Štev. 129. V Ljubljani, v soboto dne 17. decembra 1910. Leto XIII. Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5'20 K, za četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (Širina 72 mm) za Izhaja vsako sredo in soboto. enkrat 20 vin., večkrat po dogovora. Posamezna številka 10 v. Imenitne poteze drja. Šušteršiča. Ženialnejše politike Slovenci res še niso vodili od politike klerikalnega poveljnika dr. Šušteršiča. O tem mora biti vsaj vsakdo prepričan, kdor brezpogojno verjame »Slovencu«. »Izborna taktika«, »imenitna poteza«, »vse stoji pod vtiskom« — to so že vsakdanji izrazi, s katerimi poroča šenklavško glasilo o — kozlih, ki jih res z občudovanja vredno vztrajnostjo strelja komediant vseh komedi-antov. Z neumnostmi, ki jih uganja, se pa odlično združuje druga lastnost, ki stoji približno na enaki višini: Politična nepoštenost. Najnovejša »poteza«, radi katere je klerikalno glasilo občudovanja in hvale kar iz sebe, je ta, da glasujejo Slovenci za proračunski provizorij, da torej izrekajo zaupanje tisti vladi, proti kateri so — po pravici — stali dve leti v opoziciji, vladi, ki je morala demisionirati, ker je dojadral njen sistem do popolnega poloma, vladi, ki misli le na to, kako bi kljub svoji demisiji učvrstila svoje stališče in prišla zopet na krmilo. Pljunili so klerikalci v skledo, ki so jo sami pripravljali dve leti in temu pravi »Slovenec« izborna taktika. Nič druzega kakor izborna taktika! Pa zakaj ta čudoviti odskok iz opozicije med Bienerthove oprode? Proračunski odsek je na predlog poslanca Redlicha proti italijanskim glasovom sklenil, da se načrt o italijanski fakulteti začasno zapostavi. Na to so italijanski poslanci v odseku glasovali zoper proračunski provizorij, to pa je bilo dovolj, da so Slovenci prihiteli Bienerthu na pomoč in mu rešili proračun. Sklep proračunskega odseka o fakulteti pomeni toliko kolikor nič. Sam klerikalni list in njegov državnozborski poročevalec morata priznavati, da ne bi bilo za Slovence nič hudega, če bi se bil načrt izročil pododseku, kajti v slučaju kakšne resnične nevarnosti bi se bila tudi tam lahko preprečila obravnava, ne glede na to, da se v pododseku ne more zgoditi nič odločilnega, ampak se ima tam le olajšati posvetovanje. Sklepi odseka so popolnoma neodvisni od pododseka in če bi se bi se bila fakultetna zadeva sedaj izročila pododseku, bi bilo mogoče, da bi se bila tam v mirni, trezni debati našla sredstva, ki bi ugodila tudi Slovencem, tako da bi proračunski odsek v doglednem času dobil gotove predloge. Zdaj se v pododseku ne bo obravnavalo o italijanski fakulteti, pa seveda tudi ne o slovenskih zahtevah. Torej smo zopet tam, da se zavlačijo italijanska in slovenska vprašanja. In radi tega morajo Slovenci glasovati za Bienerthov provizorij! Če bi človek mogel verjeti tem klerikalnim trditvam, tedaj bi moral misliti, da so naši poslanci ušli naravnost iz norišnice. Toda klerikalno komedijaštvo je vedno imelo postranske namene. In tudi tukaj je fakultetno vprašanje le krinka, za katero se skrivajo tajnosti, ki postanejo še le tedaj jasne, kadar bodo klerikalci želi svoje sadove. Ministrstvo je v demisiji, pripravlja se nov kabinet, Bienerth ima veliko upanje, da postane zopet ministrski predsednik in le nekoliko novih gospodov bo moral poklicati na ministrske sedeže. Ali ni tukaj ključ, ki bi odprl vrata razumevanju za tiste »izborne poteze« ? Kljub obstrukcijam, kljub neštetim kozlom zgladiti pot v ministrsko palačo ... to bi bila res imenitna poteza — za tistega, ki postane minister. Slovenski narod pa naj verjame, da se vse to godi v njegovem interesu, za »narodov blagor« I Ubogo ljudstvo, ki se da tako prokleto farbati. Politični odsevi. * Državni zbor je v sredo z ogromno večino sklenil, da se veljava provizorične reforme poslovnika podaljša za eno leto. Ta provizorična reforma je bila lani sklenjena in je prišla v zbornico kot veliko presenečenje. Kakor znano, so slovenski klerikalci vodili obstrukcijo. Kar naenkrat je dr. Krek vložil nujni predlog, da se izpremeni državnozborski poslovnik in sicer z izrecnim namenom, da se s tem za bodočnost »prepreči vsaka obstrukcija.« Predlogu so se takrat srdito upirali nemški nacionalci, češ da bi s tem dali iz rok zadnje orožje za slučaj, da pridejo v opozicijo. Predlog, ki ga je nekoliko predelal dr Kramar, pa je bil sprejet. A reforma je veljala le za eno leto. Da klerikalci niso imeli resnega namena preprečiti vsako obstrukcijo, kar sploh ni mogoče, so dokazali s tem, da so letos po leti zopet obstruiraii. Vendar se je izkazalo, da se dajo s primernim poslovnikom vsaj omogočiti nujne razprave in preprečiti prehudi škandali. V tem spoznanju so torej tudi lanski nasprotniki letos večinoma glasovali za reformo. * Zadnjo predbožično sejo je imel državni zbor danes, v petek. Sedaj je na božičnih počitnicah. To je zelo potrebno, kajti gospodje se seveda ne morejo tako hitro pripraviti za praznike kakor navaden človek, ki pride na sveti večer ob 8. ali 9. z dela, pa se mu začenja praznik. In potem je treba pomisliti, kako močno so se gospodje poslanci v zadnjem zasedanju utrudili 1 Zdaj bodo lahko počivali do 12. januarja. Ta dan se ima zopet sklicati poslanska zbornica, ki pa bo imela le po eno do dve seji na teden, ker bodo tudi delegacije zborovale. * V avstrijsko delegacijo so bili izvoljeni za Kranjsko dr. Šušteršič, kateremu je namestnik Pogačnik. Za Štajersko Markhl in Wagner, namestnik Fran Huber, za Koroško Dobernig, namestnik Waldner; za Goriško Fon; za Istro Bartoli; za Trst Pittoni; za Dalmacijo T r e s i č namestnik Ivaniševič. * Od socialnih demokratov so bili izvoljeni v avstrijsko delegacijo dr. Soukup in Seliger za Češko, Ellenbogen za Nižje Avstrijsko, Pittoni za Trst. * češki kierikalci so povsem enaki klerikalcem vsakega naroda in vsake dežele, Pri volitvah v delegacijo so ostale češke stranke kandidirale prof. Masaryka, ki ima zaradi veleizdajniške afere velik boj z