Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXXIX. — Izdan in razposlan dné 5. jnnija 1894. (Obsega štev. 100.—104.) 100. °pustilnica z dné 26. aprila 1894.1. °kalno železnico iz Velichova-Vojkovic v Kysibl-Puchštyn. Franc Jožef Prvi. milosti Božji cesar avstrijski; kralJ °srski, kralj češki, dalma-ia Hi ’, rva^ii slavonski, gališki, vladimérsk: krakov jnady°jvoda avstrijski; véliki vojvode jerg^i V’ Vojv°da lotarinški, salcburški, šta-deški'' °rofki'. kranjski, bukovinski, gorenj e-tQejniln °^enie-sleški; véliki knez erdeljski: §rot moravski; pokneženi grof habsbur-ßki in tirolski itd. itd. itd. y-aprosiia Henrik Mattoni v Kysibl-Puchštyni l()vati j0i ,a * se ji dalo dopustilo, zgraditi in obra ^pvice Da . IJ0, železnico od postaje Velichov-Voj ®ki v Kysihi pU^no pnvilegovani buštčhradski želez aa °i% korist UCk^n’ vzv‘delo se Nam je, z oziron '° ^0Pustil0 S ° Pocbetbe, imenovani koncesijonark ? Hné 1 z, na P°dstavi zakona o dopuščanju železni kakor tudi S6ptembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238. na P°dstavi zakonov z dné 17. junij: (Slov e»lseh.) 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.), z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 229.) in z dné 27. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 198.) podeliti takö-le: §• 1- Koncesijonarki dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti v Kysibl-Puchštyn od postaje Velichov-Vojkovice na izključno privilegovani buštčhradski železnici. §• 2. Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nastopne ugodnosti : a) Oprostilo od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetba sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za listine, ki jih naredf; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in naposled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč: 1. v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat: 2. v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta. Té ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh. b) Oprostilo od prenosnine, kar seje nabere o nakupu zemljišč konci prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po obstoječih zakonih pri-stojé občinam ali drugim samovpravnim združbam ; c) oprostilo od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopu-stilnice ; d) oprostilo od dobitkarine in dohodarine in tako tudi od vsakega novega državnega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na dobo tridesetih let, računčč od današnjega dné. pustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo P® stavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar vt levajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zak°n o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 185 ■ ‘ (Drž. zak. št. 238.) in železnični obratni red z ne 16. novembra 1851.1. (Drž. ;.ak. št. 1. iz 1. 185*^ in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v boo dadö. Kar se tiče obrata, odpuščajo se varno"® naredbe in obratni predpisi, podani v redu za že nični obrat in v dotičnih dodatnih določilih. v liko, kolikor se bo z ozirom na posebne protf>e in obratne razmere, sosebno na znižano v° brzino, trgovinskemu ministerstvu zdelo pripuS ^ ter bodo na to stran veljali dotični posebni obra predpisi, ki jih izdä trgovinsko ministerstvo. §. 6. Znesek resnične in pa nominalne napi-' glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva- ,avne §. 3. Koncesijonarka je dolžna, gradnjo v §. 1. imenovane železnice začeti precej in dokončati jo naj-dalje v enem letu, račun0č od današnjega dné; dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo. Da se bo držala gorenjega roku za gradnjo, dolžna je koncesijonarka dati zagotovilo, položivši varščino 2000 goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se sinejo nalagati novci varovancev. Ako se ne bi izpolnjevale zgorenje dolžnosti, smé se izreči, da je ta varščina zapala. §• 4- Da izdela dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesijonarki pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov. Ista pravica naj se koncesijonarki dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi. §• 5. Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta do- Pri tem naj velja to načelo, da se ne sn' j v račun postavljati nikakoršni drugi stroški r» stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vre ^ železnice in za dobavo vozil res uporablje1^ prav izkazanih, prištevši interkalarne obresti, bile med grajenjem res izplačane, in kar je res kurzne izgube pri dobavi glavnice. ki s° bil« Ako bi po dogradbi železnice bilo tre^*1)0. drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba P° ■. žiti obratne naprave, sméjo se dotični strosK , šteti napravni glavnici, če je državno upravst''0^.^ volilo v namerjane nove stavbe ali v tev obratnih naprav in če se stroški kakor gré. ‘izkaže)1'' Vso napravno glavnico je treba odp'* v času, dokler traja dopustilo, po razdolžnem ki ga odobri državno upravstvo Črte*"' §• 7. .... tarif"'11 Vojaščino bo prevažati po znižamo ^ cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odp(a ju- in reči se je v tem oziru in pa gledé polaj111i-ate''1' jočim vojaškim osebam ravnati po določilih, j^. vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih nicah. Ježel"0 Ta določila se uporabljajo tudi za brambovstvo in črno vojsko obéh državnih P° jj. ir° ske deželne strelce in za žandaremstvo, in to amn i° ° Pot°vanju na račun državne blagajnice, k 0 v .*u anta z vozili zn veče vojaške prenose, dalje da V“ , vozili je[ezn.xPrist0pila vsak čas veljajočim predpisom o vorn v Za ^as vojske in pa dodatnemu dogo-n0su’ obveljal 1. dné junija 1871. 1. o pre-P^važat’ ^>0^n‘*cov ‘n ranjencev, katere je ležčče na račun vojaške blagajnice. železi -Sa^ ^.as veliaJ°či predpis za vojaške prenose p nižlvunCah’in Pa vsak čas veljajoči predpisi o žele: in vel'Za ^aS voiske zadobé za koncesijonarko mc PnißrieaV>° Z ^n^m’ ko se P° dopuščeni železni po ter * a*‘ Podpisi enake vrste, ki se bodo izda nem z. fasi!’ k* se Pa ne bodo objavili po Drža' moč ù nmku, zadobé za koncesijonarko veljavo i a ar se ji bodo uradoma priznanili. liko k v,a° ^n°sti ima koncesijonarka samö v to-rotjj’ ° 1 or se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozi-tega a ^gntnost te proge in na olajšila, vsled obrata 'bena gKdé na napravo, opremo in vrsto °ziratf°1" es'j°uarka Je dolžna, pri oddaji služeb (Drž. zSk V 2mislu zakona z dné 19. aprila 1872. 1. stva> v& ' ®0.) na doslužene podčastnike iz voj- Jnega pomorstva in deželne brambe. §■ 8. tavlja J6 enake ugodnosti, kakor jih usta- viti civV-é na Prevažanje vojakov §. 7., dodelje-flnančni st"1«. • stra^n'm četam (varnostni straži, Se doloii! -raZ1 e') ab drugim javnim organom, to Je v dopustilnih pogojih. §. 9. Kon v°jske Ces'J°narka je dolžna, v slučaju mobilizacije V*b obrat ^as brez zahtévka odškodnine usta-|a^ko oblaV| *n *ako dolgo časa, kolikor bi vo-. at)je krdel V°r^0zna^°’ ^a je potrebno za premi-'avni Ces,j ab druge vojaške operacije po kaki 1 Jo rabi železnica. §• 10. Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računčč od današnjega dné, ter mine po tem roku. Državno upravstvo smé izreči, dà je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roku izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop rokü ne mogel opravičiti v zmislu § 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic. §• 11. Koncesijonarka nima pravice, tretjim osebam prepustiti obrat po dopuščeni železnici, ako ji tega državno upravstvo izrečno ne dovoli. Državnemu upravstvu je pridržana pravica, da smé po dopuščeni železnici sosebno tedaj, kadar bi ta zadobila neposredno zvezo s kako železnico, ki jo morda tedaj obratuje država, obrat na se vzeti ter vodili na račun koncesijonarko ves ostali čas, dokler bo še trajalo dopustilo. V tem slučaju mora koncesijonarka državnemu upravstvu povrniti stroške, ki mu zares nastanejo iz obratovanja in katere bo eventuvalno ustanoviti poprek. Kakö naj se sicer vodi ta obrat, vravnà se s posebno obratno pogodbo, ki naj se sklene med državnim upravstvom in koncesijonarko. §. 