje in skupinsko delo s tem, da lahko na tekmovanjih sodelujejo samo ekipe tekmovalcev. Opisane značilnosti robotskih tekmovanj se pokrivajo s pričakovanji družbe znanja, zato predstavljajo robotska tekmovanja odlično pripravo vsakega udeleženca tekmovanja na uspešno uveljavljanje v družbi znanja. Robotska tekmovanja pogosto dopolnjujejo delavnice za tekmovalce in njihove mentorje, ki omogočajo hitro prenašanje novih znanj na vse sodelujoče na robotskem tekmovanju. Razen doslej naštetega pa robotska tekmovanja s srečanjem ekip in izmenjavo pridobljenih izkušenj med njimi omogočajo tudi sledenje odprtim raziskovalnim problemom področja tekmovanja in spremljanje trenutnega stanja razvoja področja tekmovanja. Nenazadnje, robotska tekmovanja prav gotovo spodbujajo mnoge učence osnovnih šol, da se odločajo za nadaljevanje šolanja v eni od tehniških strok. Podobno velja za maturante splošnih gimnazij, da se veča delež tistih, ki nadaljujejo študij na eni od tehniških fakultet na programih mehatro-nika, elektrotehnika in strojništvo. Za uspešno izvedbo robotskih tekmovanj gre posebna zahvala za vsestransko podporo pri organizaciji tekmovanj predstojniku Inštituta za robotiko prof. dr. Miru Milanoviču in vodstvu FERI, ki omogoča uporabo avle v stavbi G2 skupaj s sosednjimi učilnicami ter ozvočenja in videoprojekcije. Zahvala velja fotografom Marijanu Špa-nerju, Mateji Meh in Bogdanu Dugo-niku ter vsem sodelavcem Inštituta za robotiko in mnogim študentom FERI. Prav tako velja zahvala vsem sodelavcem in mentorjem v srednješolskih tehniških centrih, ki so pomagali pri izvedbi tekmovanj, kakor tudi vsem sponzorjem tekmovanja. Vsi rezultati, fotografije, videopo-snetki in medijski odzivi za zadnje tekme kot tudi za prejšnje so za tekmovanje RoboT na voljo na www. ro.feri.um.si/tekma/, za ostala tekmovanja razredov ROBOsled in RoboCupJunior pa na www.robobum. um.si. 286 Ventil 22 /2016/ 4 26. [ TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE PROIZVODNJA VZDRZEVANJE DRUŠTVO VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE DVS Otočec, 20. in 21. oktober 2016 www.tpvs.si ... NI UČINKOVITE PROIZVODNJE BREZ UČINKOVITEGi VZDRŽEVANJA ... ^¿TEVP^ DOGODKI - POROČILA - VESTI Sedma mednarodna superracunalniška poletna šola letos v Ljubljani Mateja MAFFI, Leon KOS Zadnji teden junija se je v Ljubljani zbralo 120 udeležencev iz Kanade, Evrope, Japonske in Združenih držav Amerike. Za sodelovanje na sedmi mednarodni superračunalniški poletni šoli na temo HPC-izzivov (High Performance Computing) v računskih znanostih so bili izmed več sto prijav izbrani najboljši doktorski in podoktorski študentje na svojih področjih. Na mednarodni poletni šoli HPC je bilo zastopanih 27 narodnosti in 4 kontinenti. Udeleženci poletne šole z mentorji na četrtkov prosti popoldan, ki so ga namenili ogledu Predjamskega gradu in Postojnske jame. Mateja Maffi, mag. posl. ved., doc. dr. Leon Kos, univ. dipl. inž., oba Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani je kot partner evropskega združenja za superračunalništvo PRACE organizirala tokratno mednarodno poletno šolo HPC, ki je bila financirana s pomočjo okvirnega pro- grama Evropske unije Horizon 2020, evropskega partnerja Partnership for Advanced Computing in Europe (PRACE), ameriškega partnerja Extreme Science in Engineering Discovery Environment (XSEDE) s 288 Ventil 22 /2016/ 4 DOGODKI - POROČILA - VESTI sredstvi iz U.S. National Science Foundation, kanadskega partnerja Com-pute/Calcul Canada in japonskega RIKEN Advanced Institute for Computational Science (RIKEN AICS). Vodilni kanadski, ameriški, evropski in japonski računski znanstveniki in HPc-strokovnjaki so nudili informacije, nasvete in tečaje o vrsti tematik: • evropske, ameriške, japonske in kanadske superračunalniške infrastrukture, • HPC-izzivi v posameznih disciplinah (stvarno in biološko modeliranje, materiali, fizika, ...), • HPC- in GPU-programiranje, • znanstvene vizualizacije in drugo. Z druženjem udeležencev in predavateljev iz 18 držav poletna šola poleg promocije znanja visokoz-mogljivega računalništva in njegovih aplikacij spodbuja mednarodno sodelovanje in prijateljstvo. Multi-disciplinarni program, ki je pokrival vrsto različnih področji računskih znanosti skupaj s pomembnimi su-perračunalniškimi vidiki iz računalniških znanosti, mentorstvo in močna interakcija ljudi z vsega sveta so prispevali k edinstvenosti letošnje poletne šole HPC. Načrti za naslednjo poletno šolo že nastajajo, organizirana bo poleti 2017 v Severni Ameriki. Več informacij o poletni šoli lahko najdete na spletni strani http:// ihpcss2016.hpc.fs.uni-lj.si. Slavnostni predavatelj dr. Thomas Sterling z Univerze v Indiani, School of Informatics and Computing, Center for Research in Extreme Scale Technologies. Prof. Sterling je bil vabljeni predavatelj na vsakoletni superračunalniški konferenci ISC 2016 v Frankfurtu s preko 2000 udeleženci, ki je bila le teden pred poletno šolo, in je tako lahko predstavil najnovejše dosežke in trende na področju HPC. Kot dolgoletnega predavatelja in raziskovalca, ki je pravzaprav uvedel računske sestave (Beowulf), pa je prof. Sterlinga še posebej veselilo predavati študentom mednarodne poletne šole. Udeleženci na vajah ob pomoči mentorjev. Vaje so potekale neposredno na superračunalnikih Bridges in Blue waters v ZDA. Nekaj mnenj iz študentskega ocenjevalnega vprašalnika: »Ta program je odlična mešanica visokozmogljivega računalniškega znanja in sodelovanja s posamezniki z vsega sveta, ki se ukvarjajo s tem področjem. V ZDA je veliko izobraževalnih programov na to temo, vendar jih zelo malo vključuje interakcijo z mednarodnimi kolegi in srečanje z drugo kulturo.« »Poletno šolo bi ocenil kot izvrstno, saj je zagotavljala zelo dobre in dosegljive predavatelje, pokrivala je vrsto različnih tem in omogočila lepe priložnosti za povezovanje z ljudmi z vsega sveta tako z mojega področja kot tudi z drugih področij, ki se srečujejo s podobnimi HPC-problemi. Pohvaliti je potrebno tudi odlično hrano in prečudovito okolje v Ljubljani.« »>Po pravici povedano je bila ta poletna šola najbolj uporabna, kar sem jih kdaj obiskal. To pa poleg predavanj predvsem zaradi vaj, kjer si lahko direktno preizkusil naučene tehnike in kadarkoli vprašal, kar te je zanimalo. To je bilo mogoče predvsem zaradi osebnega mentorja, ki ga je imel vsak udeleženec, kar je pomenilo, da je tam vedno oseba, do katere pristopiš manj sramežljivo s kakršnimkoli vprašanjem.« Ventil 22 /2016/ 4 289 DOGODKI - POROČILA - VESTI O Compute Canada / Calcul Canada Compute Canada, ki združuje regionalne organizacije ACENET, Calcul Québec, Compute Ontario in WestGrid, vodi zagon raziskovalnih inovacij z uvedbo naprednih raziskovalnih računskih (ARC) sistemov »state-of-the-art«, arhiviranja in programskih rešitev. Skupaj ponujajo najpomembnejše ARC-storitve in infrastrukturo za kanadske raziskovalce in njihove sodelavce iz vseh akademskih in industrijskih sektorjev. Skupina več kot dvestotih svetovnih strokovnjakov, zaposlenih na 34 partnerskih univerzah in raziskovalnih inštitucijah iz vse države, zagotavlja direktno podporo raziskovalnim skupinam. Compute Canada je ponosen ambasador kanadske odličnosti v naprednih računskih raziskavah znotraj države in mednarodno. Compute Canada financira The Canada Foundation for Innovation (CFI), medtem ko partnerji in akademske inštitucije zagotavljajo potrebna sredstva preko regionalnih organizacij. Več informacij na: www.computecanada.ca. O PRACE PRACE (The Partnership for Advanced Computing in Europe) je mednarodno neprofitno združenje s sedežem v Bruslju. Raziskovalna infrastruktura PRACE zagotavlja vodilne superračunalniške storitve za znanstvenike ter raziskovalce iz akademskega sveta in industrije v Evropi. Računalniške sisteme in njihove operacije, dostopne v PRACE, zagotavljajo štiri članice PRACE (BSC iz Španije, CINECA iz Italije, GCS iz Nemčije in GENCI iz Francije). Implementacijska faza združenja PRACE prejema sredstva iz 7. okvirnega programa EU (FP7/2007-2013) z GA RI-312763 in iz Obzorja 2020 (2014-2020) z GA 65383. Več informacij na: www.prace-ri.eu. O RIKEN AICS RIKEN je ena večjih japonskih raziskovalnih organizacij z inštituti in centri po vsej Japonski. The Advanced Institute for Computational Science (AICS) stremi k ustanovitvi mednarodnega centra odličnosti, namenjenega svetovnim rezultatom s pomočjo uporabe vodilnih superračunalnikov K computers. Organizacija je jedro projekta Inovacijske visokozmogljive računalniške infrastrukture, ki ga sponzorira Ministrstvo za izobraževanje, kulturo, šport, znanost in tehnologijo. Več informacij na: http://www.aics.riken.jp/en/. O XSEDE The Extreme Science and Engineering Discovery Environment (XSEDE) je najbolj napredno, močno in robustno združenje integriranih digitalnih virov in storitev na svetu. Je enoten virtualni sistem, ki ga znanstveniki uporabljajo za interaktivno deljenje računalniških virov, podatkov in strokovnega znanja. XSEDE pospešuje znanstvena odkritja s pomočjo izboljšanja produktivnosti raziskovalcev, inženirjev in študentov s poglabljanjem in razširjanjem uporabe ekosistemov naprednih digitalnih infrastruktur XSEDE in s trajnim napredovanjem naprednih digitalnih infrastruktur XSEDE. XSEDE je petletni 121-milijonski projekt, ki ga podpira National Science Foundation. Več informacij na: www.xsede.org. RIK=H POSVET AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2016 - ASM '16 7. decembra 2016 na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani 290 Ventil 22 /2016/ 4 SREČANJE EKOLOŠKIH VOZIL PREDSTAVITEV TEHNOLOGIJ 19. SEPTEMBER 2015 KONGRESNI TRG - LJUBLJANA Mestna občim l.jtihljana ^ROPSKITCDEN divi&ortt atrtucnmmerre Vi ncedca to n* ELECTRON _ if i NOVICE - ZANIMIVOSTI 49. MOS: Največja razvojna in poslovna priložnost za industrijo in podjetništvo - na celjskem sejmišču od 13. do 18. septembra 49. MOS, Mednarodni sejem obrti in podjetnosti, ki bo letos na celjskem sejmišču od 13. do 18. septembra, prinaša številne novosti, ki bodo še obogatile ponudbo največjega tovrstnega sejma v regiji. V razstavnem programu bo v ospredju celovita ponudba vsega za gradnjo in obnovo doma, vključno z notranjo opremo oz. pohištvom, ki so mu v Celjskem sejmu namenili posebno sejemsko dvorano E. Večja bo letos tudi ponudba kulinarike, ki so jo preselili v večjo, prenovljeno sejemsko dvorano C, ponudba kamping in karavaning opreme oziroma ponudba za aktivno preživljanje prostega časa v naravi. Predstavili pa se bodo tudi ponudniki opreme in materiala za obrt in industrijo. V razstavnem programu bodo tako tudi stroji in oprema za les in kovino, varilna tehnika in elektrotehnika, čistilne naprave, čistilna oprema in stroji za čiščenje, komunalna oprema in zaščitna delovna oblačila. Ročno in rezalno orodje, kompresorji, 3D-tiskalni- ki, industrijska vrata, meroslovje (vodne tehtnice, kovinska merila, lasersko merjenje ...), industrijski roboti, sistemi površinske zaščite, pnevmatsko orodje, vijačno blago, ročno rezalno orodje in sidra za pritrjevanje. V MOS-ovih svetovalnicah letos tudi brezplačni nasveti, kako se lotiti gradnje in opremiti dom Bogat razstavni program več kot 1500 razstavljavcev iz 30 držav, ki napovedujejo različne sejemske popuste in ugodnosti, bo sooblikoval tudi spremljajoči program. Še posebej bodo na svoj račun prišli vsi, ki gradijo ali obnavljajo svoj dom, hišo, stanovanje ali poslovni objekt, saj bodo lahko izkoristili tudi brezplačne nasvete neodvisnih strokovnjakov. V Celjskem sejmu so jih poimenovali s skupnim imenom Mosove svetovalnice, ki bodo v tistih sejemskih dvoranah, kjer bo predstavljena ponudba tega področja. V sejemski dvorani E bodo obiskovalci lahko prisluhnili Andreji Jesenek, notranji oblikovalki, ki bo med drugim pojasnila, kako se lotiti opremljanja malih prostorov, pa tudi, da je prej kot o designu svetil potrebno razmišljati o svetlobi. Predstavila bo tudi najpogostejše napake pri opremljanju doma, ki zmanjšujejo kakovost bivanja. V sejemski dvorani J bodo obiskovalci v svetovalnici lahko dobili odgovore na vprašanja, kako se lotiti gradnje ali obnove hiše, katere postopke je potrebno izvesti pred začetkom gradnje, ... Svetoval bo Martin Pelcl, MojMoj-ster.net. V sejemski dvorani K pa bodo neodvisni svetovalci ENSVET odgovarjali na vprašanja, kako se lotiti izvedbe ukrepov za energet- 292 Ventil 22 /2016/ 4 NOVICE - ZANIMIVOSTI sko sanacijo stavb, kakšna sredstva so na voljo za to na Eko skladu, pa tudi, kako se lotiti odprave vlage iz objektov, sanacij fasade in rabe deževnice. Prvi dan vstopnice po 2 EUR, ostale dni ceneje na sejem po 16. uri Obiskovalci 49. MOS bodo prvi sejemski dan (torek, 13. september) za vstopnico ponovno odšteli le simbolična 2 evra. Ostale sejemske dneve pa lahko cenejše vstopnice izkoristijo vsak dan po 16. uri. Vstopnice se pocenijo za vse ciljne skupine, parkirišče pa bo vsak dan po 16. uri brezplač- no. V Celjskem sejmu obiskovalce vabijo, da si za lažje načrtovanje sejemskega obiska ogledajo dnevni program dogajanja na www.ce-sejem.si. Nataša Vodušek Fras, Celjski sejem SEJEM ZA NOVE POSLE, DOBRE PARTNERJE, MOST V POSLOVNI SVET iZ M©S (1 nn ^ s Mednarodni sejem obrti in podjetnosti nnm Celjski sejem, 13.-13. september 2016 Stičišče znanosti in gospodarstva na MOS 2016 TERMIN: 13. - 18. septembra 2016 LOKACIJA: Celjski sejem - Celje Letos bo na mednarodnem sejmu MOS v Celju v hali L1 organizirano Stičišče znanosti in gospodarstva. Predstavitev bo pripravil Janez Škr-lec, član Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. V Stičišču bodo sodelovali: Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut v Ljubljani, Nacionalni inštitut v Ljubljani, FERI Univerze v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, UM, UNG, CO Namaste, CO Nanocenter, Visoka šola za bioniko na Ptuju in Pisarna za prenos tehnologij in inovacij ter tehnološko usmerjena podjetja: Skylabs, Co-sylabs, EKOSEN, Dobre rešitve, d. o. o., PS, d. o. o., Miel Elektronika, d. o. o., Razvojno-raziskovalna dejavnost, Janez Škrlec, INTRI, d. o. o., Inštitut za okoljevarstvo in senzorje, d. o. o., in drugi .... Na stičišču bodo predstavljene vrhunske tehnologije z različnih področij, kot so: mehatronika, avtomatika, robotika, profesionalna elektronika, IKT, bionika, nanotehnologija ipd. Stičišče znanosti in gospodarstva bosta podprli tudi Ministrstvo za izo- braževanje, znanost in šport in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Medijski partnerji: IRT 3000, KVADRATI, Ventil. Ventil 22 /2016/ 4 293 NOVICE - ZANIMIVOSTI ECOmeet, srečanje ekoloških vozil in predstavitev tehnologij, tudi letos na Kongresnem trgu v Ljubljani V zadnjih letih se vse bolj jasno oblikujejo dejavniki, ki zahtevajo in kažejo resne premike na področju organizacije transporta in transportnih tehnologij. Povod so zaostrovanje dostopnosti fosilnih goriv in okoljski problemi, vzvode za izvedbo prehoda k novi paradigmi v transportu oblikuje vse bolj usklajena globalna, evropska in lokalna politika, tehnično pa vse skupaj omogočajo nova znanstvena in tehnološka odkritja ter premiki v industriji vozil. Vsi ukrepi so usmerjeni v zagotavljanje trajnostnega transporta, ki bi dolgoročno zagotavljal mobilnost sedanjih in prihodnjih generacij brez škodljivih vplivov na okolje. Rešitve za doseganje okolju prijaznega trajnostnega transporta so le delno v novih tehnologijah in odločitvah snovalcev transportnih in energijskih politik. Največ je odvisno od nas samih. Z dobro obveščenostjo lahko družba nove tehnološke in netehnološke možnosti sprejme hitro in učinkovito. Tako predstavlja ozaveščanje najširše množice ljudi o načinih za doseganje trajnostnega transporta vedno večji izziv. EcoMeet bo tokrat že sedmi po vrsti, spet je pripravljen v sodelovanju Avto kluba GaS Tuning Team, podjetja Elaphe in MOL in je največji dogodek na temo ekoloških vozil v Sloveniji. Na njem bodo najširši javnosti predstavljene tehnologije in netehnološke možnosti za trajnostni transport. Umeščen je v sam center Ljubljane, na Kongresni trg, zgodil pa se bo v okviru Evropskega tedna mobilnosti, natančneje 17. 