zunanjim ministrom Aehrenthalom in je za- LISTEK. Kako sodijo. (Konec.) Določena je bila že najina poroka, izvršiti bi se bila imela čez dva meseca. Težko sem pričakoval trenutka, ko popeljem ljubico domov kot svojo izvoljenko. Žal, da je bilo usojeno, da tega nikoli ne učakam. Iz raznih govoric mojega bodočega tasta sem posnel, da je socialni demokrat. To me sicer ni dosti motilo. Zakaj moja nevesta, tega sem bil prepričan, nima za take stvari prav nobenega zmisla. Pa če bi že tudi bilo kaj takega, jo bom že vzgojil po svojih nazorih, da jo le odtegnem očetovemu vplivu. Tako sem si mislil, toda priti je moralo drugače. Nekega dne sem govoril z očetom svoje neveste o politiki. Ob tej priliki sem napravil neko takšno opazko, kakršno smo slišali danes. Izrazil sem samo dvom o delavskem prepričanju z zaničljivim naglasom. Toda oče me je mirno zavrnil: »Kako morete soditi o delavcih, vi, ki ste rojeni iz čisto drugega družabnega razreda in poznate naše življenje le po govoricah. Od kod bi utegnili imeti vi te izkušnje? Kako morete vedeti, da razredno zaveden delavec vse potrebno žrtvuje za svoje prepričanje? Učite se najprej iz-poznati to in potem sodite 1« Ni bilo nobenega dvoma; mož me je temeljito zavrnil. Danes vem, da je to storil popolnoma opravičeno, takrat pa je razžalil mojo častihlepnost precej hudo in nikakor nisem hotel takega ukora kar mirno prenesti. Odločno sem ga hotel zavrniti, ali tedaj me prehiti moja nevesta, ki pravi: »Pusti to, moj oče ima prav.« To ravnanje mi je vzelo sapo. Kaj pa naj bi bil tudi rekel? Oče in hči sta bila proti meni, do skrajnosti pa tudi nisem hotel. Morda sem čutil, da sem zašel predaleč, — kar molčal sem in sem hotel govoriti z njo na samem, da ji potem povem jasno in določno svoje mnenje. Preden sva se poslovila, sva šla vsak večer nekoliko na izprehod; tako je bilo tudi tokrat. Tedaj ji pojasnim, kako napančno ravna, če mi nasprotuje. Ponovil sem ji svojo ljubezen in jo prosil, naj pomisli, kako ji ravnati z menoj. »Vse, kar je moje«, sem rekel, »svoje bogastvo, svojo službo, vse posvetim tebi, samo ne podpiraj za božjo voljo tistih očetovih nazorov.« Ne da bi izpregovorila besedico, me je poslušala in resneje nego kdaj pravi; »Kar zahtevaš od mene, mi ni mogoče izpolniti. Vesela žrtvujem za svojo ljubezen vse. Nič bi mi ne bilo preveč; toda da bi izdala svoje prepričanje, tega ne morem. Prepričanje mojega očeta je tudi moje; če bi ga hotela izdati, bi morala biti druga. Zakaj ne pozabi; Kdor izda svoje prepričanje, ta žrtvuje svoj značaj. Tega ne moreš zahtevati od mene, jaz ne od tebe. Če bi bil tudi s tem zadovoljen, če bi me hotel vzeti kljub temu, kakršna sem, nekakšna senca razlike bi ostala vedno med nama. Predrzno je bilo, da sem drugače mislila, toda razredna razlika je med nama, ki se ne da odpraviti, zaraditega je pametneje, da se ločiva, preden sva končno združena.« Tesno mi je bilo ob teh njenih besedah, čutil sem, da je z njimi uničena moja sreča. Prosil sem jo, rotil, da naj odneha od svojega sklepa. Vse moje prošnje so bile zaman, trdna in odločna je ostala pri svojem sklepu. Sijajno bodočnost je zavrgla zaradi svojega prepričanja. Bolj ga je cenila nego sijaj in bogastvo. Radovoljno je žrtvovala življensko srečo in sama se je ubijala z življenjem prav tako dalje kakor jaz. Takrat sem se naučil delavce spoštovati. V tisoč in tisoč primerih sem občudoval njih hrepenenje po znanju in njih trdnost v prepričanju in čeprav se do danes še nisem odločil, da bi stopil v njih vrste, moio pomoč imajo vendar v vseh svojih bojih. Ce bi bil takrat imel le nekoliko razuma o vrednosti tega prepričanja, bil bi danes srečen človek. Našel sem ženo, ki me je res in srčno ljubila, toda jaz nisem imel tega zmisla in poplačujem to z izgubo svoje sreče. Jako vznemirjen konča doktor svojo povesi., vzame klobuk in palico ter odide. V dvorani so se pa norčevali iz pridnega dekleta — doktor je zaman razodel pred temi ljudmi svoje srce. Karl Volkert. (Arbeiterinnenzeitung). radi tega važno, da pride v delegacije. Klerikalci pa niso in niso hoteli izprevideti te jasne potrebe in so kandidirali svojega My-slivca. Vsled tega je bilo za ta mandat bo-jevno glasovanje, pri katerem pa je zmagal Masaryk. * Gosposka zbornica ima dne 20. t. m. ob 3. popoldne, eventualno tudi v sredo 21. t. m. sejo, da reši predloge iz poslanske zbornice. Visokorodni gospodje se ne bodo preveč izmučili. * Delegacije se sklicujejo za 28. in 29. decembra v Budimpešto, da rešijo proračunski provizorij. Potem se začno seje odsekov še le 20. januarja in se bodo nadaljevale do srede februarja. * Vojaška konferenca je bila dne 15. t. m. na cesarskem dvoru na Dunaju. Trajala je pod cesarjevim predsedstvom 3 ure. Kaj se je sklenilo, se ne poroča in to je za žepe vedno sumljivo. * V nemškem državnem zboru je bil v torek viharen prizor. To je v Berlinu nekaj nenavadnega. Dasi so strankarske razmere tudi v Nemčiji zelo napete, imajo vendar v zbornici izredno olikane navade. Mora se torej zgoditi kaj prav posebnega, da porabi poslanec ostrejšo besedo in da se razvnamejo strasti. Nekaj tako posebnega se je res zgodilo v torek. Pred sodiščem se še obravnava o znanih izgredih v Moabitu, o katerih smo tudi svojčas poročali. Že doslej se je dognalo po pričah, ki niso socialno demokratičnega mišljenja, da so tiste izgrede povzročili deloma stavkokazi, deloma pa policijski izzivači. Kljub temu se je nemški kancelar Bethman-Hollweg drznil v parlamentu izreči, da so bili izgredov krivi soc. demokratje. Na to je vstal socialistični poslanec dr. David in zalučal kancelarju v obraz besedo: Lažetel — V avstrijskem parlamentu, kjer niso trobente, bobni, raglje itd. nič nenavadnega, se takim spopadom ne pripisuje posebna važnost. V nemškem državnem zboru je dogodek napravil velikanski vtisk. Kancelar se je branil in zagovarjal, ampak v zbornici je ostalo prepričanje, da jo je grdo polomil. * Hrvaški sabor je sklican na sejo dne 