12. Koncesijonarka ima dolžnost, državnemu upravstvu na njegovo zahtevo vsak čas dopustiti soporabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to takö, da ima državno upravstvo pravico, prosto ustanavljaje tarife, za primérno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po sopo-rabljani železnici ali posameznih njenih kosih. Ta soporaba naj se vendar vrši samö toliko, da se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporabljane železnice. Odškodnina, katero bo opravljati, ustanov! se po določilih, razglašenih v prilogi C k dopustilnici z dné 1. januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda severno železnico v Drž. zak. iz leta 1886. na strani 63. si to sama izbere. Državne zadolžnice je pr* ^ računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za P°P nega med denarnimi kurzi, kateri so se v ra preteklem polletju na dunajski borzi zaznam°v‘ o državnih zadolžnicah enake vrste. §• 13. Državna uprava si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih: 1. Da se ustanovi odkupnina, seštejejo se letni čisti donosi, kar jih je podjetba imela v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potèm se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let. 4. Izplačavši odkupnino, pride drŽava ^ odkupu železnice in z dnem tega odkup» ^ daljne odplate v bremen čisto, ozirom» sa z ostankom pri deželni banki kraljevine češke v V . jetega zajma obremenjeno last in v užitek te ^ dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi) bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vo .IIUUUC, vaicvai i-*-*— . g gradivne zaklade in pa iz napravne glavnice narej^ obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že ourame m pričuvne zukiuuc, uku ie-u iu*" irJ namenu primerno uporabljeni z odobrilom drža c upravstva. §. 14. Po spredaj stoječih določilih najdeni poprečni donos naj potemtakem koncesijonarki država kot odškodnino za odkup železnice plačuje v še ostali trajni dobi dopustila v polletnih obrokih, dospeva-jočih vsako leto 30. dné junija in 31. dné decembra po preteku. 2. Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je potreben za pogojeno obrestovanje in razdolžitev posojila, katero koncesijonarka vzprejme pri deželni banki kraljevine češke v nominalnem znesku 317.000 gl., in pa posojila, katerega ji dâ kraljevina češka v znesku 20.000 gl..naposled za štiriodstotno obrestovanje in razdolžitev po državnem upravstvu odobrene, po koncesijonarki sami iz svojih sredstev založene ostale stavbne glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železnice, v tem, da država namesto koncesijonarke sama plača posojili, kateri bo koncesijonarka vzprejela pri deželni banki kraljevine češke in pri kraljevini češki sami, in pa spredaj navedeno letnino za ostalo na-pravno glavnico v polletnih obrokih 30. dné junija in 31. dné decembra vsakega leta po dospélosti. 3. Državi se pridržuje pravica, da tedaj, kadar se odkup opravi na podstavi srednjega donosa v zmislu odstavka 1., plača kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil glavnico, enako znesku glavničnc, račun0č obresti od obresti, po štiri od sto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 1. opravljati polletno. Ako se država odloči, to glavnico plačati, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor Ko mine dopustilo in tistega dné, ko preide brezodplatno na državo neobremenjena nlna in užitek tu dopuščene železnice in vsega pre; mičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši vozila, gradivne zäloge in pa kake iz napi» glavnice narejene obratne in pričuvne v obsegu, povedanem v §. 13., št. 4. tud' ,v»e -/akl»de , §6 Kadar to dopustilo mine in pa tudi, » j železnica odkupi (§. 12.), obdrži koncesij onar pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih ^ sov podjetbe; in pa kar bi imela po obračunih 'J y, potèm last posebnih del in poslopij, napr»v ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si JL .. sezidala ali pridobila po pooblastilu državnega P • stva z izrečnim pristavkom, da té reči nis° stojstvo železnice. §• 15. Državno upravstvo ima pravico, prepri^^j, da je gradnja železnice in pa obratna naprava P° delih namenu primerna in trdno narejena, 1 ^ zati, da se napake na to stran odvrnejo in ° odpravijo. Tudi ima državno upravstvo pravico, P° svo- ebI'° jem človeku pregledovati gospodarstvo, in s° po-po nadzornikih, ob stroških koncesijonai ^ ^ šiljanih — kakorkoli se mu vzvidi primerr^ po prigledovali, da se delo izvaja po projektu pogodbi. ti ife; Koncesijonarka se odvezuje zavezno > čenih v §. 