9. 2016 med 10. in 17. uro. Med tehnologijami bodo najverjetneje požela največ zanimanja vedno popularnejša in tudi na naših cestah vedno pogostejša električna vozila. Zanimiva in obsežna bo predstavitev hibridnih vozil in vozil na avtoplin, šušlja pa se celo o električnem letalu. Za preizkus bodo na voljo lahka električna vozila, kot so električni avtomobili in električni dvokolesniki, vrhunski strokovnjaki in raziskovalci pa bodo udeležencem predstavili delovanje ekoloških vozil. Vljudno vabljeni! A Stušek, uredništvo revije Ventil Magnetnoinduktivna zaznavala za hidravliko Zaznavala položaja vrste MFH firme ifm electronic, opremljena z enomilimetrsko močno kovinsko površino, zdržijo najmanj 10 milijonov tlačnih ciklov. Primerna so tudi za ploščate delovne valje. Dolga so le 40 mm in pri 1,8 milimetrski stikalni razdalji zagotavljajo zanesljivo delovanje. Delujejo po načelu tehnologije magnetne induktivnosti izključno s feromagnetnimi materiali. Za-tesnjena so s tesnilnim in podpornim obročkom. Uporabna so za hidravlične valje, ventile in črpalke, npr. pri strojih za brizganje plastičnih mas in drugi hidravlični opremi v procesni industriji. Več na spletnih straneh: www.ifm.com. Po O + P 60 (2016)05 - str. 39 Ne čakajte na resne okvare strojev zaradi hidravlike! Preventivno vzdrževanje je osnova uspešnosti hidravlike. Vprašanje pa je, ali je naše stroje sploh smiselno preventivno vzdrževati? Ali so stroški za izvedbo zahtevnega in poglobljenega digitalnega ocenjevanja stanja strojev previsoki? Odgovori so hitro jasni, ko okvara majhnega dela ali sestavine povzroči milijonsko škodo na stroju. Z učinkovitim in pravočasnim preventivnim vzdrževanjem bi se zanesljivo lahko preprečila. To je soglasno sklepno mnenje nedavnega 110. strokovnega pogovora v okviru O + P v Mainzu. Suvereno ga je vodil prof. dr. Siegfried Helduser, član tehniško-znanstvenega sveta . Zahvala velja vsem udeležencem posveta. Preventivno vzdrževanje mora biti usklajeno z upoštevanjem stroškov - koristi - računa. Predvideno vzdrževanje ne sme biti samo sebi namen - tako mislijo specialisti fluidne tehnike. Nujno je torej, da izdelovalci in uporabniki sestavin in naprav pravočasno pretehtajo prednosti in slabosti uporabe ustreznih analiz. Več o vsebini in rezultatih 110. pogovorov boste lahko izvedeli v septembrski izdaji revije O + P. Uradne vsebine, stališča posameznikov in vlogo VDMA pri tem pa lahko povzamete že v O + P GO (2016) 06 - str. 12. P0O + P6O (2016)06 - str. 3 SLOTRIB 2016 POSVETOVANJE O TRIBOLOGIJI, MAZIVIH IN TEHNIČNI DIAGNOSTIKI 17. NOVEMBER 2016 Več informacij dostopnih na: www.tint.fs.uni-lj.si KONTAKT SLOVENSKO DRUŠTVO ZA TRIBOLOGIJO prof. dr. Mitjan Kalin - predsednik SDT Joži Sterle - tajništvo Bogišiceva 8 1000 Ljubljana Tel.: Fax: 01 4771 460 01 4771 469 E-mail: jozi.sterle@tint.fs.uni-lj.si Ventil 22 /2016/ 4 MOBILNA HIDRAVLIKA Automatic levelling and wireless control of a mobile hydraulic platform with telescopic crane Domagoj ANTIC, Zvonimir LAZETA, Zeljko SITUM Abstract: The mobile hydraulic platform is a device used for providing temporary access to people and/or equipment in inaccessible locations and often at higher altitudes. Crane control is conducted from a work platform, which frequently causes problems since the crane operator disturbs the work of the rest of the staff (in case of movie recording, construction work, etc.). Wires connect the operator console and the operator computers with each other through a telescope, and due to inevitable cable bending there is a frequent presence of expensive malfunctioning. Wiring malfunctioning is directly connected to the crane reliability, so it is of high importance to reduce it to a minimum. In order to increase the system efficacy, the reconstruction of the mobile hydraulic platform, which enables automatic levelling of the work platform and wireless basket control with prevention of capsizing, was designed. The operating program is implemented using the programmable logic controller (PLC), which provides additional system functions implementation. Keywords: mobile hydraulic platform, telescopic crane, automatic levelling, wireless control ■ 1 Introduction The mobile hydraulic platform is a device used to provide temporary access to people or equipment in locations which are difficult to access. The malfunctioning of the mobile hydraulic platform was the reason for this proposed project. The mobile platform (shown in Figure 1) has had a malfunctioning operating computer, which consequently meant that the platform could not be used. The original control system and the corresponding algorithm were manufactured in the early 90's of the last century, when the platform control was possible only from the basket. The old control system was then replaced with a PLC device (Siemens S7-1200 version). As for the original functions, not only were they restored, but new functions were built in as well. By incorporating a biaxial inclinometer, automatic levelling of the platform undercarriage was enabled, while building in a wireless module made it possible to manage the crane from an arbitrary location. Lastly, by designing a new operating al- gorithm (together with the existing sensory evaluation) a higher level of safety was achieved. ■ 2 Control system before reconstruction process The control of mobile hydraulic working platforms can be mechanical or electrical. One form of mechanical control is the indirect control in which one uses a control Domagoj Antic, mag. ing. mech., Zvonimir Lazeta, mag. ing. mech., Ph.D. Zeljko Situm, full professor, all University of Zagreb, Faculty of Mechanical Engineering and Naval Architecture 296 Figure 1. Mobile hydraulic platform Wumag WT 225 Ventil 22 /2016/ 4 MOBILNAHID RAVLIKA stick of the intermediate 4/3 valve to control the stroke of the main proportional valve and achieves the movement of a specific actuator. Another form of mechanical control is the usage of steel ropes. One side of the steel rope is tied to the control stick, while the other one is tied to the proportional valve. The advantage of mechanical control is a stronger robustness than with the electrical one, and the disadvantage is the lack of process automatization. The other form of platform control is electrical control, meaning that potentiometers, which measure the deflection of the stick, were built into the control stick, the signal from the potentiometer being transported via cable to the PLC. The operating computer, dependent on the stick deflection, sends out a signal (PWM) to the proportional solenoid which moves the valve spool. The advantages of this kind of control are: a more precise actuator moving speed control (in comparison to the mechanical one), the possibility of process automatization, etc. The disadvantage is the potentiometer contact drift, which makes it necessary to recalibrate the system. The work platform under consideration was manufactured by Wumag (model: WT 225) and it is placed on the Mercedes-Benz 811 model. The platform was the first model in which the mechanical control of the distributor was replaced by the electrical control system (see Figure 2), and the transition to the latter was accompanied by certain problems. For example: upon ceasing to apply commands to the control stick, the platform continues to move for approximately two seconds, which is extremely dangerous if one is working close to an obstacle. In addition, during work the computer loses the information on the current position of the platform (in space), which makes it impossible for the platform to continue to operate. The consequence is that the platform (and the staff on the platform) remains at this height until a licensed operator arrives and manually lowers the platform to the transport position. All these reasons indicate that the problem lies within the operating computer and/ or the operating program. The factory computer cannot be accessed due to its specific manufacturing and programming, so another solution needed to be found in order to remove the aforementioned difficulties. ■ 3 Reconstruction process of the mobile hydraulic platform • Automatic levelling of the hydraulic platform In the old process the levelling of the truck was done manually: the operator controlled every stabilizer individually using the handles of mechanically activated distributors and the inclination of the truck was monitored via a circular libelle (bubble level). In the new process the levelling will be done automatically: the operator will have at his or her disposal two buttons for levelling activation or returning the platform to a transport position. In concordance with the operator's choice, a specific algorithm will be activated within the PLC and the desired activity will be performed. In order to achieve automatic levelling, instead of distributors with manual activation, classical distributors with mechanical and electrical activation will be built in (Figure 3). The mechanical activation of the distributors next to the electrical activation, serves as an alternative if the electrical activation fails. The measuring element which serves as the recurrent connection of the desired operating algorithm is a biaxial inclinometer placed in the area of the undercarriage of the truck. The goal of the automatic levelling process is to bring both of the angles within the ±0,3° area. In the case of manual levelling the accuracy that could be achieved was ±1° which is three times worse. One controls the stabilizer pull-out speed, and regulates the two angles of the shift. The additional mitigating circumstance is that the pullout speed is low in comparison to the distance of the stabilizers. Furthermore, regarding the minimal exchange of the hydraulic components, one should take into consideration the limitations imposed on us with this hydraulic setup: the flow on each of the stabilizers has not been defined; Ventil 22 /2016/ 4 297 MOBILNA HIDRAVLIKA Figure 3. Cabinet for automatic levelling after reconstruction procedure, hidraulic distributors for nivelation process and circular libelle instead, one is dealing with a single flow (as well as the pressure). It is necessary to prevent stabilizer separation from the bottom. With manual operating it is quite common for the truck "to be left" with only 3 stabilizers (instead of 4) due to the fact that the operators activate one stabilizer at a time. The electrical distributors are in the classical process, which presents a significant limitation. Due to the possibility of placing the spool in end positions exclusively, the regulator reference must be of binary nature (0 or 1). Physically the logical signal manifests itself as a 0V or 24V charge. If the regulator output must be logical, then the regulator will have to be logical as well. • Wireless control of the hydraulic platform with telescopic crane The reconstruction of the work platform is based on the electrical installation add-on, replacement of the operating computer and the implementation of wireless control. With the rental function of the platform for movie recording, large commercial posters replacement, placement of the antenna posts, construction work on residential buildings and all other activities in which the operator in a basket is obsolete, it is necessary to implement a wireless operating platform in order to control the system outside trie; basket. It is worth mentioning that the wireless con- Figure 4. Main distribution cabinet after rfconstructson procedurf trol eliminated the cyclical need of the telescope cables replacement (which is a part of the maintenance plan), and the cost of this work was worth thousands of euros. In the process of reconstruction the following equipment was built in (Figure 4): • PLC device (Siemens S7-1200, model 1217), • SCALANCE transmitter and receiver, • Charge stabilizer, • Analogue input modules, • Digital input and output modules, • Power amplifiers (for PWM outputs), • Relays, • The operating console and elements for the activation of individual functions. The basket control requires previous successful work platform levelling. The operator primarily moves away/lifts the crane telescope from the saddle plates in order to prevent the collision of the saddle plates and the telescope, since the rotation of the telescope while 298 Ventil 22 /2016/ 4 MOBILNAHID RAVLIKA Figure; 5. Operating consAle for the remote control of the mobile hydraulic platform it is mounted on the saddle plate, results in its breakage. The rotation of the work platform is program-disabled until the telescope leaves the saddle plate. The information on the telescope position is provided by the inclination sensor (single-axis inclinometer) which is built into the telescope platforms. After the platform has left the air space of the saddle plate, the operator has all of the work platform manipulation functions at his or her disposal. In other words, the operator can by choice pull out the platform, lift it or rotate it. Apart from the inclination telescope sensor, the work platform has four other pressure sensors which measure the pressure of the oil in the hydraulic cylinder for lifting and lowering the work platform telescope. The two sensors measure the pressure in the chamber for the cylinder pullout, and the other two sensors measure the pressure in the chamber for the cylinder retraction. Every chamber also has extra sensors in case one of the sensors from any of the previously mentioned sensor groups malfunctions. In this way the system can continue to function with a warning that some repair is necessary. The pressure sensors are necessary because they detect which force is appearing on the cylinder piston. Together with the information provided by the telescope inclination sensors and the pressure sensors in the telescope lift cylinder, it is necessary to program the anti-capsizing protection of the work platform. Points in space are defined with the help of experimental measuring, which are then used to construct a curve which is identical to the one defined by the manufacturer in the work diagrams. The work diagram is the graphic depiction of the space in which the movement of the work platform is allowed. When the operator brings the platform to the edge of the work space, the anti-capsizing protection is activated, meaning further pullout and the lowering of the telescope are disabled and the yellow light on the operating console is turned on, signalizing the border position of the work platform. ro- tation is enabled because it does not affect the stability of the work platform. The light turns on in order to inform the operator that further work is not possible, that is, further distancing from the undercarriage is not possible. Alongside this form of protection, there is the telescope impact protection in the cabin of the vehicle. On the work platform flange there are two micro-switches which detect whether the telescope is close to the cabin. If one of the micro-switches is activated, this symbolizes the lateral access to the cabin of the vehicle, and if both are activated this means that the work platform is above the cabin. Should the operator press the control stick to lower the telescope of the work platform onto the cabin of the vehicle, the algorithm will prevent any further descend. With the aforementioned protection, there is also the type of protection which disables the impact of the basket against the telescope of the work platform, that is, if the inclination