20. t. m. Če bo res zboroval, je še uganka. Stranke so se pobotale za volitev predsed-ništva, ampak razmerje med strankami in banom je še vedno nejasno. * Za reciprociteto zagrebškega vseučilišča, to se pravi, da bi bile študije in izkušnje na zagrebškem vseučilišču tako veljavne v Avstriji, kakor so izpiti na avstrijskih vseučiliščih veljavni na Hrvaškem, so bile zadnje dni v Zagrebu hrupne demonstracije. Kakor kaže, se je z njimi toliko doseglo, da se bodo akademične in vladne oblasti na Hrvaškem bolj zanimale za to vprašanje kakor doslej. Mi smo že večkrat naglašali, da bi bila ta reciprociteta več vredna od vsega patosa, ki ga naši politi-čarji stresajo s slovenskim vseučiliščem. * Angleške volitve imajo doslej sledeči uspeh: Izvoljenih je 238 liberalcev, 260 konservativcav, 40 članov delavske stranke, 62 irskih pristašev Redmonda in 8 pristašev O’ Briena. * Navdušeno občudovanje Japoncev se je začelo po Evropi širiti zlasti izza zadnje rusko japonske vojne. Takrat je poletela po svetu fraza o »rumeni nevarnosti«, začelo se je deklamirali o klasičnem patriotizmu Japoncev, peti o nedosežni narodni disciplini in sam vrag vedi o kakšnih lepih lastnostih še. In nazadnje se je porodila še nekakšna politično filozofična struja: Učiti se moramo od Japoncev, pojaponiti se moramo, če se hočemo rešiti japonske svetovlade ... Pa je vendar na Japonskem marsikaj drugače kakor v občudovalnih in oboževalnih slavospevih naših Japomanov. In prav nič ni treba, da bi Evropa posnemala Japonsko, kajti Japonska sama — posnema Evropo in sicer najbolj reakcionarno. V zadnji vojni je fa- ponska premagala Rusijo, a skoraj bi se lahko dejalo, da je na socialnem polju Rusija, oficielna, absolutistna Rusija premagala Japonsko. Plašč ustavnosti in parlamentarizma, ki si ga je ogrnilo japonsko cesarstvo, je ravno tako gledališki kakor na Ruskem. Nesramna samovolja, brutalno zatiranje opozicije, zlasti pa krvoločno preganjanje socializma je na Japonskem prav tako doma kakor na Ruskem. Med ljudstvom in gospodujočim sistemom ni na Japonskem nič manjša razlika kakor po vsem kapitalističnem svetu. Že na kodanjskem socialističnem kongresu se je poročalo o krvavih progonih socialistov in sodrug Katajama zato ni mogel priti na kongres, ker mu mikadova vlada ni hotela dati potnice. Zdaj pa je izvršil vladajoči sistem vneboupijočo krvavo lopovščino. Mikadova policija je skonstruirala nekako »zaroto zoper mikadovo življenje«, da je mogla na podlagi zlaganih poročil in s pomočjo provokaterjev a la Azev napraviti 125 socialistom, deloma tudi anarhistom, proces. Sodnija pa je brez resne preiskave, brez veljavnih dokazov obsodila 40 osumljenih, med njimi pisatelja dr. K o t u b o in njegovo ženo na smrt, njih 21 na dosmrtno ječo. Poroča se, da se bodo smrtne kazni izvršile čisto na tajnem in morda so že izvršene. Tak je ta japonski ideal! No, socializma, ki ga evropski absolutizmi niso mogli zatreti, tudi japonski »vzori« ne zaduše. Vojaška vstaja v Braziliji. Komaj par tednov je minilo od 22. novembra, ko so se nekatere brazilske vojne ladje uprle vladi in dasi je tisti del mornarice, ki je ostal zvest, v krvavih bojih zmagal, je vendar morala vlada amnestirati vse upornike, česar gotovo ne bi bila storila, če bi ne bila imela »rešpekta* pred vstaši. Z zmago vlade in z amnestijo se pa vendar stvar ni končala, kajti začetkom tega meseca je na novo izbruhnil punt med mornariškim vojaštvom. Vladna poročila sicer govore, kakor da bi ne šlo za nič posebnega. Zadeva pa mora vendar biti resna, kajti v bojih je obležalo več sto mrtvih, nad glavnim mestom Rio de Janeiro je razglašeno obsedno stanje in dvoje križark je odplulo, ne da bi se vedelo kam. Po oficielnih poročilih se je uprlo moštvo na otoku Das Cobras iu na ladji Rio Grande do Sul. Na ladji se je baje upor takoj zadušil ; le en častnik je bil ubit. Otok Cobras so pa bombardirali iz baterij na vrhovih Bento, Concepcion in Castello, z obrežja Pharoux in z ladje Minas Geraes do 4. popoldne 10. t. m., ko se je nad pozicijami upornikov pokazala bela zastava. Po noči je mnogo upornikov poskušalo pobegniti na čolnih, toda deloma so jih torpedoborci polovili, deloma so utonili. V nedeljo dopoldne je major Fonteira s 3 bataljoni nameraval naskočiti otok, kjer pa ni bilo nobenega odpora več. Med ujetimi mornarji je bil tudi vodja upornikov korporal P i a b a. Na otoku Das Cobras so vsa poslopja porušena, med njimi bolnišnica, nova vojašnica itd. V mestu so granate poškodovale mnogo hiš. V boju je bilo ubitih več kakor tristo upornikov in nad dvesto civilistov. Vladne čete so izgubile sto mož. Dve sto upornikov so vrgli v ječo. V Rio de Janeiro je zdaj baje mir. Iz Sao Paolo in Minas Geraes so poklicane čete. Nihče ne ve, če je mir že naraven, ali če je pripisati le obsednemu stanju in množini vojaštva, ki je zbrano v glavnem mestu. V času vstaje pa je bila v Rio de Janeiro prava panika. Ob petih zjutraj je zbudilo prebivalce grmenje topov. Bombardiranje je trajalo dolgo. Prebivalstvo je začelo na vse strani bežati iz mesta. Kmalu se je pokazalo, da padajo z dveh bojnih ladij kroglje na mesto. Potem so začele obrežne baterije streljati. Telegrami se strogo cenzurirajo in zato je nemogoče zvedeti, kakšen je resničen položaj. Poročila, ki jih cenzura izpušča, pripovedujejo sicer, da je vlada gospodar situacije, toda splošno se sodi, da so ta poročila preveč lepo pobarvana. Sumljivo je vsekakor, da je obsedno stanje razglašeno kar za ves mesec in pa da se nikakor ne more zvedeti, kaj je bil pravi povod upora. Vsekakor je verjetno, da je položaj v Braziliji resnejši, nego priznava vlada. Domače vesti. Ljubljana in Kranjsko. — Konferenca ljubljanskih zaupnikov, ki se je vršila preteklo nedeljo popoldne v salonu restavracije »International«, se je prav obširno pečala z lokalnimi političnimi in gospodarskimi razmerami ter je napravila tudi več važnih sklepov. Ljubljanska okrajna organizacija izda v teku prihodnjega meseca poljudno brošuro o novem občinskem volilnem redu za Ljubljano. — V kratkem se skliče nov sestanek vseh odbornikov in zaupnikov, na katerem se bodo temeljito raztol- mačile nove volilne določbe in dala tudi druga pojasnila; glede volilnega sklada dobe sodrugi in organizacije pismena navodila. Sodrugi, ki so položnice že prejeli, so na-prošeni, da se čim prej odzovejo, oziroma vrnejo položnice. Prav živahna debata se je razvila pri predlogu glede ljudskega štetja, katera točka pa je naposled odpadla, ker je o tem sklepal že izvrševalni odbor stranke. Važen korak se je napravil s sklepom, da se ustanovi zadruga »Delavski Dom» v Ljubljani. V pripravljalni odbor, ki ima napraviti načrt in izdelati pravila, so bili izvoljeni sodrugi Ivan Kocmur, Franc Bartl in Franc Koman. — Za bodoče občinske volitve delajo klerikalci od dne do dne vsiljivejšo reklamo, seveda za svojo stranko, tako kakor da bi jo bil sam stvarnik določil za rešitev Ljubljane. No, bivši liberalni občinski svet res ni bil idealen in ravno mi smo dostikrat imeli povoda za ostra nasprotja. Tudi mi si ne želimo in si ne moremo želeti, da bi se na rotovž vrnil tisti sistem, ki je pomenil gospodarsko močvirje, na katerem so le tupatam plavale cvetke smrdljivega protekcionizma. Ampak kdor bi zaradi tega želel, da se na rotovžu naseli klerikalna večina, bi moral biti neozdravljivo udarjen na glavo. Razmeroma kratka doba klerikalne vlade v deželnem zboru in odboru, kjer nastopajo papeževi banderonosci kakor brezobzirni absolutisti, je morala odpreti oči vsakemu človeku, ki ni popolnoma slep. Bolj strankarski ne more biti noben sistem od klerikalnega in kar se tiče protekcionizma, ne zaostaja niti za ped za liberalnim. Treba se je le spomniti, kako odkritosrčno je Lampe povedal učiteljem, da naj pokopljejo vsako upanje na zboljšanje, dokler se ne zapišejo z dlako in kostmi klerikalcem. Ampak najvažnejše za mestno prebivalstvo j 2 stališče klerikalcev v vprašanju draginje. Če bi ta agrarna drhal, ki ne zna druzega kakor prebivalstvu priporočati močnik, imela zagospodovati še v Ljubljani, tedaj obesimo vsako upanje na zboljšanje gospodarskih razmer na kljuko. V državnem in deželnem zboru so dovolj jasno pokazali, da jim ni prav nič za bedo in stradanje mestnega prebivalstva. Njihov nastop zoper uvoz argentinskega mesa, zoper srbsko trgovinsko pogodbo, zoper vsako znižanje carin tudi za Ljubljano ni brezpomembno. In tej svojati izročiti gospodarstvo v Ljubljani bi bilo ravno toliko, kolikor izvršiti političen samomor. Ljubljančani niso sami modrijani, ampak tako trapasti pa menda tudi še niso. — Pomilovanja vreden ni v politiki kmalu kdo tako kakor naši liberalci. Ko so klerikalci glasovali za proračunski provizorij, se je »Slov. Narodu« in njegovemu dunajskemu uredniku takoj zazdelo, da tu nekaj ni v redu in »Narod« je namigaval na tajne pogodbe klerikalcev z Bienerthom. Spričo klerikalne taktike je res vsaka druga misel nemogoča. Kaj bi bilo torej bolj naravno, kakor da bi si liberalci ohranili samostalnost in odklonili odgovornost za klerikalne mahinacije, ki ne morejo Slovencem koristiti na noben način? To bi bilo naravno in pametno; ampak ravno zato liberalci ne store tega, temveč se dajo od klerikalcev porabiti za peto kolo, bezljajo za njimi in poveličujejo Sušteršičevo nezasluženo slavo. To neumno taktiko, ki jim jemlje boljinbolj tla izpod nog, izvajajo tako dosledno, kakor da so na sveto pismo prisegli klerikalcem brezpogojno poslušnost. Kdo naj se še čudi, da so se liberalci pripravili ob ves ugled? Tako klaverna je ta politika, da bi bilo še manj žalostno, če bi kratkomalo vstopili v klerikalni klub. Saj tudi v svojem klubu opravljajo samo klerikalne posle in ne koristijo ne sebi ne komurkoli. — Nesramen brez primere je katoliški »Slovenec«. Navaden lažnivec deluje vsaj nekoliko s fantazijo, išče bolj oddaljenih snovi, hodi tam, kjer je kontrola nekoliko težja in pazi, da ne postane laž prav preveč očitna. »Slovenec« pa laže brez pomisleka, brez skrbi, brez sramu. Tako se je že navadil lagati, da ne laže le tedaj, kadar je za njegove direktne namene laž potrebna, ampak od samega veselja, radi užitka, ki ga ima od laži. V sredo je čenčaril o zvišanju deželnih doklad na pivo in o učiteljskih plačah. Članek je nezmiselna mešanica brez repa in glave. Ampak to nam nič ni mar. Če so »Slovenčevi« bravci zadovoljni s takimi konluznostmi, nam je prav. Toda če že katoliško glasilo v dolgem članku ne pove ničesar, mora vsaj svoj nič zasoliti z nesramnimi lažmi. Tako trdi v svoji klobasariji, da so socialni demokratje v nižjeavstrijskem deželnem zboru nasprotovali zvišanju pivne doklade s hvalospevi na pivo, katero so baje imenovali kruh revežev. V tej laži pa tiči največja nesramnost. Socialni demokratje so res nasprotovali zvišanju doklade, ampak nihče med njimi ni hvalil piva in zagovarjal pijančevanja. Stališče socialnih demokratov je v tem vprašanju sploh tako znano in tolikokrat označeno, da bi ne smelo biti o njem nobenega dvoma med ljudmi, ki se bavijo s politiko. In če so socialni demokratje na Dunaju preprečili podraženje piva, so to storili le zaradi tega, ker visoka cena piva in vina ne prepreči pijančevanje, ampak le pospešuje poslabšanje pijače in žganjarstvo. Naši klerikalci so seveda v Kranjskem deželnem zboru povišali doklade, ker nimajo opozicije, ki bi mogla in znala zabraniti take atentate. A kaj so s tem dosegli? Ljudstvu izvlečejo več denarja iz žepa, ne pije se pa radi tega niti kaplje manj kakor prej. Zato se pa imenujejo »Ljudska stranka*. — Klerikalci v državnem zboru uganjajo zopet vratolomno pustolovsko politiko. Nekaj časa se je zdelo, da jih je v vseučili-škem vprašanju srečala pamet. Opustili so svojo blazniško obstrukcijo in se domenili z Bienerthom, da se izroči načrt o italijanski fakulteti pododseku, kjer bi se mogle obravnavati tudi ostale vseučiliške zahteve. Če se hoče za Slovence res kaj doseči, bi to