is less than 15° the rotation of the basket is disabled. If it were not so, the basket would then hit the work platform telescope. If the basket is not in the central position, and the operator wishes to lower the work platform telescope under 15°, a green light turns on on the operating console, and further lowering is not possible until the basket's initial position is restored. The blinking notifies the operator that the basket is not in the central position. Furthermore, on the operating console there are buttons for turning the internal combustion engine (ICE) on and off. Of course, there is an impact switch added to the console (called "the mushroom") which is activated by the operator in case of an accident. By activating the impact switch, the ICE shuts down and all of the PLC outputs are deactivated. The operating console for the remote control of the mobile hydraulic platform is shown in Figure 5. ■ 4 Mobile hydraulic platform demonstration A good way to gain insight into the demonstration mode is to watch the recording at the following URL: https://www.youtube.com/watch?v =8djCEq4THiY&feature=youtu.be in which the functionality and the actual behaviour of the entire crane are observable. The video shows the automatic levelling, and later on the manipulation of the work platform using wireless communication. ■ 5 Conclusion The automatic levelling facilitates the usage of the crane and raises its productivity levels. The advantage of automatic levelling is an algorithm which enables the use of classical distributors with electromagnets instead of very expensive proportional distributors. The choice for this particular process of automatic levelling was closely connected to the objective of easier implementation regarding cranes/ tracked vehicles of other dimensions. After installation of standard equipment, maintenance of the Ventil 22 /2016/ 4 299 MOBILNA HIDRAVLIKA work platform is simplified, which significantly reduces exploitation costs. If someone wants to install a new function into the process, it is now easier because of the achieved modularity and software standardization. The next step in the development of this project is the operation of the platform with external coordinates. In the regime of working with external coordinates, the operator would use the control sticks to define the moving speed. Furthermore, there is a possibility for the operator to memorize a specific position in space by clicking on a button, and if he or she should wish to return to this position, they would just have to press the button and the platform would be returned to that particular position. In addition, a function for restoring the telescope in the transport position (saddle plate) can be built in. References [1] H. Berger: Automating with SIMATIC, 3rd revised edition, Publicis Corporate Publishing, Berlin and Munich, 2006. [2] Siemens: SIMATIC S7-1200 Programmable controller, System manual, 2009. [3] R.H. Warring: Hydraulic Handbook, 8th ed., Trade & Technical Press Ltd., 1983. [4] G. Nikolic, J. Novakovic: Hidrau-lika, Skolske novine Zagreb, 2006. [5] D. Antic: Automatic levelling of a hydraulic platform with crane, M.Sc. Thesis M.E., University of Zagreb [6] Z. Lazeta: Wireless control of a mobile hydraulic platform with telescopic crane, M.Sc. Thesis M.E., University of Zagreb Information about authors: Domagoj Antic, mag. ing. mech., Zvonimir Lazeta, mag. ing. mech., Ph.D. Zeljko Situm, full professor. University of Zagreb, Faculty of Mechanical Engineering and Naval Architecture Ivana Lucica 5, 10000 Zagreb, Croatia Avtomatsko niveliranje in brezžično krmiljenje mobilne hidravlične platforme s teleskopskim dvigalom Izvleček: Mobilna hidravlična platforma je naprava namenjena začasnemu dviganju oseb in opreme na nedostopna mesta, pogosto visoko nad tlemi. Običajno se z dvigalom opravlja iz delovne platforme s strani pooblaščenega operaterja, kar je večkrat problem, ker mora operater hkrati opravljati še delo drugih oseb (npr. snemanje filmov, dela v mestih, ...). Z vidika vzdrževanja platforme se pogosto pojavljajo tudi poškodbe ožičenja, ki je napeljano skozi teleskop hidravličnega dvigala. Poškodbe ožičenja v veliki meri vplivajo na razpoložljivost dvigala, zato je želja, da je verjetnost njihovega pojava čim manjša. Z željo po povečanju učinkovitosti sistema je bila izvedena rekonstrukcija hidravlične dvižne platforme z avtomatskih niveliranjem in brezžičnim krmiljenjem, ki hkrati onemogoča prevrnitev. Za PLC krmilnik je bil izdelan program, ki omogoča še dodatne prednosti takega sistema. Ključne besede: mobilna hidravlična platforma, teleskopsko dvigalo, avtomatsko niveliranje, brezžično krmiljenje Acknowledgement The authors acknowledge the financial support of the company SI-LA-CO which provided workspace, tools and all the required equipment for the realization of this project for mutual benefit. The authors would also like to thank Mr. Dalibor Markovic from Siemens Croatia who carefully listened to our plan in the beginning and provided advice for the realization of our project. iRTi INOVACIJE* RAZVOJ «TEHNOLOGIJE WWW.IRT3000.COM NEPOGREŠLJIV VIR INFORMACIJ ZA STROKO Vodnik skozi množico informacij • proizvodnja in logistika • obdelava nekovin • orodjarstvo in strojegradnja • vzdrževanje in tehnična diagnostika • varjenje in rezanje • napredne tehnologije Povprašajte za cenik oglaševalskega prostora! | e-pošta: info@irt3000.si | www.irt3000.com VSAKA DVA MESECA NA VEČ KOT 140 STRANEH PPT commerce d.o.o. PPT commerce d.o.o., Celovška 334, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija tel.: +386 1 514 23 54, faks: +386 1 514 23 55, e-pošta: info@ppt_commerce.si, www.ppt-commerce.si HIDRAVLIKA IN PROCESNA TEHNIKA PRODAJA • PROJEKTIRANJE • SERVIS www.ppt-commerce.si EMERSON. Process Management m EL Matic TM BETT1S Dantorque Shafer Fi HIDRAVLIČNI FILTRIRNI SISTEMI Testiranje hidravličnih filtrirnih materialov po standardu Franc MAJDIČ, Anže PETERLIN, Matej TOMŠIČ Izvleček: Čistoča hidravlične kapljevine je ključnega pomena za dolgotrajno brezhibno delovanje hidravličnih strojev in naprav. Več dejavnikov vpliva na čistočo, vendar je praviloma na prvem mestu uporaba ustreznih hidravličnih filtrov. V prvem delu prispevka je predstavljen kratek pregled standarda ISO 16889 s priporočili za določitev testnih parametrov preizkuševališča. Na podlagi priporočil iz standarda je bilo izdelano preizkuševališče za testiranje filtrirnih materialov - membran. Na koncu so predstavljeni rezultati prvih testov filtrirne membrane. Ključne besede: hidravlično olje, čistoča, filtri, standardizirani testi ■ 1 Uvod Hidravlični sistemi služijo krmiljenju in prenosu energije na različnih področjih - od raznovrstne industrije, avtomobilizma, gradbene mehanizacije, kmetijske mehanizacije, ladjedelništva do letalstva itd. Pri sodobnih hidravličnih strojih in napravah je hidravlična kapljevina ena od pomembnejših sestavin. Zato moramo zagotoviti glede na sestavine in priporočila proizvajalca primerno hidravlično kapljevino, nadzorovati njeno stopnjo čistosti ter jo v primeru kontaminacije filtrirati. Kontaminacija hidravlične kapljevine je velik problem, saj s tem prihaja do obrabe sestavin, korozije, spremembe stanja, nastanka mikroorganizmov itd. Taki vplivi zmanjšujejo uporabno dobo sestavin in celotnega sistema, zmanjšujejo zanesljivost, natančnost itd. Zato je zelo pomembno, da smo sposobni vzdrževati potrebno stopnjo čistosti kapljevine. Čistočo hidravličnih kapljevin zagotavljamo s kvalitetnimi filtri [1, 2]. Za testiranje Doc. dr. Franc Majdič, univ. dipl. inž., Anže Peterlin, dipl. inž., oba Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo; Matej Tomšič, TRM Filter, d. o. o., Ljubljana filtrov se uporablja mednarodni standardizirani večprehodni (ang. multi-pass) test (SIST ISO 16889), ki omogoča različnim proizvajalcem skupen testni format, s katerim lahko primerjajo učinkovitost delovanja različnih filtrov. Uporabnikom omogoča, da med seboj primerjajo beta vrednosti za filtre različnih proizvajalcev in s tem lažje izberejo primeren filter za njihove potrebe. Kot kontaminant se v testu uporablja ISO srednji testni prah (ISO 12103-A3), ki ima najbolj po standardu enakomerno porazdelitev velikosti delcev in je dostopen po vsem svetu. Učinkovitost filtra se določi s štetjem količine delcev pred testiranim filtrom in za njim z avtomatskimi števci delcev. ■ 2 Standardizirani postopek testiranja filtrov Standard SIST ISO 16889 predpisuje postopek testiranja hidravličnih filtrov. Za izvedbo testa posameznega filtra potrebujemo: štoparico, avtomatski števec delcev, srednji testni prah (MTD), mineralno hidravlično olje in preizkuševališče (slika 1). To je sestavljeno iz filtrirnega testnega sistema in sistema za doziranje kon-taminantov. Filtrirni testni sistem (desni del D na sliki 1) je sestavljen iz rezervoarja z nagnjenim dnom (poz. 1-D), črpalke s spremenljivo izti-snino (poz. 2-D), merilnika pretoka (poz. 7-D), merilnika temperature (poz. 9-D), merilnika diferencialnega tlaka (poz. 11-D), dveh števcev delcev (poz. 4-D), merilnika tlaka (poz. 12-D), dveh enostavnih tokovnih ventilov (poz. 5-D), toplotnega izmenjevalnika (poz. 8-D), filtra za zagotavljanje začetne čistoče z dvema krogelnima ventiloma (poz. 6-D), testiranega filtra (poz. 3-D), krogelnega ventila (poz. 10) ter hidravličnega olja. Filtrirni sistem ne sme biti občutljiv na kontaminirano hidravlično olje in nanj ne sme vplivati. Predvidena morajo biti mesta za odvzem vzorca kapljevine pred testnim filtrom in za njim. Sistem za doziranje kontaminan-tov v hidravlično olje (levi del L na sliki 1) je sestavljen iz rezervoarja z nagnjenim dnom (poz. 1-L), črpalke (poz. 2-L), čistilnega filtra za zagotavljanje začetne čistoče olja pred začetkom testa z dvema krogelnima ventiloma (poz. 6-L), toplotnega izmenjevalnika (poz. 8-L), tokovnega ventila (poz. 5-L), merilnika pretoka (poz. 7-L), merilnika temperature (poz. 9-L) in krogelnega ventila (poz. 10). Do-zirni sistem ne sme biti občutljiv na kontaminirano hidravlično olje in nanj ne sme vplivati. Predvideno mora biti mesto za odvzem vzorca kapljevine (poz. 10-L). 302 Ventil 22 /2016/ 4 HIDRAVLIČNI FILTRIRNI SISTEMI Natančnost meritev in pogoje testiranja podaja preglednica 1. Specifične testne parametre je potrebno držati znotraj omejitev, podanih v preglednici 2, v odvisnosti od izbranega pogoja izvajanja testa. Validacijski postopki razkrijejo učinkovitost preizkuševališča za testiranje filtrov. Ločeno validiramo testni filtrirni sistem in dozirni sistem. Va-lidacija testnega filtrirnega sistema poteka pri najnižjem hidravličnem toku, pri katerem bo sistem testiranja filtra še deloval. Volumen olja v filtrirnem sistemu mora biti v območju med % in % pretoka črpalke v eni minuti, vendar ne manjši od 5 l. Če je pretok olja v testnem sistemu manjši ali enak 60 l/min, je priporočljivo, da je volumen sistema enak % pretoka v eni minuti. Če pa je pretok večji od 60 l/min, pa naj bo volumen sistema enak % pretoka v eni minuti. Preveriti je treba, da je pretok skozi števec delcev enak vrednosti, ki je bila uporabljena za kalibracijo števca delcev in znotraj območja, podanega v preglednici 1. Kapljevina naj v sistemu kroži 1 uro, pri tem pa je potrebno stalno meriti število delcev pred filtrom. V istem časovnem intervalu, ki ne sme odstopati za več kot 1 minuto, se izmeri in zabeleži število delcev v skupnem času 60 minut. Validacija je uspešna, če posamezno število delcev določene velikosti ne odstopa za več kot 15 % od celotne povprečne vrednosti števila delcev za to velikost delcev in če so povprečne vrednosti kumulativne porazdelitve delcev na mililiter znotraj sprejemljivega območja, prikazanega v preglednici 3. Validacija sistema za doziranje kontaminantov poteka tako, da najprej preverimo kontaminirani sistem pri največji gravimetrični stopnji ter pri največjem in najmanjšem dozirnem pretoku. Nato ustrezno predhodno računsko določeno količino testnega prahu stresemo v določen volumen olja. Sledi 15-minu-tno kroženje pripravljene zmesi olja in delcev v kontaminiranem sistemu. Pretok olja mora biti v območju ±5 % od predpisanega po standardu. Slika 1. Hidravlična shema preizkuševališča kontaminacijskega sistema za testiranje filtrov [3] Preglednica 1. Zahtevana natančnost instrumentov in odstopanja meritev [3] Testni parametri Enota Natančnost merilnega instrumenta (±) Dovoljeno odstopanje (±) Prevodnost pS/m 10 % - Diferencialni tlak bar 5 % - Osnovni gravimetrični nivo mg/l - 10 % Pretok Dozirni pretok ml/min 2 % 5 % Testni pretok l/min 2 % 5 % Pretok čez št. delcev l/min 1,5 % 3 % Kinematična viskoznost mm2/s 2 % 1 mm2/s Teža g 0,1 mg - Temperatura °C 1 °C 2 °C Čas s 1 s - Volumen Dozirni sistem l 2 % - Filtrirni testni sistem l 2 % 5 % Preglednica 2. Testni pogoji [3] Testni pogoji Pogoj 1 Pogoj 2 Pogoj 3 Začetni nivo kontaminacije testnega filtrirnega sistema Manj kot 1 % pri izbranem pogoju za najmanjšo velikost delcev, določeno v preglednici 3 Začetni nivo kontaminacije dozirnega sistema Manj kot 1 % od dozirnega gravimetričnega nivoja Osnovni gravimetrični nivo, mg/l 3 ± 0,3 10 ± 1,0 15 ± 1,5 Priporočene štete velikosti delcev Najmanj pet različnih velikosti delcev. Tipične merjene velikosti so: 4, 5, 6, 7, 8, 10, 12, 14, 20, 25, 30 |jm(c). Metoda štetja delcev Avtomatični števec delcev, nameščen neposredno na merilnem mestu preizkuševališča Ventil 22 /2016/ 4 303 HIDRAVLIČNI FILTRIRNI SISTEMI Preglednica 3. Sprejemljive kumulativne porazdelitve delcev na mililiter [3] Testni parametri Testni pogoj 1 (3 mg/l) Testni pogoj 2 (10 mg/l) Testni pogoj 3 (15 mg/l) min. maks. min. maks. min. maks. 1 104000 128000 34000 426000 522000 639000 2 26100 31900 86900 106000 130000 159000 3 10800 13200 36000 44000 54000 66000 4 5870 7190 19600 24000 29400 35900 5 3590 4390 12000 14600 17900 22000 6 2300 2830 7690 9420 11500 14100 7 1510 1860 5050 6190 7570 9290 8 1010 1250 3380 4160 5080 6230 10 489 609 1630 2030 2460 3030 12 265 335 888 1110 1340 1660 14 160 205 536 681 810 1020 20 46 64 155 211 237 312 25 16 27 56 86 87 126 30 6 12 21 40 34 58 40 1,1 4,5 4,4 14,2 7,9 20 50 0,15 2,4 1 7,6 2,4 11 V štirih enakih časovnih intervalih (npr. po 30 min, 60 min, 90 min in po 120 min) je potrebno meriti pretok in vzeti vzorec olja ter opraviti gravimetrično analizo. Na koncu validacijskega testa je potrebno izmeriti še volumen dozirnega sistema, kar je obenem tudi najmanjši validacijski volumen (Vv). Validacijski test je uspešen, če je gravimetrični nivo vsakega vzorca znotraj ±10 % gravimetričnega nivoja, določenega po standardu, če je dozirni pretok v mejah znotraj ±5 % določenega pretoka in če je končni volumen olja v Preglednica 4. Seznam uporabljenih simbolov za preračun testnega filtrir-nega sistema [3] Oznaka Enota Pomen G1 i mg/l Zaželen dozirni gravitacijski nivo Gb mg/l Zaželen dovodni gravitacijski nivo M g Masa kontaminantov za doziranje M e g Dosežena kapaciteta filtra (masa doziranja) q l/min Pretok skozi testni filter q\ l/min Zaželen pretok doziranja kontaminantov t' Min Predvideni čas testiranja V min l Najmanjši potreben dozirni volumen kontaminantov V ii l Začetni izmerjeni volumen doziranja kontaminantov Priprava sistema za doziranje kontaminantov V tem podpoglavju je uporabljenih deset enačb. V enačbah uporabljene enote so podane v preglednici 4. Najprej iz preglednice 2 izberemo želeni osnovni gravimetrični nivo (G'b) tako, da bo predvideni testni čas izračunan po enačbi (1) med 1 in 3 urami. Me je predvidena kapaciteta filtra, q pa testni pretok kontaminiranega olja. i = (1) CPjXiJ Izračunamo najmanjši potrebni volumen olja v dozirnem sistemu (enačba 2), ki j e skladen s predvidenim testnim časom in želeno vrednostjo dozirnega toka. (2) dozirnem sistemu znotraj ±10 % začetnega volumna. Pred začetkom testiranja posameznih filtrskih vložkov moramo preveriti še skladnost tlačnega testa filtra (po SIST ISO 2942), testni pretok skozi filter, padec tlaka v odvisnosti od pretoka, nazivno propustnost filtra in predvideno kapaciteto prevzema filtra (Me). Pred začetkom testa je treba preveriti, da bo ves predvideni pretok kontaminirane kapljevine tekel skozi testira-ni filtrski vložek (in ne po obtoku). Po enačbi (3) izračunamo želeni gravimetrični nivo dozirnega sistema kapljevi ne. <7, (3) Začetni volumen kontaminiranega dozirnega sistem a (V) prilagodimo volumnu V , izračunane m po enač- min' i bi (2). Po enačbi (4) i zračunam o koli či-no testnega prahu, potrebnega za kontaminacijo sistema. iijijj (4) Preden dodamo testni prah (po ISO 12103-A3), je treba preveriti, da je predhodni nivo kontaminacije manjši od vrednosti, podanih v preglednicah 2 in 3 . Sledi priprava kontaminiranega dozirnega si stema z volumnom kapljevine V in količino testnega prahu M. Priprava kontaminiranega sistema mora biti izvedena po postopku, ki je bil predhodn o opis an v razdelku Validacija s istema za doziranje kontaminantov. Sledi še nastavitev dozirnega pretoka znotraj območja ±5 % od izračunane vrednosti V . Ta pretok min i 304 Ventil 22 /2016/ 4 HIDRAVLIČNI FILTRIRNI SISTEMI je treba zagotavljati v zahtevanem območju čez celotni test. Priprava filtrirnega testnega sistema Najprej namestimo ohišje filtra brez filtrirnega elementa na preizkuše-vališče ter izločimo zrak. Priporočeno je, da je prevodnost uporabljene kapljevine v območju med 1000 pS/m in 10000 pS/m (po ASTM D-4308-95). To se lahko zagotavlja z dodajanjem antistatične-ga dodatka kapljevini. Kapljevina naj cirkulira v testnem fil-trirnem sistemu pri ustreznem pretoku in temperaturi, da je viskoznost kapljevine v območju 15 mm2/s +/- 1 mm2/s. Pri pretoku olja z viskoznostjo v določenem območju je potrebno izmeriti temperaturo in diferencialni tlak ohišja filtra brez fil-trirnega elementa (po ISO 3968). Nato je potrebno prilagoditi celotni volumen filtrirnega testnega sistema tako, kot je opisano v razdelku Va-lidacija testnega filtrirnega sistema. Priprava na začetek testiranja filtra Najprej vstavimo filtrirni element v ohišje in ga izpostavimo predhodno določenim testnim pogojem -ustreznemu toku in temperaturi. Izmerimo tlačno razliko pri pretakanju skozi čist filtrirni sestav. Nato izračunamo tlačno razliko pri pretakanju skozi čist filtrski vložek kot razliko med tlakom pri pretakanju skozi čist filtrirni sestav in tlakom pri pretakanju skozi prazno ohišje filtra. Izračunamo tlačno razliko filtrirnega sestava, ki je vsota trenutne tlačne razlike skozi filtrski element in ohišje. S števcem delcev nato izmerimo in zabeležimo začetni nivo kontaminacije v sistemu pred testnim filtrir-nim elementom. Ko je nivo kontaminacije pred testnim filtrom nižji, kot je zapisano v preglednicah 2 in 3, zapremo obtok skozi dodatni čistilni sistemski filter. Nato vzamemo vzorec olja iz dozir-nega kontaminiranega sistema in ga označimo kot »začetni dozirni gravimetrični vzorec«. Sledi še kontrola dozirnega pretoka. Dozirni pretok je potrebno zaradi zahtev standarda stalno meriti in po potrebi prilagajati. Postopek testiranja filtra • Odpremo dovod kontaminirane kapljevine iz dozirnega sistema v rezervoar testiranega filtrirnega sistema. • Začnemo meriti čas - začne se testiranje. • Preusmerimo povratni tok kapljevine od testnega sistema k dozirnemu in tako ohranimo konstantni volumen kapljevine v testnem filtrirnem sistemu (v območju +/-5 %). • Izmerimo čistočo pred testiranim filtrom in za njim. Najbolje je, če imamo pred testiranim filtrom in za njim svoj števec delcev. Če delamo samo z enim števcem delcev, pa čas med merjenjem pred filtrom in za njim ne sme biti daljši od ene minute. Čistočo pred filtrom in za njim merimo intervalno, dokler ne dosežemo tlačne razlike skozi filter, kot je zapisano v razdelku Priprava na začetek testiranja filtra. • V času testa izvedemo deset meritev čistoče pred filtrom in za njim v enakih časovnih intervalih. • Pred vsako vmesno meritvijo čistoče najprej izmerimo tlačno razliko pri pretakanju skozi filtrir-ni sestav. • Pred testiranim filtrom vzamemo vzorec za gravimetrično analizo, ko diferencialni tlak filtrirnega sestava doseže 80 % dopustnega tlaka. • Ko dosežemo dopustno tlačno razliko skozi filter, ustavimo meritev in zabeležimo čas izvajanja testa. • Izmerimo in zapišemo končni volumen kapljevine v filtrirnem testnem sistemu (Vtf). • Izmerimo in zapišemo končni volumen kapljevine v dozirnem kontaminiranem sistemu (Vf). • Vzamemo vzorec olja iz dozirnega sistema za gravimetrično analizo. • Preverimo, če so se med testom pojavile vidne poškodbe filtrskega elementa. Vrednotenje rezultatov testiranja filtra Najprej izračunamo povprečne vrednosti števila delcev pred filtrom (enačba 5) in za njim (enačba 6) za različne velikosti delcev, x, za vsako od desetih časovnih period: i, = Eiii.^ S = liV-J-r.. (5) (6) Pri tem je n število štetij v specifični časovni periodi. Nato po enačbi (7) izračun amo vrednosti beta (Bxt) za vseh 10 časov z deljenjem povp rečnega števila delcev pred filtrom s povprečnim številom delcev za filtrom za različne velikosti delcev, x. ri - * ■Vi., (7) Število delcev, zapisano v povprečnih vrednostih, se uporabi za izračun povprečnega filtrirnega razmerja (P). Beta vrednosti ne smemo računati v povprečj a. Sledi izračun povprečne vrednosti števila delcev pred filtrom (enačba 8) in za njim (enačba 9) za celotni čas merjenja. ■^Upjr L-D ^bi^i.t (8) (9) Končno povprečno filtrirno razmerje beta (^Yir ) izračunamo po enačbi (10) z deljenjem končnega povprečnega števila delcev pred filtrom s končnim številom delcev za filtrom za vsako velikost delcev (x). Ar(c> - Ad.T (10) ■ 3 Preizkuševališče V Laboratoriju za fluidno tehniko smo zasnovali prototipno preizkuševališče za testiranje filtrirnih Ventil 22 /2016/ 4 305 HIDRAVLIČNI FILTRIRNI SISTEMI materialov in vložkov po standardu SIST ISO 16889. Na sliki 2 je prikazano preizkuševališče za testiranje filtrirnih membran. Glavni rezervoar sistema z glavno črpalko (poz. 1) predstavlja testni filtrirni del preizkuševališča. Črpalko poganja elektromotor (poz. 2). Na glavnem rezervoarju je pritrjeno stojalo, na katerem je dozirni rezervoar oz. lijak (poz. 3 in 4). Za merjenje čistoče pred testirano filtrirno membrano in za njo (poz. 7) z enim števcem delcev (poz. 6) uporabljamo 3/2-potni ventil (poz. 5), ki ga na 4,5 minute preklaplja časovnik (poz. 9). S tlačnim omejil-nim ventilom (poz. 8) kontroliramo tlak znotraj filtrirnega ohišja, v katero vstavljamo testirane membrane (poz. 7). ■ 4 Rezultati meritev Pri testiranju posameznih membran sta količina dodanega testnega prahu in testni čas odvisna od kontaminacijske prevzemnosti posamezne membrane. Testiranec je v filtrirnem ohišju sestavljen v Slika 2. Hidravlično preizkuševališče za testiranje filtrirnih membran po standardu naslednjem vrstnem redu od spodnjega dela navzgor: perforirana kovinska podporna plošča, plastična mrežica, fina papirnata mrežica, filtrirna membrana premera 80 mm. Dovod olja je bil z zgornje strani ohišja, torej s strani testira-ne membrane. Prispevek prikazuje rezultate testa membrane A z dodajanjem 1,312 g testnega prahu (MTD po ISO 12103-A3) in časom Slika 3. Mikroskopska slika 25-kratne povečave membrane A pred testom Preglednica 5. Izračunane povprečne vrednosti delcev pred filtrom in za njim 5red filtrom Za filtrom >4 >6 >14 >4 >6 >14 36307 16620 1664 29830 13809 1167 testiranja 65 minut. Meritev smo trikrat ponovili. Za določitev fi-vrednosti vzamemo srednje vrednosti po standardu SIST ISO 4406 in izračuna mo povprečno vrednost za vsako velikost delcev pred filtrom in za njim. Za izračun povprečnih vrednosti smo zajeli podatke iz vseh treh meritev membrane A. Tako dobimo rezultat izmerjenega povprečnega števila delcev pred filtrom in za njim (preglednica 5). Iz dobljenih povprečnih izmerjenih vrednosti števila delcev (preglednica 4) lahko po enačbi (10) izračunamo vrednosti fi za vse tri standardne velikosti delcev. Slika 4 prikazuje izmerjeno čistočo po ISO 4406 med testiranjem membrane A za delce, večje od 4 |jm, pred filtrom in za njim. Razvidno je, da je bila čistoča za filtrom od začetka testa pa do 38 minut testa v povprečju boljša kot pred filtrom za en razred. V zadnjem delu testa pa se čistoča ni več izboljševala, pred filtrom in za njim je bila izmerjena enaka. Zelo podobni rezultati so bili 306 Ventil 22 /2016/ 4 HIDRAVLIČNI FILTRIRNI SISTEMI Slika 4. Izmerjena čistoča po ISO 4406 za delce, večje od 4 m Slika 5. Izmerjena čistoča po ISO 4406 za delce, večje od 6 m Slika 6. Izmerjena čistoča po ISO 4406 za delce, večje od 14 m Ventil 22 /2016/ 4 izmerjeni tudi v primeru delcev, večjih od 6 |m. Razlika je le v tem, da je bilo delcev, večjih od 6 |jm, v povprečju skozi celotno merjeno obdobje za 2-krat manj oziroma manj za en razred. Rezultat je v skladu s pričakovanji. Slika 6 prikazuje izmerjeno čistočo po ISO 4406 pri testiranju membrane A za delce, večje od 14 |m. Po pričakovanju je bilo teh delcev v povprečju za 2 razreda manj kot tistih, ki so večji od 6 |m. Število delcev, večjih od 14 |m, je bilo v povprečju med 2- in 4-krat manjše za filtrom kot pred njim. Razlika med vstopom in izstopom je bila vidna v celotnem obdobju testiranja. Na sliki 7je prikazana fotografija te-stirane membrane A po končanem testu. Prevzemnost filtrov je eden pomembnejših podatkov o njihovi kvaliteti. V preglednici 6 so prikazani rezultati tehtanja membrane pred testom in po njem. Razlika med maso nove namočene membrane in maso membrane po testu je zelo velika (2,239 g), čeprav smo v olje dodali zgolj 1,312 g testnega prahu. Razlog za to je verjetno v tem, da se nova membrana zaradi majhnih por ne napije olja, pač pa olje enostavno zdrsi s površine in neposredne mikroplasti izpod nje. Slika 7. Testirana membrana A po zaključeni filtraciji 307 HIDRAVLIČNI FILTRIRNI SISTEMI Preglednica 6. Stehtana masa membrane A pred testom in po njem Masa suhe membrane [g] Masa nove membrane, namočene v Masa membrane po testu Razlika [g] olje [g] [g] Membrana A 0,324 0,551 2,790 2,239 ■ 5 Zaključki Prispevek predstavlja zahteve standarda SIST ISO 16889 za testiranje zmogljivosti hidravličnih filtrov. Na podlagi zahtev je bilo izdelano pre-izkuševališče za testiranje filtrirnih membran. Pri testu smo uporabili standardni testni prah (MTD) in števec delcev za analizo čistoče. Prispevek prikazuje rezultate testa membrane A po omenjenem standardu. Ugotavljamo, da je membrana A najbolj primerna za filtracijo delcev, večjih od 14 |jm. To trditev potrjujejo rezultati merjenja čistoče pred filtrom in za njim tudi tik pred zaključkom testa. Čistoča hidravlične kapljevine je bila v povprečju za filtrirno membrano za delce, večje od 14 |jm, vedno boljša od čistoče pred njo. Za teste smo uporabili zelo enostaven filtrirni material v samo eni plasti, zato so izmerjene B vrednosti bistveno nižje od tistih, ki jih nava- jajo izdelovalci kakovostnih filtrov. Kvalitetni, serijsko izdelani filtri so običajno večplastni in nagubani. Na podlagi koristnih izkušenj s pre-izkuševališča za testiranje filtrskih membran v Laboratoriju za fluidno tehniko pripravljamo večje, univerzalno preizkuševališče za testiranje različnih hidravličnih filtrov. Literatura [1] Pezdirnik, J., Majdič, F.: Hidravlika in pnevmatika, skripta; Ljubljana 2011 [2] Findeisen, D.: Olhydraulik, 5. Auflage, Berlin, 2005. [3] SIST ISO 16889:2001: Fluidna tehnika - Hidravlični filtri - Postopek "multi-pass" za ocenjevanje filtracijske sposobnosti filtrskega vložka. Testing of hydraulic filter materials by standard Abstract: Cleanliness of hydraulic liquid has one of the major role for long-term trouble-free operation of hydraulic machines and devices. Several factors affect the cleanliness, but hydraulic filters have normally the most important influence on it. There is a brief overview of standard ISO: 16889 with recommendations for setting test parameters and design of the test rig in the first part of the paper. Test rig for testing the filter membranes was designed based on the recommendations of the standard. The results of the first tests of the filter membrane are shown in the end. Keywords: hydraulic oil, cleanliness, filters, standard test LABORATORIJ ZA FLUIDNO TEHNIKO ■rii-v"^—* piíFV tniD íubOTrlarvj z d.ní.jn-.'í-fnjn Mjrfjrjj'a ülT pofrvljii FnpmsfccfcrmiVjip fii()> rinite MbnitfáÁir sp z ¡>l}i\a i'p tad: Fftufc^ prijazno kD^nti- py, fii'¿i nvtíto, pri tem po igtw^jjiimto so/frffrfriuttj in wrfjbra OteriSpíl '(7 flFD£rníPifcj DJ.rfiT7.n Te 3p flrfruio Lr VIlJ-EVTI SfFkííil uspp-ih'íi íUüjHÍevilfr íirüi't>:[D i IÍJ tnufJLVJVj ! tís^péiT»^ sforai^feínTí pud/tiff. ÜD> m'Jr Ir tv itui. ¿r rliuvV: # "I| ..........ÚÍ1l.mI'.'IiI': i-L'iJcvi'n iUfUpphl ■ títífíuvj Jud) dvlifo'ii "IIY-V-V.- 4 i'jüDrjpjovL' 'i jru' jrV'.' i\iAcv1(¿ □ j -.Ht Ji « t« ue ■ I'M iiJO 40 :WJ 0 j 45.tj iij so: 17 i S f lOMt bi ti □ 1 i Ji Ji LJ 1 Li \t :t =-?■-! ' t 10000 0J boa li M0 02 «5 iO.it i TI 4li7 1 O 4IK T iomo Oi iti ii £00 o: 1 i? Kil 2 19 Ji SR 1 01 H 73 U irtto O.i li :oo 0.} J.« J| 2-11 ^a H4« u* i Fafijo Qi £00 « 400 0] 471 50« 510 I4R It ll*0Q 01 ii-i HO 12 >,43 'B J: J.fiS 'Sla ]] 1*500 01 iT S ¿5 0 J Jii 45 ! 2i i: l^oo 0l JOO li J DO Q] S.3J ^ S 80 41 H 1.4 CTiJ 11 15 »D 02 SSJ0 ii 200 01 ■ W S2 19 ifij diSiEiESJ H iiMHJ o: 6T-. If hKI 0? 4i iS S 4? i} 10 ; 24 U UHO 01 so o 40 Mt Oi G W- ii.il I IB J714 H uroo m f^a IS 400 0i :.: i JI "TO i £2 4: 77 IC1 r-'ii n O.J tr J 40 «00 01 5.29 42. E0 l^.iS m iiis ii I5SW Oi soo 200 □ 2 5'T « i 10 JO RR i.« 13 JIOOO 0.1 a 400 o; S.J? ij^ 171 ■14 «j s o: i ME » ¡Two" 01 ¡F" " «n 01 ■fi."1! 4S.43 i :t ifrij ii Tjoon 01 Joa ID i» oi i SS ,'f. JS ■; t,- FK 14S 12 2JOOO" 02 JS0 is MO u 2 i 20 ' i 76 i^.is i 03 t07i a iirto 02 61 i 40 ž» i3 6/ - i - M I u u 21000 02 SO 0 fi-5 400 01 i Li 47.09 lj.44 11 721 1 tB 21000 1 Oi 40 Q] W ■TiV 4ijifl 101 O 2t now oi ST5 400 02 52.71 5..-J ■IS iJ [21 fljL iaSI li «00 !i J7 47 H II i LR 27« Tabela 3. Ovrednotenje regresijskih modelov ■ 4.1 Regresijski model za hrapavost Ra prečno na smer nalaganja materiala (Rah) S slike 3 je razvidno, da minimalno hrapavost Rah dosežemo pri maksimalni višini plasti nalaganja materiala h. Maksimalna vrednost te višine plasti privede do manjšega števila prehodov med plastmi celotnega izdelka, kar posledično pomeni manj vdolbin med plastmi, ki bi jih konica merilne naprave zaznala pri merjenju hrapavosti. Nadalje lahko ugotovimo, da hitrost nalaganja materiala v nima velikega vpliva na hrapavost, podajalna hitrost frezala vf pa vpliva obratno sorazmerno na hrapavost, kajti minimalno hrapavost Rah dosežemo ob maksimalni podajalni hitrosti frezala vf Takrat frezalo potuje hitreje in ima manj časa, da bi toplotno vplivalo na površino materiala ter posledično tudi na hrapavost. Odziv F-vrednost p-vrednost Regresor - vplivni parameter Neznačilni hierarhični parameter R2 Adj-R2 Pred-R2 S/N 9.03 <0.0001 n, n vf , h vf , $ vf , n2, h, 0, vf 0.801 0.712 0.5379 12.48 5.83 0.0011 *** 0.811 0.672 0.164 10.88 Ra, 8.99 <0.0001 ap, n vf, h vf, $ vf,vf2, n, h, 0, vf, nh 0.849 0.755 0.597 12.28 Rvt 12.27 <0.0001 n, vf ap, n h, n vf , h vf , $ vf , v2, h, 0, v, ^•v, h2 0.925 0.849 0.668 15.04 MD 39259.52 <0.0001 t 0.999 0.999 0.999 343.19 t 3121.86 <0.0001 h,v 0.996 0.996 0.995 123.40 *** Opomba: Neuporaben model, ker se Adj-R2 in Pred-R2 razlikujeta za več kot 0.2. Slika 3. Vpliv hitrosti nalaganja materiala v in podajalne hitrosti frezala vf na hrapavost Rah pri različnih višinah plasti nalaganja materiala h Ventil 22 /2016/ 4 321 HIBRIDNA IZDELAVA ffuj, = 12.079G1 + 3.2641- l0"4-n+ 18.3G333-h - 0.15542 0.0(30158 Vf -t HL49242 ■ l(T7-niy -0,042417 it vf -1-3,67' 10 J ■

-v + 2,154-72 -