bila nedvomno priporočljiva pot, kajti v malem krogu pododseka bi se bile zahteve tudi nasprotnikom lahko bolje razložile in utemeljile nego tam, kjer je vsak govor v prvi vrsti agitačen. Toda taki svetli intervali so pri naših klerikalcih neznansko redki. Par dni je prevladaval razum, pa je že zopet blaznost prišla do veljave. Bienerth je demi-sioniral in klerikalci se postavljajo na stališče, da pogodba ne velja, češ da je zmanjkalo enega pogodbenikov. Kako? Kaj so klerikalci sklenili kompromis radi Bienertha? Ali niso soglasili s pododsekom zato, da odpro pot posvetovanju o italijanski fakulteti in s tem pospešijo tudi slovenske zahteve ?. .. Bienerth je demisioniral. S tem pa vendar ni ubit parlament, niso suspendirani odseki in če bi imeli naši klerikalci kaj ustavnega mišljenja, ne bi mogli uganjati take advokatsko zvite politike, ampak bi morali imeti pred očmi, da nima o vseučiliških zahtevah odločevati noben Bienerth in nobena vlada, ampak ljudsko zastopstvo. V trenotku, ko je vlada padla, je pa še posebna nesramnost delati težave parlamentu in ovirati tak razvoj, ki bi vplival na sestavo nove vlade v boljšem zmislu. Vsak korak teh čednih parlamentarcev kaže, da imajo same zahrbtne namene. Če bi se jim zdaj posrečilo razbiti parlament, bi takoj drugi dan pozdravili Bienerthovo vlado, pa če bi se vrnila natančno taka, kakršna je bila doslej. »Ljudska stranka« se imenuje ta svojati — Občinske volitve v Trbovljah. V torek so bili pri volitvah v tretjem razredu vsi kandidatje, ki jih je predlagala delavska organizacija, izvoljeni s tremi četrtinami glasov. Socialno demokratični vpliv se je s tem v Trbovljah zelo povečal. — Predavanje v Trbovljah. V četrtek, 22. t. m. se priredi v »Delavskem Domu« v Trbovljah predavanje o temi: »Kaj je nalezljiva bolezen in kako se je ubranimo«. Predaval bo g. dr. Žižek. Ker je predmet zelo zanimiv, obenem pa tudi velikega praktičnega pomena, se vabi trboveljsko delavstvo, da se udeleži predavanja v čim večjem številu. — Tržiško delavstvo, pozor! V nedeljo, dne 18. decembra 1910 se vrši v gostilni g. Kavčiča (pri Pelarju) javen ljudski s h o d z dnevnim redom; 1. Kaj pričakujemo od državnega zbora. 2. Namen krščansko socijalnih organizacij. Poročevalec E. Kristan iz Ljubljane. Delavci se vabijo na mnogoštevilno udeležbo. — Iz Metlike nam pišejo: Božični prazniki so pred durmi in tudi tukaj se vsak zanima za svoje potrebe. V naših domačih skrbeh, katerih ni premalo, nas je pa zadnji čas iznenadil neki župnik iz Gubena na Nemškem, ki je celi vrsti oseb poslal kar naprej božično darilo. Voščilne dopisnice, lepo dolgo litografirano pismo in — poštno nakaznico. Seveda z nakaznico ne prihaja denar, ampak priložena je zato, da bi jo tisti, ki jo je sprejel, izpolnil pa z denarjam poslal gospodu fajmoštru Bileckemu v Gu-ben. Razglednice pač niso nič vredne, a gospod župnik želi za 7 ali 8 takih skaz samo — 1 K 20 vin. Pripravljen pa je »darovati« še več; če se mu pošlje več denarja, se zato lahko dobe še razne brošure, n. pr. »Francesco Ferrer und die Schreckenstage in Barcelona« ; kdor pošlje 4 K, dobi še brošuro »Stammt der Mensch vom Affen ab«, za 5 K popisuje, kaj se zgodi kadar umre papež, za 6 K pa zadnje ure znanih »bogo-tajcev«. Vzame pa tudj 7 kron in tedaj priloži brošuro z imeni 258 papežev. Ta feh-tarija gre seveda zopet v dober namen: Za stavbo cerkve v Gubenu, za katero sam kardinal Kopp v Vratislavi potrjuje, da je potrebna. Če bi naši ljudje doma ne imeli nujnejših potreb, tedaj bi nam bilo vseeno, naj najde fektarski fajmošter več ali manj backov. Ampak tega izžemanja je že toliko, da je naravnost dolžnost opozoriti ljudstvo, naj zadrgne mošnjiček. Trst. Tržaški problem. Zakotni »Grazer Volksblatt«, malovredno glasilo graških krščanskih socialcev, se je pred kratkim bavilo s problemom Trsta tako, da je vsak otrok lahko spoznal, kam pes taco moli. Članek je bil spisan navidezno v črnorumenem, v resnici v čisto nemško nacionalnem duhu. Velikansko veselje je s tem napravil ljubljanskemu »Slovencu«, ki je tudi glavno vsebino članka hitro reproduciral. Priporočljivo je, da se seznanijo s tem sladkim strupom tudi naši čitatelji. »Slovenec« piše: „Za trojezično vseučilišče v Trstu se v uvodnem članku izreka „Grazer Volksblatt" z dne 14. dec. t. 1. Nemcem se je namreč začelo jasniti, da socialno demokraško iredentarska klika, ki po zaslugi avstrijskih vlad gospodari nad Trstom, občutno škoduje in namenoma ovira razvoj Trsta v splošno avstrijsko trgovinsko velemesto, kar bi Trst naravno moral biti. Velikanske žrtve prinaša država tej važni svoji luki; pristaniške naprave nadkriljujejo celo marziljske in z novimi železniškimi progami je Trst v najožji zvezi ne samo s središčem države, marveč tudi z južno Nemčijo. Namesto pa, da bi tržaška mestna uprava bila državi hvaležna za prebogate darove in ji šla na roko, da se Trst razvije v središče vse avstro-ogrske zunanje trgovine, pa ostaja ta gospoda temna in zagrizena in tišči Trst naprej v ozkih mejah italijanskega provincialnega mesta. „Zato bi bilo pravo avstrijsko delo“, tako piše „Gr. Volksblatt*, „ako bi se podpirali vsi tisti življi v Trstu, ki se bore proti ma-gistratni stranki, katera se je dosedaj nad vodo ohranila edinole s pomočjo zvito prikrojene volivne geometrije in pa s pomočjo zveze s socialno demokracijo. Že danes znaša italijansko prebivalstvo Trsta komaj 40 odstotkov. Prodiranja Slovanov, ki so v predkrajih v večini, ni več mogoče zadržati. Ako še nemški trgovski in industrijski krogi podpro nemški živelj, ki znaša že skoraj 10 odstotkov prebivalstva, potem se bo posrečilo nasilni iredentarski vladi napraviti konec. Da postane Trst politično in kulturno osredje za jug naše države, se mora tržaška univerza prilagoditi skupnim potrebam avstrijskih jadranskih dežel in biti: Italijansko-jugoslovansko-nemška.