k ur bon L- J dec . - - 1« H ** r 1 T" m m . pl i * i ■ ¡Slika) 55 . Pomen nosilnosti lepila v sestavljenem valjastem a.oe o (M o.» o« o.i o.ii d.M 0.10 na a? Presežek materiala v mm Slika 4. Primerjava trdnosti lepljenega in nelepljenega krčnega naseda v odvisnosti od presežka materiala hitrost stiskanja ni prevelika in daje v stiskalnici zagotovljena popolna centričnost delov. Potrebno silo sestavljanja zagotovimo s stiskalnicami, saj drugače tovrstnih spojev ni mogoče sestaviti. Pri tolerancah gre v tem primeru za vmesni prileg ali z zelo majhnimi presežki. Spoji se sestavljajo v hladnem stanju brez segrevanja. Hitrosti pomikov elementov za sestavljanje so 1000 mm/min ali večje, saj je v tem primeru potrebna manjša sila sestavljanja. Pomen lepila v takšnem sestavljenem spoju glede na nosilnost prikazuje slika 5. ■ 3 Zaključek V praksi je še ogromno primerov, kjer lepila v kombinacijah s klasičnimi metodami spajanja ali povezovanja elementov izboljšajo funkcionalnost in delovanje strojnih sklopov. So pa tudi področja, kjer se kot vezni element med materiali uporablja samo lepilo. V zadnjih 20 letih so lepila dosegla zelo velik razvoj in prodor v vse vrste tehnologij ter tako precej znižala stroške proizvodnje, montaže in vzdrževanja. Literatura [1] Potočan Marjan: Konstruiranje s polimernimi materiali, Magistrska naloga, Maribor 2009. [2] Izbor laboratorijske prakse. Glued cylindrical joints and their application in mechanical engineering Abstract: In the beginning the article talk about the characteristics and problems of cylindrical joints, which in industrial production is mostly used in designing and solving structural problems. More information is given regarding shrink fit, pressure shrink fit and loose joint. Presented below is the correct choice of adhesive for bonding various combinations of materials. There are meant the advantages of using adhesives in comparison with conventional methods of joining cylindrical (spur) parts. Keywords: Adhesive, material, gluing, surface, cylindrical joints, gear gluing 334 Ventil 22 /2016/ 4 SLOVENSKO DRUŠTVO ZATRIBOLOGIJO POMEMBNI DATUMI evropska konferenca o tribologiji 7.-9. junij 2017 Cankarjev dom, Ljubljana I KONTAKT I SLOVENSKO DRUŠTVO ZA TRIBOLOGIJO Prof. dr. Mitjan Kalin - predsednik konference Joži Sterle - tajništvo Bogišičeva 8 1000 Ljubljana Tel.: +386 14771460 Fax: +386 1 4771 469 E-mail: ecotrib@tint.fs.uni-lj.si Web: www.tint-ecotrib.com 1. december 2016 15. januar 2017 15. januar 2017 30. april 2017 15. maj 2017 7.-9. junij 2017 Oddaja povzetkov Obvestilo o sprejetju Druga najava Rok za predčasno prijavo Oddaja prispevkov Konferenca TEME $ Biotribologija in biotribomateriali (& Prevleke in površinsko inženirstvo « Trenje, obraba in kontaktni mehanizmi O Zelena tribologija 8 Primeri industrijskih, avtomobilskih ter proizvodnih študij 0 Mazanje in maziva, vključujoč trda maziva O Modeliranje in simulacije v tribologiji 8 Nano in mikrotribologija 0 Tribokemija 8 Tribokorozija ORGANIZATORJI Slovensko društvo za tribologijo /1 tflb Avstrijsko tribološko društvo ¥ Italijansko tribološko združenje k Švicarska tribologija Sponzorje/razstavljavce vljudno vabimo k sodelovanju na konferenci. Za več informacij nas prosim kontaktirajte na ecotribgptint.fs.uni-li.si. LETALSTVO Mednarodni pravni status vodje zrakoplova - 1. del Aleksander ČIČEROV Izvleček: Poskus uzakoniti mednarodni pravni status poveljnika zrakoplova temelji na dejstvu, da se ta pri opravljanju svojih nalog znajde v različnih pravnih okoljih. Ali je njegov status tudi mednarodnopravno urejen in kakšne so možnosti, da ga bodo ščitili mednarodni predpisi? Poveljnik zrakoplova ni samo pilot v klasičnem smislu, vse bolj postaja letalski menedžer. Se njegova vloga (pravice in dolžnosti) z modernimi tehnologijami spreminja in če se, ali je še nujen za varno, pravočasno in učinkovito upravljanje z zrakoplovom? Ključne besede: poveljnik zrakoplova, mednarodni pravni status, Čikaška konvencija, aneksi, de lege lata, de lege ferenda, Tokijska konvencija, osnutek Konvencije o pravnem statusu poveljnika zrakoplova ICAO (februar 1947) De lege lata - de lege ferenda 1 Ureditev pred Pariško konvencijo 2 Pariška konvencija 3 CITEJA 4 Čikaška konvencija in aneksi 5 Tokijska, Haaška in Montrealska konvencija 6 Zrakoplov in zrakoplovno osebje 6.1 Pristojnosti vodje zrakoplova 6.2 Pravice in dolžnosti po zasebnem pravu 7 Zaključki de lege lata 8 Sodobni pogledi na status vodje zrakoplova 9 Status vodje zrakoplova de lege ferenda 10 Viri ■ 1 Ureditev pred Pariško konvencijo Najprej so bile samo sanje, da bi človek, ki ni ptica in nima kril, lahko prosto in svobodno letel. In starodavni ljudje so si letenje predstavljali s pomočjo letečih napol ptic (pe-gaz), napol ljudi s krili in konjskim telesom (kentaver). V mitologiji se omenjajo še hindujski bog Garuda, zgodba o babilonskem kralju Ni- mrodu, pa o pastirju Etanu, ki je od-letel v nebo, na grobu Ramzesa II. je prikazan faraon iz Exodusa, ki stoji na stolpu z razprostrtimi krili, kot bi hotel vzleteti, perzijski bog Ahu-ra Mazda je upodobljen kot krilato božanstvo, v urartskem imperiju pa je znana krilata sfinga. Sledi letenja srečamo tudi v pesmi Ramajana ali v kitajski noveli Zapis potovanja na zahod.1 Če so v antičnih časih Azijci pripisovali letenje mitološkim bi- Sva usposobljena in odgovorna tjem, so Grki mite materializirali in jih humanizirali. Znana je zgodba o Dedalu in Ikarju. Ikar, sin arhitekta Dedala, je pri tem zagrešil prvo letalsko napako, ker se je uštel in je s krili iz voska letel preblizu sonca. Tako o tem priča Damiano Piercarlo v svoji doktorski disertaciji Oris odgovornosti vodje zrakoplova v italijanskem in mednarodnem pravu (Inštitut za letalsko in vesoljsko pravo Univerze McGill, 1973-1974).2 Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. prav. UL, Fakulteta za strojništvo - uredništvo revije Ventil 1 Podrobno glej pri Aleksander Čičerov, Mednarodno letalsko pravo, Uradni list, 2009, str. 66 in naprej. 2 Nicolas Mateesco Matte, The International Legal Status of the Aircraft Commander, The Carlswell Company Limited, Toronto, Canada, str. 2. 336 Ventil 22 /2016/ 5 336 LETALSTVO Sanje o letenju so spodbujale nove in nove iznajditelje, ki so s primitivno tehniko in materiali poskušali leteti kot ptice in pri tem izgubili svoja življenja. V XIX. stoletju brata Mont-golfier uspešno poletita z balonom, XX. stoletje pa že prinese odkritja, ki človeka varno poneso v zrak s hitrostjo, ki si je prej niso mogli niti zamisliti, človek stopi na Luno in začne odkrivati druge planete. Ker je letalstvo čezmejno, je razumljivo, da bi bili standardi letenja neučinkoviti, če bi ostali le znotraj državnih meja. Ne gre pozabiti, da je letalstvo danes tudi sredstvo komuniciranja, zrakoplovi pa morajo leteti pod nadzorom usposobljenih in posebej treniranih oseb (pilotov) in posadk. Prve strokovne razprave, ki so se nanašale na poveljnika zrakoplova, so se pojavile v XIX. stoletju. Ko so Nemci leta 1870 oblegali Pariz, je mesto zapustilo 64 balonov s 155 ljudmi na krovu. Kancler Bismarck je trdil, da je treba poveljnike teh balonov in vojake šteti za vohune. Na srečo je bilo to stališče kasneje spremenjeno po zaslugi Alberta Wilhel-ma, ki je skupaj z drugimi pravniki z naklonjenostjo podprl razmišljanje, da je potrebno vodjo zrakoplova obravnavati kot kapitana ladje.3 Podobno stališče najdemo tudi v 25. členu Panameriške konvencije o komercialnem letalstvu (Havana, 20. februar 1928), ki določa, »da bo imel poveljnik zrakoplova pravice in dolžnosti analogne tistim, ki jih ima kapitan ladje, vse dotlej, dokler država pogodbenica ne sprejme lastne zakonodaje.« ■ 2 Pariška konvencija Pariška konvencija o ureditvi zračne plovbe (angl.: The Convention for the Regulation of Aerial Navigation) je bila podpisana 13. oktobra 19l9 v Parizu (v nadaljevanju Pariška konvencija).4 V 12. členu Pariška konvencija določa pogoje, pod katerimi ima pilot zrakoplova pravico voditi letalo - posest potrdila o sposobnosti in licence. Aneks D določa, da je poveljnik zrakoplova odgovoren za primerno uporabo in varovanje zrakoplova in zahteva od njega, da se pred vzletom (ang.: take-off) seznani z vsemi podatki, ki so potrebni za učinkovito letenje zrakoplova. Aneks E, ki se nanaša na 12. člen Pariške konvencije, določa pogoje, pod katerimi lahko pridobi navigatorsko in pilotsko licenco, vendar poveljnika zrakoplova ne uvršča v neko posebno kategorijo letalskega osebja. ■ 3 Citeja CITEJA je akronim za Tehnični odbor mednarodnih pravnih letalskih strokovnjakov (fr.: Le Comité international technique d'experts juridiques aériens), ki je bil ustanovljen na mednarodni konferenci o zasebnem pravu v Parizu. Zasedanje je potekalo med 17. in 29. majem 1925. Konferenca je ustanovila štiri študijske odbore, med katerimi se je eden posebej ukvarjal s statusom poveljnika zrakoplova in letalskega osebja. Leta 1931 je CITEJA začasno sprejela osnutek konvencije, ki je bila dokončno sprejeta na 15. zasedanju v Kairu kot Osnutek konvencije o pravnem statusu poveljnika zrakoplova (ang.: Draft Convention on the Legal Status of the Aircraft Commander, v nadaljevanju osnutek Konvencije).5 Še istega leta, torej 1947, je bila CITEJA ukinjena. Svoje arhive je predala Pravnemu odboru ICAO (ang.: International Civil Aviation Organization). Generalna skupščina ICAO je revidirano besedilo osnutka Konvencije imela na dnevnem redu prvega zasedanja, vendar je bilo gradivo posredovano Pravnemu odboru, ki je nalogo razdelil v dve skupini: v skupini A so bila vprašanja, ki so zahtevala takojšnjo reakcijo, in v sku- pini B vprašanja, o katerih bi razpravljali in sklepali kasneje. Tako je tudi vprašanje pravnega statusa poveljnika zrakoplova najprej sodilo v skupino B, pozneje pa je bilo preneseno v skupino A ter ponovno vrnjeno v skupino B (Rim, 18. avgust-14. september 1962). Medtem je bil sprejet osnutek Tokijske konvencije (ang.: Convention on offences and certain other acts committed on board of aircraft). Vprašanje posebne konvencije o pravnem statusu poveljnika zrakoplova je ostalo odprto. Številne mednarodne organizacije (IFALPA, Ibero-American Institute of Aeronautical and Pace Law, Association of Lawyers, Jurists and Experts in Air Law) pa se s tem niso strinjale, zato se je Pravni odbor ICAO odločil, da pripravi osnutek Konvencije, ki bo dolgoročno določal mednarodno priznan status poveljnika zrakoplova. Osnutek Konvencije tvori 18 členov. 10 je takih, ki se nanašajo na pravni status poveljnika zrakoplova, ostali pa so standardni (ratifikacija, pristop, prenehanje konvencije), ki jih najdemo v večini mednarodnih pogodb s področja zračnega prevoza. 1. člen določa: »(1) Every aircraft performing an international flight shall carry one person vested with powers of a Commander. (2) The right to designate the Commander belongs to the operator of the aircraft. (3) In the absence of any Commander so designated, or in case the latter is prevented from performing his duties, and if no successor has been designated by the operator, the Commander's duties will be cari-ed out by the other members of the crew in the following order: pilots, navigators, engineers, radio operators and stewards. The order of succession within each category shall 3 Wilhelm Albert, »De la Situation juridique des aeronautes en droit international«, Journal du Droit International Prive, 1989, str. 440. 4 Glej Omer Yörükoglu, Le Statut juridique du commandant de bord, ed. Nouvelle bibliothèque de droit et de jurisprudence, Lausanne 1961, str. 235. 5 Matte, ibid. str. 6. Ventil 22 /2016/ 5 337 LETALSTVO p ^^^p r Eu W ■■ L Šf -sJI ¿SIJ,- U"j LT lM HLl V Poveljnik zrakoplova je vedno na levi strani kokpita be determined in accordance with the rank assigned by the operator.«6 Osnutek Konvencije je zelo jasen: v zrakoplovu mora biti nekdo, ki ima pooblastila poveljnika zrakoplova. Tako osebo določi operator zrakoplova. Posebej pa je urejen primer, ko osebe s takim pooblastilom ni. Osnutek Konvencije določa vrstni red oseb, ki bi lahko opravljale naloge poveljnika zrakoplova (kopilot, navigator, letalski inženir, radijski operater in stevard). Osnutek Konvencije ICAO o pravnem statusu poveljnika zrakoplova, kot ga je februarja 1947 revidiral ad hoc pravni odbor, ne vsebuje definicij 'poveljnik', 'operator' in 'mednarodni let'. Le 9. člen osnutka zahteva za mednarodni let izpolnjevanje nekaterih pogojev: zrakoplov, ki opravlja mednarodni let, mora biti registriran v eni od držav pogodbenic konvencije ali pa ga upravlja državljan katere koli države pogodbenice. ■ 4 Čikaška konvencija in njeni aneksi Da bi razumeli, kaj pomenijo navedeni pojmi, je potrebno pogledati Gvadalaharsko konvencijo, tehnične anekse ICAO k Čikaški konvenciji ali Varšavsko konvencijo. Prvi odstavek 1. člena govori tudi o obveznostih poveljnika zrakoplova, vendar jih ne našteva. Kako torej mednarodni dokumenti definirajo posamezne termine? Konvencija, ki dopolnjuje Varšavsko konvencijo o poenotenju določenih pravil, ki se nanašajo na mednarodni prevoz po zraku, ki ga opravlja oseba, ki ni pogodbenica (ang.: Convention Supplementary to the Warsaw Convention for the Unification of Certain Rules Relating to International Carriage by Air Performed by a Person other than the Contracting Carrier, Guadalajara, 18. september 1961, 1.3. člen). Gvadalaharska konvencija je začela veljati 1. maja 1964. Slovenija je konvencijo nasledila (slov. prevod: Konvencija, ki dopolnjuje Varšavsko konvencijo o izenačevanju nekaterih pravil o mednarodnem zračnem prevozu, ki ga opravlja nepogodbeni prevoznik). Pogodbeni prevoznik (ang.: Contracting carrier) je oseba, »who as a principal makes an agreement for carriage governed by the Warsaw Convention with a passanger or consignor or with a person acting on behalf of the passenger or consignor« (1b člen Gvadalaharske konvencije).7 Pogodbeni prevoznik je torej v letalskem prometu oseba, ki sklene prevozno pogodbo s potnikom, naročnikom prevoza ali pošiljateljem.8 Dejanski prevoznik (ang.: Actual carrier) pa je oseba, ki »other than the contracting carrier, who, by virtue of authority from the contracting carrier, performs the whole or part of the ca-riage contemplated in paragraph (b) but who is not with respect to such part a succesive carrier within the meaning of the Warsaw Convention. Such authority is presumed in the absence of proof to the contrary.« Dejanski prevoznik, po Pavlihi in Vla-čiču, pa je oseba, ki ni pogodbeni ali zasebni prevoznik, vendar de facto izvaja bodisi ves prevoz ali del prevoza (primer: sklenemo prevozno pogodbo z letalsko družbo Swiss, prevoz pa opravi Crossair).9 Poveljnik zrakoplova (ang.: Commander) je v Čikaški konvenciji definiran kot pilot, ki mora imeti potrdilo o usposobljenosti in dovoljenja, ki jih izda ali jim podaljša veljavnost država, ki je registrirala zrakoplov (32. člen Či-kaške konvencije). Čikaška konvencija, ki je trenutno veljavno mednarodno letalsko pravo, ureja zračni promet s pravili in omejitvami, ki zadevajo poveljnika zrakoplova. Gre za omejitve preletov čez prepovedana državna območja, pristanke na carinskih letališčih, uporabo letalskih predpisov, ki se nanašajo na prihod in odhod zrakoplovov, zaščito pred nalezljivimi boleznimi, registracijo zrakoplovov, carino, postopke za sprejem imigrantov, pomoč zrakoplovu v nesreči, preiskave letalskih nesreč, dokumente, ki morajo biti na krovu zrakoplova, plovnost zrakoplova, njegovo opremo, licenciranje osebja, potovalno knjigo, prepovedan tovor in podobno. Status poveljnika zrakoplova podrobneje ureja Čikaška konvencija v aneksih: aneks 1 - Licenciranje osebja, aneks 2 - Pravila letenja, aneks 3 - Meteorologija, aneks 6 -Operacije zrakoplova (1. del), aneks 11 - Storitve zračnega prometa in aneks 12 - Iskanje in reševanje. Mednarodni let (ang.: International flight) je v osnutku konvencije dolo- 6 Matte, ibid., str. 104. 