“ List nujno poziva parlamentarne stranke, da se tržaško vseučiliško vprašanje reši edinole v smislu velikopotezne državne politike. S tem bi se dosegla prva postaja za zopetno poavstrijanje Trsta. — Beležimo to nemško sodbo kot dokaz, da so se Nemcem že vendar enkrat začele odpirati oči in uvidevajo, kako nesmiselno je njih tlačanjenje avstrijskemu italijanstvu. Da obenem povedo, koliko mislijo pri tem nase, je le prav za nas! Pribimo najprej laž, ki si jo je zalum-pani »Slovenec« privoščil z besedami, da gospodari nad Trstom socialno demokra-tična-iredentarska klika. Človek bi odpustil tem poštenim katoličanom, če bi bili tako nevedni, da jim ne bi bile politične razmere v Trstu znane. Ampak od Trsta do Ljubljane ni daleč in povrh imajo klerikalci tudi v Trstu svojo filialko, tako da so prav dobro poučeni, da je socialna demokracija edina resna in neizprosna opozicija vladajoči italijansko liberalni stranki v Trstu. In nikdar se še ni tej stranki tako slabo godilo, kakor odkar so si socialni demokratje pridobili nekoliko vpliva. Ravno zadnja poročila iz tržaškega deželnega zbora, ki so pokazala, kako hitro se znajo tudi slovenski narodnjaki združiti z italijanskimi nacionalci, kadar gre za kapitalistne profite, so bila v tem oziru zelo poučna. Treba je torej tiste predrzne lažnivosti, ki jo ima le »Slovenec«, da se more v dobi najostrejših bojev med socialnimi demokrati in italijanskimi nacionalci govoriti o socialno demokratično iredentarski kliki. Drugo pa je splošno vprašanje, ki ga obdelava omenjeni članek. Kdor pozna nemške krščanske socialce, ne bo niti trenotek verjel, da jim gre za to, kako bi primorskim Slovencem pomagali do njihovih pravic. V Trstu nimajo moči in ne prihajajo neposredno v dotiko s Slovenci; zato jim lahko kažejo hinavsko prijazno lice. Soditi pa jih moramo po dejanjih tam, kjer gospodujejo. Za to je najbolj poučen Dunaj, kjer uganjajo najstrastnejši nemški šovinizem. Njihov zakon, ki izključuje vsak nenemški jezik iz nižjeavstrijskih uradov, njihovo nastopanje zoper češke šole in njihove homatije v Po-štorni so bile v tem oziru dovolj jasne. O Trstu govore le zato, ker se jim tudi po njem sline cede. In še ščujejo zdaj Slovence še bolj proti Italijanom, bi radi ob tem prepiru igrali vlogo tretjega, ki se smeje. Italijani in Slovenci naj bi se vzajemno požrli, da bi se germanizacija tem bolj olajšala. Ta čedni posel pa naj bi po njihovi želji pospeševala država. Žalostno je, če nimajo naše meščanske stranke odprtih oči za te namene. Razvoj v Pulju, v Opatiji itd., kjer so bili meščanski Jugoslovani tako kratkovidni, da so se družili z nemškimi nacionalci, z vojno mornarico in z vlado, sebi na škodo, nemškemu nacionalizmu v prid, je tako temno poglavje v naši najnovejši politični zgodovini, da se nikakor ne bi smelo ponoviti. »Slovenec« pa napeljuje vodo ravno na ta mlin. Da ima Trst le kot avstrijska luka bodočnost, je nedvomna resnica. Menda ni tega nihče tako jasno razložil in dokazal, kakor sodrug Ptitoni na binkoštni konferenci leta 1905. Ampak avstrijska luka nikakor ni treba, da bi bila nemška. Kdor pozna moč gospodarskih razmer, bo razumel, da bodo tudi Nemci imeli v Trstu gotov vpliv. Ampk že danes se vidi, da gre stremljenje nemških kapitalistov veliko dalje. In to je umljivo, kajti kapitalizem hoče povsod gospodovati. V narodnem oziru se more torej v Trstu govoriti le o nemško nacionalni nevarnosti Rabite* če imate nahod, če ste hripavi, zasliženi in težko dihate, Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid. Prepričali smo se sami pri bolečinah v prsih, v vratu i. t. d., o njegovem Pravilnem Jesen-ski manever< se je v četrtek prvič uprizoril v slovenskem gledališču, bi bil menda rad ustvaril nekaj boljšega. Stremljenje je očitno. Ampak bodisi da mu ne dostaje moči, bodisi da se ni upal odločno nastopiti proti pokvarjeni tradiciji — posrečil se mu je namen le deloma. Seveda je komponista oviralo besedilo, ki ni vredno počenega groša. Sičer pa je porabil, da bi dosegel učinek, troje elementov: Madžarski čardaš, dunajski valček in vojaške signale. Tako je nastala neka mešanica, ki seveda ne more imeti enotnega sloga. Namesto ene dosledno izvedene kompozicije kaže tudi ta opereta glasbene in pevske točke, ki so v prerahli, neorganični zvezi, nekak potpourri kakor večinoma sodobne operete. Ad vocem madžarska glasba I Ta uživa približno tak glas kakor nekdaj >vitežki madžarski narod' in njen gias je prav tako malo upravičen. Ta-kozvana madžarska glasba, baje duševni sad ogrske puste in njene široke melanholije, ni nikakršen original; njeni viri so različni in se nahajajo v maloruski, slovaški, hrvaški, deloma tudi v rumunski pesmi. Toda za to ni odgovoren Kalman, ki se je očitno trudil podati samostalno delo, kar se opaža ne le v melodiki, ampak še bolj v inštru-mentaciji. Če se otrese nekaterih pomislekov in toliko ojunači, da pokaže figo »obzirom*, pa če dobi pošten libreto, ustvari morda še pravo umetniško delo. — Uprizoritev je bila kakor po navadi glavna izkušnja. Najboljši je bil orkester. Kdor je slučajno lani slišal opereto v nemškem gledališču, kjer igra vojaška godba, je tu opazil ogromno razliko, tako da danes kar ni pomisliti, kaj bi bilo, če ne bi imeli Slovenske filharmonije. Nadporočnika Lorentyja je dobro igral in še bolje pel gosp. Iličič; le nižje lege, v katere tako rada zahaja njegova partija, nekoliko motijo popolni učinek njegovega simpatičnega in trajno se uglajajo-čega glasu. Baronico Rizo je pela gdčna. Hadrbolčeva s svojimi lepimi glasovnimi sredstvi; tudi v igri je prav dobro zadela svojo vlogo. Škoda da je partija sama po sebi preborna za njo. Gdčna. Thalerjeva ie prikazovala vražjega prostovoljca. V petju je storila, kar je mogla. Ultra pos-se . . . V igri bi morda lahko napravila več, če bi se potrudila. Ta enfant terrible bi moral biti samo živo srebro. In take malenkosti, kako se salutira itd., bi ji pač lahko kdo povedal. Malo Tresko je prijazno odigrala ga. Iliri če v a. Gospod Verov-šek nas je s svojim kričavim feldmaršal- lajtnantom