7 Pogodbeni prevoznik je oseba, ki sklene sporazum s potnikom ali pošiljateljem blaga ali z osebo, ki zastopa potnika ali pošiljatelja blaga, v skladu z Varšavsko konvencijo. 8 Marko Pavliha in Patrik Vlačič, Prevozno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 175. 9 Pavliha, Vlačič, ibid., str. 175. 338 Ventil 22 /2016/ 5 338 LETALSTVO čen kot let, ki ga opravlja zrakoplov, ki je registriran v eni od držav pogodbenic ali ga opravlja državljan ene od držav pogodbenic. Velja posebej opozoriti, da nad odprtim morjem veljajo pravila, ki bodo sprejeta na podlagi Čikaške konvencije. Kaj to pomeni? V praksi to pomeni, da so določila, ki se nanašajo na status poveljnika zrakoplova, uporabljiva in veljavna za dve tretjini zemeljske krogle. Na nesrečo pa aneksi k Čikaški kon- venciji niso obvezni do stopnje, ki bi bila za države pogodbenice maksimalna. So pa na vsak način pomembni za poenotenje mednarodnega letalskega prava. Se nadaljuje. International Legal Status of the Aircraft Commander Abstract: A trial to legalize the international legal status of aircraft commander based on the fact that the aircraft commander performing its duties finds himself in a different legal environments. Is this status inter-nationaly and legaly regulated and what are perspectives for him to be protected by international laws? The aircraft commander is not only a mare pilot, he is becoming more and more a flight manager. Does his role (rihgts and duties) changes by modern technologies, and if this is the case, is he still indispensable for a safe, timely and effective ma naging ofthe airplane? Keywords: aircraft: commandeer, international legal status, Tine Chicago Convention, anexis, de lege lata, de lege ferenda, The Tokyo Convention, ICAO's Draft Convention on the Legal Status of the Aircraft Commander. u-..M.'.n.jBnc inn iq ¿rovuiiMin imuna'.«» strninislvo.com ■.'V iiiUVJlv mJAKSA MAGNETNI VENTILI od 1965 >-ur h- . .L www.jaksa.si • vrhunska kakovost izdelkov in storitev • zelo kratki dobavni roki • strokovno svetovanje pri izbiri • izdelava po posebnih zahtevah • širok proizvodni program • celoten program na internetu H « Tfl M UW n m m. t< I .«L- ti | J K Jr SliSž BIONIKA - IMPLANTOLOGIJA 10 vsadkov, ki bodo kmalu zelo aktu- i • • v •■••i alni in so močno povezani z rnomko Napovedi glede vsadkov gredo v smeri, da bomo različne tehnologije kaj kmah nosili a sebi in ne na sebi, kot je to zdaj Janez ŠKRLEC, Robert HARB Prikaz slike na umetni koži ■ 1 Vsaditev pametnega telefona Vsaditev pametnega telefona je ena od nori In i d ej ra z i s kova l cev i n sodobnih tehnologov, ki se bo verjetno kaj kmalu uresničila. Mikroe-lektronika (v prihodnje tudi nanoe-lektronika) bo vgrajena v primeren del človeškega telesa. Seveda se takoj postavi vprašanje, kaj bi pa bil na človeškem telesu zaslon na dotik? Strokovnjaki razvijajo in preizkušajo umetno kožo, ki bo imela lastnosti zaslona in bo tudi neke vrste elektronski tatu. ■ 2 Zdravilni čip Danes pacienti že uporabljajo ki-bernetske vsadke, ki so neposredno povezani s pametnimi aplikacijami, s katerimi se spremlja in izvaja zdravljenje v realnem času. Nova bionična trebušna slinavka bo imela na primer majhen senzor, ki bo vstavljen v telo kot neke vrste vsadek igla. Senzor bo neposredno povezan z aplikacijo na pametnem telefonu, kjer se bo spremljala vrednost krvnega sladkorja pri diabetikih. Razvija se tudi kapsula, ki bo vsebovala posebno vezje in bo spremljala maščobe p debelih bolnikih. Pravočasno zaznavanje nabi- ranja maščob bi o lahko pomembno vplivalo na preorečivanji debelosti in bo kot alternativa se danrim kirure ških posegom in drugim invazivnim oblikam zdravljenja debelosti. S tem se bo josredno urejalo na deseti ne dnugih zdravstvenih 'vprašanj, 0i so povezana s pretirano debelostjo. Janez Škrlec, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Pol-skava; Robert Harb, univ. dipl. inž., Šolski center Ptuj, Višja strokovna šola Strokovnjaki razvijajo pogoitne kapsuie, ki spremijajo maščobe pri debeiih bolnikih 340 Ventil 22 /2016/ 4 BIONIKA- IA/rF,LAnlMTOI_OC^IJA ■ 3 Ciber tablete, ki bodo komunicirale z zdravnikom Vsadki ne bodo komunicirali le s pametnim telefonom, ampak tudi z izbranim zdravnikom. V projektu Proteus razi s kova I n a s k up i n a razvija kibernetske tablete z mikroprocesorji, ki bodo navigirani in bodo zdravniku sporočali o stanju v notranjosti telesa. Zdravniki bodo precej natančno vedeli, kakšni so zdravilni, želeni in neželeni učinki zdravil. ■ 4 Vsadki za kontracepcijo Razvija se vsadek, ki bi v ženski računalniško uravnaval kontracepcijo, in to nadzorovano z zunanjim upravljanjem. Majhen čip bi ustvarjal izjemno majhne količine kontracepcijskih hormonov v notranjosti ženske za obdobje do 16 let. Implanta-cija ne bi bila več invazivna, ampak integrirana na kožo (lahko tudi pod njeno površino) kot oblika posebnega tatuja. ■ 5 Pametni tatu Tetovaže so danes zelo razširjene in strokovnjaki so ugotovili, da so pametni tatuji lepi in so lahko tudi zelo koristni. Preko njih ali z njimi je Kibernetske tablete z mikroprocesorji za neposredno komunikacijo z notranjostjo telesa Čip bo uravnaval kontracepcijski učinek Primer digitalnega tatuja, tki deluje s pametnim telefonom preko NFC možno uravnavati mnogo funkcij, na primer odklepanje avtomobila, vnos kode v telefon z dotikam ipd. Tatuji soizdelani ket vsadek umetne kože. V njif so izjemno tanka vla- kna, ki s površine spremljajo dogajanje v notranjosti telesa. V tatuju je kot zunanji komunikator integriran NFC-čip. Staokovnjaki pa so razvili tudi kistem mikrodelcev, ki se vkri- zgajo tik pod kožo, npr. kot tatu črnilo, in lahko aktivno spremljajo procese v telesu. ■ 6 Možganski računalniški vmesnik Povezljivost možganov direktno z računalnikom so že dolgoletne sanje (ali nočna mora). Kljub temu pa znanstvenikom počasi uspevata ra-zvej in pneboj tudi na tem področju. Določene povezave med možgani in računalnikom že delujejo, in to v realnem času in za različne nameri e. Z veli kino številom el ektrod ji m delno že uspeva nevronske signale dekodirati v računalniku in jih v realnem času uporabiti za upravljanje zunanjih naprav. Podjetje Intel sm cer napoveduje praktično uporabo vmesnikov možgani-računalnik že do leta 2020. Kot kaže pa bomo sča som a ljudje tudi bolj dovzetni za Ventil 22 /2016/ 4 341 BIONIKA - IMPLANTOLOGIJA možganske vsadke, ki bodo koristni predvsem za medicinske namene. Verjetno pa bo prišel čas, ko bo s pomočjo možganskega vsadka mogoče miselno brskanje tudi po svetovnem spletu. ■ 7 Biorazgradljive baterije Že dolgo se strokovnjaki intenzivno ukvarjajo s problemom napajanja človeških vsadkov, zlasti pa z menjavo napajalne baterije. Skupina strokovnjakov se je lotila razvoja biorazgradljivih baterij, seveda za zgoraj navedene aplikacije. Danes teče večj e število raziskovalnih projektov za rešitev Intel že do leta 2020 napoveduje praktično uporabo možgansko-računalni-ških vmesn ikov Razvojniki iščejo rešitve za napajanje raziičnih vsadkov, še zlasti biorazgradljive baterije napajanja implantov oz. vsadkov, eden je usmerjen v proizvodnjo električne energije z uporabo glukoze v lastnem telesu. Dobri rezultati generiranja električne energije s pomočjo piezonanotrakov, ki se namestijo na določene organe, npr. srce, trebušno pre pono it d., so že znani. ■ 8 Čudežni prah (sm art dir«; t) Med najbolj opevane inovacije zagotovo sodi čudežni prah. V bistvu gre za veliko število drobnih mikroelektromehanskih sistemov (MEMS), v katerih so razni senzorji, aktuatorji, naprave, ki za z n a vajo svetlobo, temperaturo, vibracije, magnetizem, kemikalije in drugo. Ti sistemi o bičajno delujejo brezžično na računalniškem omrežju in so lahko razporejeni tudi v telesu za izvajanje razkčniO nalog, in to z radiofrekvenčno identifikacijo. Nekoč bo ta rok (takrat verjetno že naeonaprav) služil za ugotavljanje zgodajega raka, za lajšanje; bolečin v predelia ran, za sodobno medicinako diag nostiko, celo za shranjevanje kritičnih podatkov. S pomočjo čudežnega prahu bodo zdravniki lahko delovali znotraj našega telesa, brez invazivnih posegov. Pomembn i p odatki se bodo shranjevali v notranjosti in S pomočjo čudežnega prahu bodo lahko zdravniki delovali v notranjosti našega telesa brez invazivnih posegov. Podatki se bodo shranjevali v nas samih oz. v naši notranjosti. 342 Ventil 22 /22016,/ 4 BIONIKA-IMPLANTOLOGIJA Čipi RFID oz. naprave se vedno bo j uporabljajo za identifikacijo Današnja tehnologija že omogoča izdelavo določenih umetnih organov, tudi umetne kože bodo lahko močno zaščiteni (šifrirani) in dostopni le po osebnih mikro- oz. kasneje nanoomrežjih. Te stvari si je danes seveda še težko predstavljati. ■ 9 Preverjanj e identifikacije z RFID Ta tehnologija se že nekaj časa uporablja in se intenzivno razvija naprej. Vsak človek bo nekoč imel in uporabljal svoj ID. Zadeva je zelo razvita v ameriški vojski, kjer imajo določeni vojaki vsajene čipe RFID za sledenje. Čeprav se to zelo kritizira, je širjenje ID neizogibno. Drugi spet gledajo na to pozitivno: za izbo ljšanje t) oj a proti kriminalu, boljše zdravstvene informacije, za večj o varnost pred izgubo otroka ipd. Nekateri pa to seveda razumejo izključno kot »velikega brata«, ki vse vidi in vse ve. ■ 10 Implantabilni tridimenzionalni umetni organi Ideja tkivnega inženirstva je, da bi se ustvarjali umetni organi. To bi lahko napravili na več načinov/. Uporabili bi posebno strukturo polimerov (neke vrste bikompatibilno plastiko in jim dodali celice. S pravo strukturo bi lahko izdelovali različne organe, tudi umetno kožo. Eden od načrtovanih načinov je, da bi umetne organe tudi tiskali s 3D-tiskalni-ki, nekaj tovrstnih idej se v svetu že uresničuje. Želja raziskovalcev pa je usmerjena predvsem v ustvarjanje oz. izdelavo implantabilnih umetnih organov, tudi takšnih, kakršnih z današnjo tehniko, tehnologijami in znanjem še ne znamo napraviti. Ta razvoj intenzivno spodbuja tudi bionika. Nekzteri zamntki opinanih tehnologij so bili predstavljeni tndi na nanotehnoloških dnevih, nekaj bo predstavljeno v okviru Stičišča zna- nosti in gospodarstva na sejmu MOS 22016. Mednarodni International strokovni sejem Trade Fair za industrijsko for Industrial in profesionalno and professional elektroniko electronic 25.-27.01.2017 Celje, Slovenija www.icm.si, e-mail: intronika@icm.si PASSION FOR PERFECTION AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Veliki valji DSBG z vlečno batnico Slika 1. Valj DSBG Novi Festovi veliki valji DSBG v velikostih 160/200/250/320 so močni, gospodarni, lažji in cenovno ugodni, imajo dolgo življenjsko dobo. Valji so tehnično dovršeni s P- in PPV-dušenjem v standardni izvedbi in veliko optimalnimi značilnostmi v modulni zgradbi. Uporabni so do 150 °C in so v ATEX varianti ali s pokončnimi čepi za enostavnejšo vertikalno oziroma horizontalno montažo. Valji so primerni za vsa okolja v strojegradnji, rudarstvu, jeklarski industriji kakor tudi za avtomatizacijo procesov zlasti zaradi enkratnih velikosti tesnil in čistilnih obročev v številnih variantah, ki jih je mogoče prilagoditi vsem zahtevam. K temu je dodana še ustrezna senzorika. Zaradi konstrukcije vlečnega sidra in nove konstrukcije pokrova je valj DSBG najlažji med valji v svojem velikostnem razredu. K temu je treba dodati, da ga je mogoče obremeniti bolj kot njegove predhodnike. Rezultat tega pa so višja varnost pred preobremenitvijo, enostavno rokovanje in večja gospodarnost. Zamenjava predhodnega valja DNG z aktualnim DSBG ne povzroča nobenih težav. Skupaj z valjem je mogoče izbrati še dodatno opremo: ustrezno mejno stikalo, pritrdilne spone ter celovito pnevmatično povezovalno tehniko. Valji DSBG in variante: • valj s skoznjo batnico za obojestransko delovanje, enake obremenitve pri obeh gibih ter možnost prevzemanja ekstremnih sunkovitih obremenitev; • odlična zaščita pred korozijo, batnice so iz jekla, ki je odporno proti koroziji in primerno za čista okolja; • temperaturno obstojna tesnila do 120 °C oziroma 150 °C; • možnost podaljšanja batnice in navoja batnice; • možnost pritrditev v sredini; • možnost vključitve pokončnih čepov. Vir: FESTO, d. o. o., Blatnica 8, 1236 Trzin, tel.: 01 530 21 00, faks: 01 530 21 25, e-mail: info_si@festo.com, http://www.festo.com, g. Bogdan Opaškar Slika 2. DSBG skrbi za optimalno dovajanje zraka z odpiranjem in zapiranjem loput in žaluzij POSVET AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2016 - ASM '16 7. decembra 2016 na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani 344 Ventil 22 /2016/ 4 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Magnetni transportni sistemi MagneMotion MagneMover (MM) LITE je inteligenten transportni sistem, ki ga sestavljajo modularno zgrajena elektromagnetna proga in poljubno število pasivnih palet z vgrajenim magnetom. Krmilni sistem lahko krmili po progi vsako paleto samostojno, neodvisno drugo od druge. Proga ima vgrajene kretnice, ki omogočajo izbiro različnih poti gibanja. Paleto je mogoče obremeniti z maso do 1 kg, največja hitrost je 2 m/s, pospešek do 0,2 G, ponovljivost pa ±0,5 mm. Sistem ima stopnjo zaščite IP65. Glavne značilnosti rešitve MagneMover so: - enostavna integracija v obstoječe sisteme: • modularna zgradba na osnovi Boschevih aluminijastih profilov, • pozicioniranje je programsko, brez strojnih nastavitev ali končnih stikal, • gibajoči se deli (palete) ne potrebujejo kabelskih povezav (komunikacija, napajanje), • vgrajeni so standardni industrijski komunikacijski protokoli; - enostavno vzdrževanje: • enostavno čiščenje (zaščita IP65) ali celo obratovanje pod Slika 1. Moduli transportne proge vodo, • manj vzdrževanja zaradi majhnega števila gibajočih se delov; - fleksibilnost: • enostavna menjava ali dodajanje palet, • individualno pozicioniranje vsake palete, • dinamična izbira poti; - povečana produktivnost, optimizacija transporta med delovnimi celicami; - vgrajeno varovanje pred trki posameznih palet; - možnost sinhronizacije palet z zunanjim dajalnikom ali robotom (pozicija in hitrost). Slika 2. Transportna proga s paletami Ventil 22 /2016/ 4 Področja uporabe: - strega in montaža, - vitka, maloserijska, fleksibilna proizvodnja, - avtomatska ali ročna kontrola izdelkov, - aplikacije s sodelujočimi roboti (MageMover je varen za interakcijo s človekom), - transport občutljivih izdelkov in polizdelkov (steklo, medicinske in optične naprave ipd.), - delo v čistih sobah (Clean Room), - pakirne in polnilne linije, - izdelava elektronskih vezij, polprevodnikov. Inovativne elektromagnetne sisteme za transport predmetov in tudi ljudi razvija in proizvaja ameriško podjetje MagneMotion, ki se je letos pridružilo Rockwell Automation. Povezave: www.magnemotion.com, www.rockwellautomation.com, www. tehna.si Video posnetki aplikacij: YouTube -Magnemotion Vir: Tehna, d. o. o., Tehnološki park 19,1000 Ljubljana, tel. +3861 28 01 775, fax:. +386 1 28 01 760, www. tehna.si, g. Andrej Kolmanič 345 NOVOSTI NA TRGU Sinhroni linearni motorji LMSA Podjetje HIWIN , specialist za pogonsko tehniko, širi svojo družino UL-certificiranih sinhronih linearnih motorjev LMSA. Tokrat predstavlja najmanjši linearni motor z vrhunsko zmogljivostjo. Linearni motorji LMSA z železnim jedrom so ekstremno tanki. Visoki so le 36 mm, a so utelešenje maksimalne gostote moči, to je največje moči v majhni masi. Za linearne motorje velja formula: F = m x a Manjša je masa motorja, večja je sila, ki jo lahko uporabimo. Fasci-nantna prednost! so optimizirali motorje za največjo usklajenost sistemov. Kljub majhnim dimenzijam imajo vse, kar potrebujejo! Sistemi s temi kompaktnimi motorji lahko dosegajo hitrosti do 20 m/s. Z njimi lahko izdelamo sisteme z ekstremno kratkimi časi pozicioni-ranja in veliko delovnimi cikli. In vse