skoraj iznenadil. Gosp. Povhi pa je storil zopet več, nego je treba. Seveda je bilo njegovo stališče težko, zakaj pri figuri takega rezervnega kadeta, kakršnega si je izmislil libretist, je konec vsake komike. A če je že ta preneumno karikal, tedaj ne sme igralec še pretiravati, ampak bi moral blažiti, kolikor se da. Omeniti moramo še gosp. Bukšeka, ki je zlasti svojo zaspano povest ob koncu prvega akta prav dobro opravil. Splošen vtisk so mestoma kvarile malenkosti, ki bi se morale dati popraviti, če je le dobre volje. Pred vsem imamo tu gospode oficirje na odru, ki so kratko malo nemogoči. Ko se predstavljajo baronici, bi človek mislil, da ima razven gda. Skrbinška same rezervne »frajtarje« pred seboj. Dame vodijo v graščino tako, da je čudež, da se ne spotaknejo vse ob njihove junaške sablje in si ne potolčejo nosov. Lahko bi tudi že enkrat vedeli, da nimajo oficirji v salonu čake na glavi, tudi pri ra-portu ne. Če je treba zapustiti dvorano, ne morejo ne dame, ne častniki, ne civilni gospodje dočakati, da pridejo do vrat, pa nastaja taka stiska kakor pri splašenih ovcah. I. t. d. Malenkosti, ampak take malenkosti, da bi človek kričal. Nekoliko več vaje in pozornosti, pa bi se lahko odpravile. Etbin Kristan: Samosvoj. To je najnovejša Kristanova drama v petih dejanjih, ki jo je izdal L. Schwentner v Ljubljani. Vložena je tudi slovenskemu gledališču, tu pa njene usode še ni rešila naša — cenzura, ki sluti v vsaki tiskani besedi kakšno nevarnost. Kolikor smo poučeni, ima o drami soditi cenzurni svet. Delavsko gibanje. Strokovna spravna komisija je imela v četrtek v parlamentu sejo pod predsedstvom poslanca dr. D i a m a n d a. Državna strokovna komisija je predložila svoje predloge, ki obsegajo določbe o mezdnih gibanjih, o organizaciji in o vzajem-nostnih pogodbah. Te predloge označuje strokovna komisija za temeljna načela; na podlagi teh je zastopnikom centralne komisije mogoče razpravljati z zastopniki praške komisije. Po teh načelih je obligatorično, da se vodijo mezdna gibanja , stavke, kojkoti in izpori enotno. Za vodstvo teh strokovnih bojnih akcij se ustanove trajni skupni odbori. Vsi člani avtonomnih organizacij imajo potom svojih central vplačevati obligatori-čen donesek v centralni odporni sklad. Ta odporni sklad se enotno upravlja za vso državo. Avtonomne organizacije naj vpeljejo za lastno potrebo lokalne odporne sklade, da morejo manjše stavke voditi v lastnem delokrogu. O organizaciji se določi, da se ne sme izvajati nobena akcija za delitev še obstojajočih centralnih organizacij ali za prestopanje iz njih. Avtonomne organizacije omeje svoje delovanje na tiste kraje na Češkem, kjer že imajo podružnice ali vplače-valnice. V jezikovno mešanih krajih se imajo v bodoče snovati samo podružnice centralnih organizacij. Pogodbe centralnih avtonomnih organizacij ne smejo nasprotovati sprejetim temeljnim načelom in preden se sklenejo in podpišejo, se morajo predložiti obema komisijama. Na obravnave obojih organizacij imata obe komisiji pravico pošiljati svoje zastopnike. Državna strokovna komisija ima pravico, vabiti v vseh jezikovnih in narodno kulturnih zadevah in vprašanjih, ki zadevajo razmerje med strokovno organizacijo in stranko, zastopnike političnih strank posameznih narodov na posvetovanje. O teh predlogih se je razvila daljša diskusija. Zastopniki avtonomnih organizacij so izjavili, da predlože te načrte češki komisiji in svojim organizacijam. Sklenilo se je, da dostavi predsednik dr. Diamand odgovore posameznim članom komisije. Potem se zopet skliče seja. Sodrugi spominjajte se ,Tisk. sklada4 Poslano. Kava. Nekaj novega o kavi? Kaj se da o njej še sploh novega povedati? Ali ni izrabljala množica tovarnarjev sladne kave in kakao ter drugih človekoljubov že desetletja, da nam postavi njeno škodljivosti jasno in razločno pred oči? Seveda, izgubili smo tudi marsikateri radosten trenotek vsled tega, ker’so nam obesili kavno ročko nekaj više, toda s posledicami preiskovalnih vednosti se mora računati, tudi če gre marsikrat prav težko. Sedaj pa se je po najnovejših preiskovanjih dognalo, da zasluži naša stara prijateljica kava, da jo postavimo zopet na častni prostor, od katerega smo jo videli s tihim obžalovanjem zginiti. In radosten usmev ukrade se nam na obraze: kavni venčki za-morejo se zopet prebuditi k novemu življenju in dovoljeno nam je, po obedu piti zopet našo čašo črne kave, ne da bi se bilo bati pred oškodovanjem našega telesa in naše duše. In vse to z dovoljenjem stroge vednosti ! Razodelo se je, da je toli gojen strah pred posledicami uživanja kave enpstavno neutemeljen. (Glej: A. Willer: kava, čaj, kakao, stran 4.) Seveda, in to se more dobro opazovati, le pod gotovimi pogoji, ki pa se jako lahko izpolnujejo. Natančne preiskave so namreč dognale, da ne tvori toli obrekovani kofein neprijetnih prikazni, temveč da je v prvi vrsti kakovost aromatičnih olj, ki se nahajajo v žgani kavi, toraj žgalni proizvodi, ki vplivajo na tvornost živcev. Leži toraj na dlani, da se da namišljena nevarnost kave, če se primerno žge docela odstraniti in da je kofein le postranska stvar. Izkušnja tudi naravnost dokazuje resničnost teh izvajanj. Mnogo narodov, Turki, Arabci, Holandci, Buri so kaj močni kavopivci, a vzlic temu ni še nihče slišal o nervoznem Turku ali Arabcu ali Buru; v nasprotju, vsi ti ljudje znani so radi njih neomahljive mirnosti, ki meji mnogokrat kar na hladnokrvnost. Toraj, način žganja je od največje važnosti, če hočemo dobiti zdravo kavo in tu se mora priznati, da se pripeti ravno pri tem zares mnogo napak. Ena najnehva-ležnejših nalog je, žgati na navadnih žgal-nicah, kajti ne more se nikakor pravi trenotek določiti, v katerem naj se z žganjem neha; poleg tega pa se še vpraša, je li žgal-nica sploh tako narejena, da zamore plin, ki nastane pri žganju in v katerem se nahajajo nevarna olja, tudi takoj izpuhteti, da se ga ne navleče kava. Če se pa kava umstveno žge, izgubi