brez zatikanja! Inženirji pri HIWIN-u Preskušeni modularni sistem motorjev LMSA omogoča gradnjo sistemov poljubnih dolžin in s poljubnim številom samostojnih motorjev v sistemu. Čista prilagodljivost in učinkovitost sistemov za pozicioniranje! Vir: HIWIN GmbH, Bruckiesbund 2, 7765 Offenburg, Germany, T: +49 7 81-9 32 78 - 114, F: + 49 7 81-9 32 78 - 90, E: christine.matt@hiwin.de, I: www.hiwin.de Vodno hlajeni navorni motorji HIWIN Vodno hlajeni navorni motorji serije Hiwin TMRW so perfekcioni-sti med pogoni za rotacijske osi. Sinhroni servomotorji so zasnovani za delovanje brez reduktorjev. Tako lahko dosežejo največjo učinkovitost, ki jo opredeljujejo konstantni vrtilni momenti, maksimalni dinamični odzivi in hitre spremembe hitrosti. Hiwin je razvil navorne motorje zero-play posebej za obdelovalne stroje. Ker se navor prenaša brez kontakta, so zelo tihi in ne potrebujejo vzdrževanja. Neposredna pritrditev bremena na ohišje motorja in kompaktna konstrukcija zagotavljata veliko togost sistema. Motorji TMRW imajo v stator-ju vgrajene hladilne kanale, kar omogoča velike vrtilne momente brez prekinitev in nihanj. Motorji so na voljo v različnih dimenzijah (premer od 160 mm do 565 mm) in za maksimalne momente do 6500 Nm. Vir: HIWIN GmbH, Bruckiesbund 2, 7765 Offenburg, Germany, T: +49 7 81-9 32 78 -114, F: + 49 7 81-9 32 78 - 90, E: christine.matt@hiwin.de, I: www.hiwin.de 346 Ventil 22 /2016/ 4 NOVOSTI NA TRGU Optimalni vakuum z generatorjem piCOMPACT® 23 Podjetje INOTEH dopolnjuje svoj prodajni program s prvim vakuumskim generatorjem PIAB z integriranimi kontrolami, imenovanim piCOMPACT® 23, ki ima sedaj številne nove patentirane lastnosti. Generatorji piCOMPACT® 23 so opremljeni s čisto novimi večstopenjskimi ejektorji COAX® z veliko pretočno kapaciteto v kombinaciji ter visoko zanesljivostjo tudi v zelo prašnih in vlažnih razmerah. Prednosti vakuumskega generatorja piCOMPACT® 23 so: - izjemna fleksibilnost in modularnost (do štiri enote si lahko delijo enake pnevmatične priključke), - možnost ločitve ejektorjev od krmilne enote (minimiziranje mase), - izboljšana inteligentna funkcija »blow-off« (omogoča hitrejše delovne cikle pri manjši porabi zraka), - komunikacija IO-Link. Več informacij o vakuumskih generatorjih piCOMPACT® 23 in drugih izdelkih tega proizvajalca PIAB dobite pri podjetju INOTEH. Vir: INOTEH, d. o. o., K žeieznici 7, 2345 Bistrica ob Dravi, tel.: +386 (0)2 665 11 31, fax: +386 (0)2 665 20 81, info@inoteh.si, www.inoteh.si Kompaktna enota za nadzor moči: OMRON KM-N2 4-žično vezavo in je kompatibilna z napajalnimi napetostmi po vsem svetu. Z eno samo enoto je mogoče z veliko natančnostjo izvesti meritve tudi v štirih tokokrogih (IEC 6205322 razreda natančnosti 0,5S). Enota KM-N2 ima vmesnik za komunikacijo RS-485 (podpira Modbus RTU in Compoway/F). Dodatne prednosti so praktični potisni terminali za hitro ožičenje, LED-indikacija in alarm, ki zazna napačno vezavo še pred delovanjem, in velik, dobro berljiv prikazovalnik z belimi znaki (LCD). Vir: MIEL Elektronika, d. o. o., Efenko-va cesta 61, 3320 Velenje, tel.: +386 3 898 57 50 (58), fax: +386 3 898 57 60, internet: www.miel.si, e-pošta: info@miel.si Enota KM-N2 ima vse funkcije za nadzor moči v kompaktni obliki. Namenjena je vgradni montaži. Z uporabo splošnih tokovnih transformatorjev jo je mogoče uporabiti v različnih proizvodnih obratih. Primerna je za nadzor tako v enofaznih kot trifaznih sistemih s HIWIN Motion Control & Systems w VRTLJIVE MIZE V Živimo gibanje. www.hiwin.de Ventil 22 /2016/ 4 347 NOVOSTI NA TRGU Modul za varčevanje z zrakom Parker HASV zraka uporablja pulzirajoč princip, s čimer se zmanjša poraba zraka in elektrike do 35 %. Zračne pištole za izpihovanje se uporabljajo v različnih tovarnah po vsem svetu za odstranjevanje nečistoč, kot so prah, kovinski delci in tekočine. Zračne pištole navadno uporabljajo tehnologijo s konstantnim pretokom zraka, kar pa ne pripomore k nizki porabi energije. HASV omogoča tudi zmanjšanje padca tlaka, kadar zračna pištola ni v uporabi. Vir: Parker Hannifin Ges.m.b.H. Wiener Neustadt, Avstrija - Podružnica v Sloven ji, tel.: 07 337 66 50, faks: 07 337 66 51, e-mail: parker.riovenia@ parker.com, spletna stran: www.par-kersi, Miha Šteger Frekvenčni pretvorniki Invertek Podjetje Invertek Drives ima v svoji ponudbi poleg standardnih tudi frekvenčne pretvornike z višjo IP--zaščito, ki omogoča uporabo regulatorjev v zahtevnejših pogojih delovanja. OPTIDRIVE E3 (0,37 kW do 22 kW) je namenjen za enostavnejše aplikacije. Standardne lastnosti: - odprtozančna vektorska kontrola, - enostavna uporaba. OPTIDRIVE P2 (0,75kW do 250kW) so uporabni za zahtevnejše aplikacije. Lastnosti: - možnost uporabe različnih komunikacijskih protokolov, - moduli za razširitev vhodov/izhodov, - dovoljena preobremenitev 150 % za 60 sekund. OPTIDRIVE ECO (0,75 kW do 250 kW) so primerni za črpalke in ventilatorje. Inovativen pnevmatični modul nje je novost, ki jo predstavlja pod-HASV za varčevanje z zrakom pri jetje Parker. HASV je zasnovan tako, uporabi zračnih pištol za izpihova- da namesto konstantnega pretoka b) OPTIDRIVE P2 (a) in OPTIDRIVE ECO (b) Omogočajo: - detekcijo blokade črpalke, - zaščito proti suhemu teku, - tiho delovanje, - dovoljujejo preobremenitev 110 % za 60 sekund, - zmanjšane motnje. Vključujejo: - funkcijo predgretja motorja, - časovno nastavljivo čistilno funk- cijo za črpalko, - različne komunikacijske protokole, - module za razširitev vhodov/izhodov. Vir: PS, d. o. o., Logatec, Kalce 30b, 1370 Logatec, tel.: 01/750-85-10, e-pošta: pr-iog@pr-iog.ri, internet: www.pr-iog.r, g. Andrej Zupančič 348 Ventil 22 /2016/ 4 Rok prijave na sejem 10.10.2016 j Indus MEDNARODNI trijski sej em _> - s Nov koncept za nove potrebe industrije. Za novo industrijsko revolucijo. Industrija 4.0 www.ce-sejem.si PODJETJA PREDSTAVLJAJO Energijsko učinkovita priprava stisnjenega zraka Slika 2. Tovarniško vgrajena rekuperacijska enota Stisnjen zrak je tretji najpogostejši energent v industriji, takoj za elektriko in plinom. Hkrati pa je najdražji, saj je sistemska učinkovitost povprečne kom-presorske postaje le 15 %. Desetina električne energije v Evropi se porabi za stiskanje zraka, kar znese 80 TWh letno. Pri tako pogostem in potratnem energentu je pomembna vsaka podrobnost, ki lahko zmanjša stroške in zviša učinkovitost priprave stisnjenega zraka. 1 Kompresor Kompresor je generator stisnjenega zraka. Vijačni kompresor ima amortizacijsko dobo 10 let. V tem času predstavlja investicija v kompresor 18 %, električna energija pa 76 % vseh stroškov. Moderni kompresorji 85 % vse porabljene energije pretvorijo v toploto, ki se običajno odvaja preko izmenjevalnikov v okolico. Ta toplotna energija je zavržena. Slika 1. Zunanja rekuperacijska enota AirWatt Ni potrebno, da je toplota odpadek, lahko je dragocena energija. Ob načrtovanju sistema s stisnjenim zrakom je smotrno razmisliti o reku-peraciji odpadne toplote v kompresorju. Če se odločate za investicijo v nov kompresor, so na voljo tovarniško vgrajene rekuperacijske enote (slika 2). Če razmišljate o izboljšanju učinkovitosti obstoječega sistema, pa imate možnost dograditve zunanje rekuperacijske enote, ki jo priklopite na oljni tokokrog kompresorja (slika 1). V obeh primerih se toplotna energija kompresorja v ploščnem izmenjevalniku prenaša iz kompresorskega olja v primarnem tokokrogu v vodo v sekundarnem tokokrogu, ki jo je mogoče izkoristiti za različne namene gretja, na primer sanitarne vode, procesnih sistemov, ali za ogrevanje objektov. Kakovostni sistemi imajo vsaj 80-odstotno učinkovitost, kar zagotavlja zelo hitro povrnitev investicije. 2 Izbira pravilne velikosti kompresorja Energetiki, odgovorni za investicije, pogosto izberejo večji kompresor, kot je potreben. Razlog je lahko varnostna rezerva ali pa načrtovanje razširitve. Pri tem se je potrebno zavedati, da zmogljivejši kompresor porabi več energije tudi med prostim tekom, zato je taka praksa odsvetovana. Sistem se lahko razširi z več kompresorji ali pa se izbere frekvenčno krmiljen kompresor. 3 Izbira frekvenčno krmiljenega kompresorja Za vijačni kompresor so idealni pogoji, ko je poraba stisnjenega iaf / HI / / l °n » icT CTiTfH -VV-.LH -p en ■ i,- h: toir>£pa iv p. ■ t: Slika 3. Graf prihranka energije frekvenčno krmiljenega kompresorja 350 Ventil 22 /2016/ 5 350 PODJETJA PREDSTAVLJAJO zraka konstantna in blizu nominalnega pretoka kompresorja. Tako lahko kompresor polno obremenjen obratuje celoten delovnik brez zaustavitev, ki skrajšujejo življenjsko dobo, ali prostega teka, ki po nepotrebnem porablja energijo. Kaj pa v primeru, ko poraba ni konstantna? Če imamo ob vklopu procesa ali naprav v proizvodnji dalj časa večje nihanje višine pretoka, moramo imeti kompresor z ustrezno velikim pretokom, v nasprotnem primeru bo povečana potreba po zraku izpraznila tlačno posodo in tlak v sistemu bo padel. Kompresor mora v takem primeru imeti nazivni pretok tak, kot je najvišja možna poraba zraka v sistemu, vendar pa bo večino časa neizkoriščen in bo porabljal več energije, kot bi bilo potrebno. V primeru velikih razponov v pretoku se izkaže investicija v frekvenčno krmiljen kompresor kot gospodarna odločitev, saj zagotavlja prilagodljiv pretok ob visokih izkoristkih. Tlak v sistemu se giblje v histerezi 0,2 bar (slika 3). V primerjavi z vijačnimi kompresorji fiksnih hitrosti se zmanjša nadtlak ob koncu cikla polnjenja, kar dodatno zmanjša izgube v sistemu zaradi tipično zmanjšanega pretoka skozi naprave, manjšega puščanja (puščanje pri 6 barje 13 % manjše kot pri 7 bar). 4 Puščanje V vsakem sistemu stisnjenega zraka so mesta puščanja. V tipičnem sistemu predstavlja puščanje 15 % do 30 Slika 4. Odkrivanje puščanja z ultrazvočnim detektorjem na prirob-ničnem spoju % pretoka. V določeni meri je večja puščanja možno zaznati s prostim ušesom, večina puščanj pa je neslišnih. Neslišna puščanja so manjša, vendar jih zaradi pogostosti ne smemo zanemariti, saj predstavljajo potencialno velik prihranek. Mesta puščanja se obnašajo kot šoba, skozi katero z visoko hitrostjo uhaja zrak. V primeru konstantnega obratovanja kompresorja predstavljajo strošek 24 ur na dan, 365 dni v letu, če pa je kompresor po koncu delavnika ugasnjen, se skozi mesta puščanja izpraznita celotna tlačna posoda in cevovod, tlak v sistemu se izenači z atmosferskim, ob ponovnem vklopu kompresorja pa mora ta ponovno napolniti celoten sistem, iz katerega zopet začne uhajati zrak. Mesta puščanja po pogostosti: • hitre spojke, • pripravne grupe, • pnevmatski cilindri, • regulatorji tlaka, • vijačni spoji, • prirobnični spoji. Količino puščanja lahko v grobem ocenimo z vgrajenim senzorjem pretoka takoj za kompresorjem, ko ni nobenih aktivnih uporabnikov, torej ob koncu delovnika. Ob vklopljenem kompresorju je pretok puščanja enak pretoku iz tlačne posode. Mesta puščanja in pretok skozi posamezno mesto lahko natančno izmerimo z ultrazvočnim merilnikom. Ko plin uhaja skozi šobo, se zaradi premikanja plina ustvarja zvok. Pri večjih puščanjih je ta zvok slišen s prostim ušesom, manjša mesta pa odkrivamo izključno z meritvijo ultrazvočne komponente generiranega zvoka, katere jakost nam da podatek o količini izgubljenega stisnjenega zraka. Uspešna podjetja se zavedajo pomembnosti rednega vzdrževanja in redno preverjajo energetsko učinkovitost svojih sistemov, kamor sodi tudi nadzor puščanja. Redno izobražujejo svoje sodelavce o smotrni rabi energentov. Vesten in motiviran sodelavec sam opozarja na okvare in nepravilnosti v sistemu in predlaga izboljšave pri rabi energentov. Po potrebi zapira dele cevovodov in naprav, ki niso v uporabi, še posebej, če tam puščanja niso bila odpravljena. 5 Filtriranje zraka in padci tlaka V atmosferskem zraku, ki ga sesa kompresor, so poleg plinov tudi elementi, ki so v sistemu nezaželeni. Trdni delci so v ozračju različnih velikosti, generirajo pa se tudi v kompresorju kot posledica obrabe. V sistemu stisnjenega zraka povzročajo obrabe in zamašitve. Atmosferski zrak je do določene mere nasičen z vodno paro. Ob stiskanju in ohlajanju ta vodna para kondenzira, se nabira na cevovodu in elementih stisnjenega zraka. Oljne kaplje in pare lahko izvirajo iz atmosferskega zraka kot posledica onesnaženja, v večini primerov pa kot izmet mazalnega in hladilnega olja kompresorja. Vsi ti elementi so vedno del zraka na izhodu kompresorja, njihova prisotnost pa je od primera do primera bolj ali manj nezaželena, zato je priprava zraka neizogibna. Filtrirne naprave za čiščenje se izberejo glede na kakovost zraka: • ciklonski separator o prva stopnja filtracije, o odstranjuje že kondenzirano vodno paro, o nameščen za kompresor ali končni hladilnik, • predfilter odstranjuje večje trdne delce do 3 |jm, • prašni filter odstranjuje trdne delce do 1 |jm, • koalescentni filter odstranjuje majhne trdne delce in oljne aerosole, • filtri z aktivnim oljem odstranjujejo oljne pare. Vsak element v pnevmatičnem sistemu povzroči tlačni padec, ki pa je nezaželen. Tlačni padec je razlika tlakov med izhodom kompresorja in mestom uporabe stisnjenega zraka. Tlačni padec znižuje učinkovitost Ventil 22 /2016/ 5 351 OMEGA AIR Better air OiïlBGfl HIR OMEGA AIR d. o. o. Ljubljana T +386 (0)1 200 68 00 F +386 (0)1 200 68 50 info@omega-air.si Cesta Dolomitskega odreda 10 SI-1000 Ljubljana, Slovenia www.omega-air.si Slika 5. Odkrivanje puščanji.a z ultrazvočnim detektorjem na prirobničnem spoju sistema in povečuje stroške. Lahko se pojavi zaradi napačnega dimenzioniranja filtrov glede na pretok ali nerednega vzdrževanja. Pore v filtrskih vložkih se z uporabo mašijo. S tem se sicer povečuje učinkovitost filtriranja filtrskega vložka, vendar pa se povečuje tlačni padec na filtrskem vložku. Tlačni padec se nadalje poveča, če na filtrskem vložku kondenzira vodna para in je ta razmočen. Kvalitetni filtrski vložki imajo nizke tlačne padce pri nominalnem pretoku, kadar so mokri ali suhi, zato je njihova izbira pomembna. Prav tako je pomembno redno menjavanje filtrskih vložkov, saj se s povečevanjem tlačnega padca na zasičenem vložku povečuje tudi tlačni padec, kar povzroča višje stroške. Dober gospodar torej pravočasno menja filtrske vložke zaradi zmanjševanja stroškov stisnjenega zraka in zaradi varovanja opreme, ki uporablja stisnjen zrak. 1 bar tlačnega padca namreč poveča stroške stisnjenega zraka za 7-8 %. 6 Odstranjevanje kondenzirane vodne pare s sistema Stisnjen zrak se na izhodu kompresorja hladi v končnem hladilniku. Med hlajenjem kondenzirajo vodne in oljne pare. Nadaljnja kondenzaci-ja se ob stiku s hladnimi površinami pojavi v cevovodu, filtrih in hladilnikih. Kondenzirana vodna para lahko povzroči številne nevšečnosti: • okvare in poškodbe zaradi oteženega mazanja pnevmatskega orodja, • okvare in poškodbe opreme zaradi trdnih delcev, ki nastajajo ob rjavenju cevi, • zmanjšan pretok ali popolna zamašitev cevovoda zaradi zmrzali, • zmanjšana kvaliteta končnega proizvoda, • višji tlačni padci zaradi mokrih filtrskih vložkov. Za vzdrževanje kakovosti sistema s stisnjenim zrakom sta nujna sušenje in odvajanje kondenzata iz sistema. Večinoma zadostuje hladilniški su-šilnik, ki zagotavlja, da vodna para ne kondenzira kasneje v sistemu. Nujno je tudi odvajanje kondenza-ta iz sistema na točkah, kjer se ta najpogosteje nabira. Za enostavne sisteme s konstantnim pretokom in ob konstantnih pogojih temperature in relativne vlažnosti zadostuje časovno krmiljen odvajalnik, ki elektromagnetni ventil odpira v časovno določenih intervalih. Za sisteme, kjer se spreminjajo pretok zraka, temperatura in relativna vlažnost vstopnega zraka ali pa temperatura okolice sistema, pa je smotrna investicija v nivojsko krmiljen odvajalnik kondenzata, saj ta v sistem ne prinaša izgub stisnjenega zraka ob izpustu kot časovno krmiljeni odvajalniki. www.omega-air.si Ventil 22 /2016/ 4 MEHATRONIKA Prvi priročnik za mehatroniko v slovenskem jeziku Družite se z nami na družabnih omrežjih! Mehatronika - Prevod izvirnika: Fachkunde Mechatronik - Vezava: trda - Strani: 624 - Mere: 170 x 240 mm - ISBN: 9789616361873 Cena: 40,00 EUR Založba Pasadena d.o.o. Tehnološki park 20, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 475 95 35 e-pošta: knjige@pasadena.si www.pasadena.si ^pasadena.si LITARATURA - STANDARDI - PRIPOROČILA Knjiga Mehatronika Mehatronika je interdisciplinarna veda, ki se ukvarja s si-nergičnim zlitjem mehanike (strojegradnje in finomehani-ke), elektronike (mikroelektro-nike, močnostne elektronike, senzorike in aktorike) ter informatike (regulacijske tehnike, avtomatike in programske tehnike) v enovit, inteligenten tehnični mehatronski sistem. Mehatronski sistemi danes množično domujejo v industrijah vseh vrst (strojni, elektro, računalniški, živilski, farmacevtski, kemijski, zabavni ... ), v prometu, okoljski tehniki, poslovnih prostorih, naših domovih in široki paleti storitvenih dejavnosti. Knjiga Mehatronika je prevod učbenika Fachkunde Mechatronik nemške založbe Europa Lehrmittel in je v Sloveniji prvi vsebinsko celovit, strokovno aktualen in didaktično sodoben učni pripomoček za učitelje in dijake srednjih šol s programom mehatronike. Učbenik predstavlja celoten me-hatronski sistem: od najenostavnejših tem na začetku do ro-botiziranih linij na koncu. Tako zastavljen koncept omogoča projektni pristop k usposabljanju in sistemskemu zagotavljanju kakovosti pridobivanja strokovnih in ključnih kompetenc mehatronika. Današnji »mehatronik« je povsem nov poklic, ki ni nastal iz nobenega od dosedanjih poklicev. Delo mehatronika je predvsem interdisciplinarno obvladovanje mehatron-skih sistemov in je manj povezano z delom specialista strojništva, elektrotehnike ali računalništva. V tem je tudi odgovor, zakaj učbenik vsebine klasičnih strok ne obravnava bolj poglobljeno. Špela Črnič Založba Pasadena Nove knjige [1] Khall, M.: Introduction to Hydraulics for Industry Professionals - Uvod v hidravliko za industrijske strokovnjake - Nov učbenik poglablja razumevanje principov pogona in krmiljenja ter znanje in izkušnje gradnje hidravličnega pogona strojev. Knjiga obsega tudi dva programska paketa za računalniško dimenzioniranje hidravličnih sestavin in simulacijo hidravličnih vezij. Avtor dr. Medhat Khall ima 25-le-tne izkušnje poučevanja hidravlike za industrijsko uporabo. Vsebino učbenika pa je povzel po predavanjih in vsebinah seminarja na Milwaukee School of Engineering. - Zal.: Hydraulics & Pneumatics; naročilo na spletnem naslovu: www.compudraulic.com ali www.amazon.com; obseg: 450 strani; cena: 115,00 USD. [2] Munroe, R.: What if? - Kaj če? -Knjiga, 18. izdaja, na zanimiv in humoren način odgovarja na različna vprašanja s področja fizike, robotike, matematike in drugih vej naravoslovja. Avtor ponuja odgovore, opremljene z majhnimi skicami. Povzetek: vesela in berljiva knjiga o možnostih znanosti - tudi z grotesknimi idejami. - Zal.: Knaus Verlag, ISNB: 978-3-8135-06525-5; obseg: 365 strani; cena: 14,99 eur. [3] Siem, G.: Die grösten Bagger - Von den Anfagen bis zu den grösten Bägger der Welt - Največji bagri - od začetkov do največjih bagrov na svetu. - Na 225 straneh je na kratko opisanih 350 različnih bagrov z obravnavo moči pogonskega motorja, sile, tveganja in lastne teže. Knjiga obravnava zgodovino gradbenih strojev, vsebuje tudi številne ilustracije sodobnih izvedb. - Zal.: Hell Verlag, 2013; ISBN: 978-3-8685-28053: obseg: 255 strani; cena: 9,99 eur. [4] Steinmuller, K. und A.: Die Zukunft der Technologien - Der aktuelle Stand der Kommenden Jahre - Prihodnost tehnologij - trenutno stanje raziskav in trendi prihodnjih let - Knjiga, čeprav izdana že leta 2006, predstavlja dober pregled in smeri razvoja tehnologij, ki nas čakajo v naslednjih letih. Trendi ne spreminjajo samo gospodarstva, ampak tudi življenje posameznika. - Zal.: Murmann Verlag, 1. izdaja, 2006; ISBN: 978-3-938-01746-3; obseg: 317 strani; cena: 24,90 eur. 354 Ventil 22 /2016/ 4 LITARATURA - STANDARDI - PRIPOROČILA A Stušek, uredništvo revije Ventil Pnevmatika, ki ustreza standardom Množica standardov, priporočil in navodil ureja ravnanje izdelovalcev strojev in njihovih uporabnikov ter omogoča ocenjevanje rizikov za njihovo varno in zanesljivo delovanje. Temu se pridružuje tudi SMC Pnevmatik. Njegov cilj je zmanjševanje rizikov in povečanje zanesljivosti delovanja. Standardi in predpisi v Evropi skrbijo za visoko varnost delavcev in operaterjev pri ravnanju s stroji. Med drugim evropske smernice za stroje 2006/42/EG predvidevajo ocene rizikov po standardu EN ISO 12100, ki morajo biti minimalizirani. Harmonizirani standard EN ISO 13849 opisuje verjetnostno metodo zmanjšanja rizikov pri krmiljenju strojev. Velja za mehanična, pnevmatična, hidravlična in električna krmilja, ki so se v strojništvu najuspešneje uveljavila. EN ISO 13849 v 1. delu opisuje splošna navodila za snovanje, v 2. delu pa ocenjevanje krmilnih sistemov in njihovih sestavnih delov. SMC upošteva ta snopič zahtev z različnimi koncepti varnosti, ki so inherentno integrirani v njihove izdelke in podpirajo varnost izdelovalcev in uporabnikov strojev. S funkcijami »varno odzračevanje«, »varno zaustavljanje«, »dvo-ročno aktiviranje« ali »varnost pred nepričakovanim zagonom« omogočajo mnoge ventilske in regulacijske sisteme, ki varujejo delovno osebje v obratih, urejenih skladno s standardi in zakoni. »Varni položaj« - položaji magnetnih ventilov in regulatorjev Primer: Evropa v smernicah za stroje 2006/42/EG v povezavi s standardom EN ISO 13849 predpisuje, da se odpiranje varnostnih ohišij lahko opravi, če so vsi pnevmatični pogoni v mirujočem izhodiščnem položaju. Odstranjevanje poškodovanih ali neustreznih delov s transportnega traku, če omenimo drug primer, se lahko opravi samo pri ustavljenem traku, če z roko posegamo v nevarno območje stroja, naprave. Zaustavljanje morajo zagotavljati ustrezni inteligentni sistemi krmiljenja. Pri posegih v področje nevarnosti ne sme priti do nepričakovanega zagona stroja. Z varnostnim principom »zanesljiv položaj« podpirajo magnetni ventili serij VQC2000-X27, VQC4000-X17 in nove serije SY3000/5000/7000 firme SMC ustrezno varnost. Obe seriji ventilov sta opremljeni z mehkimi tesnili in zaskočkami. Izpolnjujejo zahteve standarda EN ISO 13849 za varno delovanje krmilnih sistemov. Sistemi, ki temeljijo samo na trenju, ne ustrezajo predpisu. Za zanesljivo uporabo v praksi je pomembno, da so pnevmatični ventili enako kot diagnoza s tlačnimi stikali združeni na ventilskem otoku, ki zagotavlja lahek dostop do magnetnih ventilov. Lahko diagnozo izdelovalec pnevmatike omogoča z različnimi tlačnimi stikali in senzorji za zaznavanje položajev pnevmatičnih valjev. SMC-jevi elektromagnetni ventili nove serije SY 3000/5000 so dopolnjeni še z velikostjo SY 7000. Z možnostjo kombiniranja dveh imenskih velikosti na isti priključni plošči so ventilski otoki še bolj prilagodljivi. TEHNIČNE PODROBNOSTI SMC-jevi novi ventili SY 3000/5000/7000 Vrste elektromagnetni ventili Imenske velikosti 10,15 in 18 mm Kombinacije na ventilskih otokih novi SY 3000 in 5000 ali novi SY 5000 in 7000 Drsnik z mehkimi tesnili ali jeklena izvedba Opcija integrirani odzračevalni ventil preostalega tlaka Možnost pnevmatičnega priključka zgoraj, spodaj ali s strani »Varno odznačevanje« - ventili kot varnostne sestavine Če se pri obratovanju naprave, stroja odprejo varnostna vrata ali oseba vstopi v nevarno delovno območje, v katerem npr. deluje robot, se morajo pnevmatični sistemi samodejno zaustaviti - odzračiti tako, da se hidravlični sistemi ali roboti zanesljivo zaustavijo. Prav tako, ob varčevalnih delih v nevarnih območjih zanesljivo ne sme priti do nepričakovanega zagona stroja, robota ali strežne naprave. Ventili SMC serij VP-X536, VP-X555 in VG 342-X87 zagotavljajo v takšnih primerih zanesljivo varnost s samodejnim odzračevanjem, kot varnostne sestavine izpolnjujejo zahteve »smernice za stroje« 2006/42/EG. Integriran odziv se doseže z ustreznim »mejnim stikalom« z 99-odstotno verjetnostjo, s tem so tudi zahteve standarda EN ISO 13849 izpolnjene. Z ventilom za »dvoročno proženje« VR51 je tudi izvedba čisto pnevmatičnega krmilja mogoča. Vir: Martinez Mendez, B.: Normgerechte Pneumatik -Maschinensicherkeit - FLUID 48(2016)05 - str. 32 355 Ventil 22 /2016/ 4 MERITVE HRAPAVOSTI MERITVE 3D OBLIK Linijska meritev hrapavosti Površinska meritev hrapavosti MERITVE GEOMETRIJE JI □ iitaRroi JM-min 1+HiA.-^ Hltf IMftli« IIMIjin • f V3E m fr r =18,30^m P= 86,17° i MERITVE GEOMETRIJE REZALNIH ORODIJ, MERITVEOBRABE REZALNIH ORODIJ ... ALICONA InfiniteFocusSL Povečava objektiva 5X 10X 20X Delovno območje (X, Y, Z) [mm] 50 x 50 x 155 Delovno območje objektiva [mm] 4x4 2X2 1X1 Lateralna resolucija [|jm] 3.52 1.76 0.88 Vertikalna resolucija [nm] 510 100 50 Minimalna merljiva profilna hrapavost Ra [|jm] - 0.3 0.15 Minimalna merljiva površinska hrapavost Sa [Mm] - 0.15 0.075 Minimalen merljiv radij [|jm] 10 5 3 KATEDRA ZA MENEDZMENT OBDELOVALNIH TEHNOLOGIJ l°>ri^d:E;tojnilk<. katedre: Prof. dr. Janez Kopac V. Telefon: +386 1 4771 438 M Faks: +386 1 4771 768 E-mail: Janez.Kopac@fs.uni-lj.si / w KATEnnA Zh ML-jEuiMtNI □ •□ELOVALNIH Tehnologij n. LABOD LAZAK 8 mm ... nadaljevanje s strani 325 19th ISC - International SEaling Conference - 19. Mednarodna konferenca o tesnjenju 12. in 13. 10. 2016 Stuttgart, Nemčija, ZRN Organizatorja: - VDMA Fluidtechnik, Lyoner Str. 18, 60528 Frankfurt am Main, ZRN - Institut für Maschinenelemente der Universität Sttutgart (IMA), ZRN Tematika: - Gredna tesnila - Statična tesnila - Osnove tesnjenja - Materiali in površine - Standardi, patenti, zakonski predpisi, preskušanje - Simulacije - Translatorna tesnila - Praktične izkušnje Informacije: - dr. Christian Geis; Fluidtechnik im VDMA, 19th ISC; Lyoner Str. 18, 60528 Frankfurt am Main, BR Deutschland; tel.: +49 69 6603 1318, faks: +49 69 6603 2918, e-pošta: chri-stian.geis@vdma.org, internet: www.vdma. org/fluid ali www.sealing-conference.com 9th FPNI / ASME Ph. D. Symposium on Fluid Power - 9. Postdoktorski simpozij o fluidni tehniki 26. - 28. 10. 2016 Florianopolis, Santa Catarina, Brazilija Informacije: - http://laship.ufsc.br/site/fpni2016 6. Fachtagung: Hybride und energieeffiziente Antriebe für mobile Arbeitsmaschinen - 6. Strokovno srečanje: Hibridni in energijsko učinkoviti pogoni za delovne stroje 15. 2. 2017 Karlsruhe, ZRN Organizatorji: - VDMA - KIT Karlsruhe für technologie, FAST - Institut für Fahrzeugsystemtechnik, Mobima -Lehrstuhl für Mobile Arbeitsmaschinen Tematika: - Energijska učinkovitost pri električni pogonski tehniki - Energijska učinkovitost pri hidravlični pogonski tehniki - Hibridna pogonska topologija - Energijski akumulatorji - Krmilna in regulacijska tehnika - Obratovalne strategije Informacije: - prof. dr. ing. Marcus Geimer, KIT Karlsruher Institut für Technology; FAST Institut für Fahrzeugsystemtechnik; Mobima Lehrstuhl für Mobile Arbeitsmaschinen - Reitheimer Queralle 2, 76131 Karlsruhe, tel.: + 0721 608 48601, e-pošta: hybridtagung-2017@ fast.kit.edn, internet: www.fast.kit. edn/mobinna - dipl. ing. Peter-Michael Synek, VDMA Verband Deutscher Maschinen- und Anlagenbau e.V., Fachverband Fluidte-chnik, Lyoner Strasse 18, 60528 Frankfurt; tel.: + 069 6603 1513, e-pošta: peter.synek@vdma.org, internet: www. fast.kit.edn/mobinna 16. Antriebstechnisches Kolloquium - 16. Pogonskotehnični kolokvij 7. in 8. 3. 2017 Aachen, ZRN Organizator: - RWTH Aachen Tematika: - Novi razvojni dosežki in inovacije na sistemski in komponentni ravni za pogonske tehnike - Izmenjava izkušenj in idej med industrijo in akademsko sfero - Snovanje pogonskih sklopov za različna področja uporabe Informacije: - www.atk-aachen.de Ponujamo rešitve za industrijsko avtomatizacijo: > PLC krmiljenje, HMI naprave > Mehatronika, večosni servo sistemi > Industrijska Ethernet omrežja > Komponente za avtomatizacijo Zastopamo podjetja: > Rockwell Automation • Allen-Bradley > Pentair • Hoffman > Molex > Panduit > Prosoft Technology > Kepware info@tel4 na.si • www.tehna.si Tehnološki park 19 • 1000 Ljubljana PROGRAMSKA OPREMA - SPLETNE STRANI Arduino Programirajmo z lahkoto www.svet-el.si/literatura Oglaševalci AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana 358 CELJSKI SEJEM, d. d., Celje 264, 349 DOMEL, d. d., Železniki 309 DVS, Ljubljana 287 ECOMeet, ljubljana 291 FESTO, d. o. o., Trzin 261, 360 HIWIN GmbH, Offenburg, Nemčija 347 HYDAC, d. o. o., Maribor 294 ICM, d. o. o., Celje 343, 359 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce 261 INDMEDIA, d. o. o., Beograd, Srbija 281 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 339 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 261 OLMA, d. d., Ljubljana 261 OMEGA AIR, d. o. o., Ljubljana 261, 350 OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin 261, 331 PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.), Novo mesto 261 POCLAIN HYDRAULICS, d. o. o, Žiri 261, 262 PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana 301 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 300 STROJNISTVO.COM, Ljubljana 339 SUN Hydraulik, Erkelenz, Nemčija 317 TEHNA, d. o. o., Ljubljana 357 UL, Fakulteta za strojništvo 271, 277, 290, 295, 308, 335, 356 VISTA HIDRAVLIKA, d. o. o., Žiri 261 Založba Pasadena, d. o. o., Ljubljana 351 YASKAWA SLOVENIJA, d. o. o., Ribnica 276 Zanimivosti na spletnih straneh [1] Ali mislite, da poznate zobniške črpalke? - http://www. hydraulicspneumatics/bit.ly/ HP0216_BCasey - Če leta delate z istim tipom sestavin, boste velikokrat ocenjevali okoliščine po ustaljenem obrazcu. Če pri zobniški črpalki nekaj ne bo šlo po pričakovanju, je pametno, da ponovno ocenite predpostavke. To, kar se je pripetilo znanemu strokovnjaku Brendanu Case-yju, ki je povzel rešitev po Fluid Power Talku, bo lahko zanimiva šola tudi za vas. [2] Ali veste, kaj je modul stislji-vosti? - http://www.hydrauli-cspneumatics.com/blog/bulk--modulus-dummies - Modul stisljivosti je osnovni koncept merjenja odpornosti proti stisljivosti hidravličnih fluidov. Projektanti hidravličnih sistemov ga velikokrat enostavno zanemarijo, čeprav pri visokotlačnih sistemih (posebno pri velikih napravah) lahko povzroči neverjetne pojave. Nedavno smo objavili prispevek s prikazom popačenih izračunov in predstavitvijo razumljive razlage. Če imate nekaj minut časa, poglobite razumevanje te velikokrat zanemarjene lastnosti fluidov. [3] Baterije za brezžična zaznavala - http://www.hydrau-licspneumatics.com/blog/ bateries-wireless-sensors-de-serve-som-thought-0 - Brezžična zaznavala potrebujejo baterije, ki pa jih redko jemljemo kot udobnost, zato izbiri ne posvečamo posebne pozornosti. Lahko pa ste presenečeni, kakšen vpliv imajo. Izbira nepravilne baterije lahko ogrozi zanesljivost celotnega stroja. Informirajte se torej o pravilni izbiri! 358 Ventil 22 /2016/ 4 Internet stvari (IoT) Vodenje Krmiljenje £ ; ^ útr Ci " d A , V feil' 'a * J* v „ > ^ if'.o C r lî^ffoa RazvOd EHmHHBnBB8BABtHBnBa mrnsam EtherCAT^ sercos the automation bus CODESYS EtherNet/IP ETHERNET! I I II POWERLINK Modbus TCP CODESYS V3 Optional OPC-UA für Industrie 4.0 Imate visoke cilje? Želite doseči več? Mi vam pokažemo nove perspektive. WE ARE THE ENGINEERS OF PRODUCTIVITY. Festo CPX: zvezda za fluide, krmiljenje gibanja in industrijo 4.0 Idealen za platformo avtomatizacije 4.0, ventilske otoke oziroma za oddaljeno I/O: električno, odprto in neposredno. Enkratna široka integracija funkcij in diagnostike značilno prispeva k dvigu vaše produktivnosti. Ravno pravi, če si postavljate najvišje zahteve za rešitve pri avtomatizaciji tovarne in procesov. Festo, d.o.o. Ljubljana Blatnica 8 SI-1236 Trzin Telefon: 01/ 530-21-00 Telefax: 01/ 530-21-25 Hot line: 031/766947 sales_si@festo.com www.festo.si