tudi docela svojo škodljivost in smemo se brez vse skrbi veseliti njenih dobrih lastnosti. — V resnici sicer škodljivosti kave nihče ni hotel prav verjeti, kajri prevečkrat se je izkušalo njene blage posledice. Bilo bi odveč, spominjati na to, kolikokrat nam je dala gorka pijača novo moč in kolikokrat nam je oživila upehane živce. Se dragocenejši so postranski uspehi, ki jih prinaša kava. Sama zase sicer ni redilo, a ona se da porabljati kot takšno, ker se da po-uživati z redilnimi tvarinami, ki rede človeško telo, v prvi vrsti s sladkorjem, katerega važnost se vedno bolj spoznava. Za mnogo ljudi je kava neizogibno potrebna k mleku, koje pusti okus, ki bi jim sicer ne ugajal za dolgo časa. Toda, kakor že rečeno, lastnosti kave pogodimo so v prvi vrsti s primernim žganjem in zato bo zanimalo, da je otvorila prva trgovina za uvoz kave v monarhiji tukaj podružnico, v kateri se ne dobiva samo vsak dan sveža in dobro izbrana kava, temveč tudi umstveno žgana kava. Tvrdka Julija Meinla dosegla je v umetnosti žganja kave najvišjo popolnost. Ob dovajanju kisika in skrbljivem takojšnjem odtezanjem škodljivih plinov, žge se kava v strojih, katerih konstrukcija je patent tvrdke. Ogromna obširnost znane veletrgovine pričuje o zaupanju, katero se izkazuje njenim proizvodom in katero se bo tudi tukaj kmalo kuoreninilo. 7. Potniki v severno in južno Ameriko vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO - AMERIK AN 'A Trst - Newyork, Buenos Aires - Rio de Janeiro z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom. na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži krnh, posteljo, kopelj i. t. d. Odhod parnikov: V Beverno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, štajersko in Koroško. SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. 3 zlati nauki! i. Kdor s »FLORIAN-om« se krepča, Zmeraj dober tek ima ! n. Če želodec godrnja, Pij »FLORIAN-a<, pa nehš! ra. Ni, otožen, ni bolan, Ta, ki vživa Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2.40 . . 4 80 Naslov za naročila: .FLORIAN*, Ljubljana. L. M Postavno varovano. _ m ■ H S. Boiusch Ceno posteljno perje! TTaj"boljši čefilri nakupni -vir_ Kg. sivega dobrega, pu-ljenega 2 K ; boljšega 2.40 K; prima polbelega 2'80 K; belega 4 K ; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6’40 K, 8 K; puha sivega 6—7 K, belega, finega 10 K ; naj-finejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje Sge,“S'g t: lega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3,3'50 in 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14-70,17 80,21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4'50, 5 20 in 5'70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14-80 K, Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr. S. Benisch, Dešenice 758, Češko. Častiti gospod Gabrijel Piccoli lekarnar v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničke Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu. cilindre in čepice v najnovejših faconah in /j velikih izberah priporoča Uran Založnik c. kr. avstrij- IVdn «30K11L* skih držav, uradntkov. Ljubjana, Pod trančo št. 2. Postaja električne železnice. Konsumno društvo za Ljubljano in okolico vpisana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani vabi vse člane na. redni občni zbor ki bo 18. decembra pop. ob 2. uri v »Mestnem domu" v Ljubljani. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo upravnega odbora; 3. Računsko poročilo za 1. 1909/10; 4. Poročilo nadzorstva in podelitev odveze upravnem odboru ; 5. Volitev treh članov upravnega odbora; ' 6. Volitev treh članov nadzorstva in 5 namestnikovi; 7. Prememba pravil; 8. Razni predlogi in nasveti. Prosi se, da vsi člani pridejo. Vstop dovoljen s člansko legitimacijo oziroma s potrdilom o oddanih znamkah. Soproge p. n. članov imajo pristop na občni zbor in se prosi, da bi se v kolikor le mogoče obilnem številu udeležile zborovanja. V LJUBLJANI, 15 nov. 1910. Nadzorstvo. Upravni odbor. Sodrugi v Trstu dobe Žepni koledar za leto 1911. pri blagajniku političnega odbora Alojziju Štolfa v „Delavskem domu". Ali ste že dobili fonograf zastonj? Da povsod vpeljem svoje izborne najnovejše valjarje, imenovane — „Goldhari“pšem 'se odločil, da razdelim 2500 fonografov. — Zahtevajtn prospekt, obenem vpo-šljite 10 vinarsko znamko in lahko prejmete zastonj in colnine prosto, krasen koncertni fonograf. I- fonografski uvoz Xj. Lovin Dunaj VI. Gumpendorferstrasse 111 /XXIII. Produkt, zadruga ljublj. mizarjev 1 registrovana zadruga z omejeno zavezo ===== s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kolizej) Zaloga pohištva lastnega izdelka in Izvršuje vsa mizarska stavbna — dela.___________- tapetniškega blaga. Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani. Ju/nJfeinl 1/sfanovA 7S6Z kave uvoz Pefežgafnica Pospeševanje krvnega toka, poživljenje živčnega delovanja, utrjenje kože proti prehladu. Za umivanje glave, ustna ozir. zobna voda, — za olepšanje polti neprecenljivo. — Vaš zdravnik vam priporoča francosko žganje ,Diana*, ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za disinficiranje ust in osvežujočega vpliva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov francoskega žganja „Diana" je dvakrat destilirano vinsko žganje. W.-' * • • v V Zahtevajte pri nakupu le pristno francosko žganje „Diana“ in pazite, da nosi steklenica natisnjeno ime „Diana“ in da je tudi zamašek in plomba označena s to varstveno — — znamko. — — Domači prijatelj v pravem pomenu besede, je francosko žganje ,Diana* in to vsled svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske porabnosti. — Cena: 1 male steklenice K —'50; srednje K 1 '20; velike K 2'40.— Prodaja se v vseh trgovinah na drobno, kjer pa ne, dobi se naravnost od proizv. družbe franc, žganja „Diana“ r. z o. z na Dunaju I. Hohenštau-fengasse 3 t. m Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl. Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.