89. železničnega obratnega redu J ß gle‘dn0Vembra 1851- 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) p° ,n,a. Vračilo večih stroškov, ki bi se nabrali in 'l'jskem ali dohodarstveno-uradnem nadzoru, vati ^ dolžnosti, zastonj nabavljati in vzdrže-Uradne mestnosti. §• 16. Mo i° k*-Se P°^eë vsega prejšnjega svarila večkrat tortil^T °Pust‘le dolžnosti, v dopustilnici, v do-se rïr?ni 1 P°g°jih ali v zakonih naložene, pridržuje Zako ^»u upravstvu tudi pravica, da se poprime rl ^ Pnmprnill nnrorloK für n n r»lrr»lr»r»c?fiVv i'/mAo l(0 'avnefflu upravstvu tudi pravica, da se poprime da je°jtn Primern*h naredeb ter po okolnostih izreče, dotin ,«<> izgubilo svojo moč še pred iztekom etilne dobe. to, esn° opominjaje vsakega, da ne delaj zoper Usfanavlja ta dopustilnica, in dodeljujoč kon-vati ar^* Pravico, zastran izkazne škode zahte-°blagt^ra^a Pred Našimi sodišči, dajemo vsem iti katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro kar J no.. čuiej° na(l to dopustilnico in vsem, v nji določuje. 2 Naši Spri?âl° tega izdajemo to pismo, navdarjeno in pr °1 v®kim pečatom, v Našem države glavnem Hieseca° nern mestu dunajskem šestindvajsetega dné Vetdes apri?a v *etu mil°sti iiso^ osem sto de-^•fidß6 6111 *n četrtem, Našega cesarjevanja šestin- Lsetem. M Franc Jožef s. r. h^isch-Oraetz s. r. Wurmbrand s. r. Plener s. r. Ha r 101‘ k z^.as niinisterstev za finance b°vin° z ^ 24. maja 1894. ai°vitvi carinske podružnice v Hardu ob Bot skem jezeru. Q^j 1^'skem a °? se na spisek carinskih, v avstri ïvlj6fl r Carinskem okolišu postavljenih uradov Isrv. '■ juinisterskim ukazom z dné 1 f‘jen . ^9} j“ jptoisterskim ukazom z dné 1. a I ' (Drz. zak. št. 154.), razglaša se, da I|J ob • ' ...7 -, , VH„ Ne, lardy ^ Z' zak- št. 154.), razglaša se, da lega . bodenskem jezeru ustanovila z obl; ska urada II. razreda opremljen; V Pr6geric ru*n'Ca c. k. vélikega carinskega i ^U,"ibrand s. r. Plener s. 103. Ukaz trgovinskega ministerstva z dné 27. maja 1894. 1. o plačevanju stroškov za prevažanje in pa o zavarovanju prevažanja mernikov za porabo vode, ki se komisiji za pravilni meroskus pošiljajo v mero-skus in kolkovanje. Dodatno k ukazu trgovinskega ministerstva z dné 15. marca 1893. 1. (Drž. zak. št. 37.) se s tém določuje, da za vodomére, ki se iz krajev zunaj Dunaja komisiji za pravilni meroskus pošiljajo v meroskus in kolkovanje, državo bolé stroški za prevažanje in za zavarovanje prevažanja po nastopnih pogojih: 1. Vodomére je po partijah, znašajočih vsaj sto kosov, dobro zapakovati v trdne, z železom okovane zaboje, in sicer vsak kos v svoj poseben predal. Pokrov sme biti samo trdno z vijaki navit, ne pa z žreblji nabit. 2. Zaboj je kot vozno blago brez plačila poštnine na železnični postaji, ki je zavezancu mero-skusne dolžnosti najbliža, oddati z naslovom: „G. k. komisija za pravilni meroskus na Dunaju“ (sedaj: V., Griesgasse 25) in to s povedbo vrednosti, ob enem pak je priznanih to komisiji za pravilni meroskus in pa spedicijski firmi E. Scholz na Dunaju, I., Predigergasse 5. 3. Vodoméri se stranki, kadar plača tarifi vstrezne meroskusne pristojbine, vrnejo stroškov prosto na oddajno postajo. Stroški za dovažanje s postaje v oddajališču se ne povračajo. Wurmbrand s. r. 103. Razglas trgovinskega ministerstva z dné 27. maja 1894.1. o pristojbinah za meroskus in kolkovanje mernikov za porabo vode. Déloma izpreminjajoč v odstavku VII., točki 17. določila predpisov komisije za pravilni meroskus, objavljenih z razglasom trgovinskega ministerstva z dné 5. septembra 1892. 1. (Drž. zak. št. 175.), ustanavljajo se meroskusne pristojbine mernikom za porabo vode (za vsak kos) tako-le: A. Za vodomére, pri katerih je cifrenica najhitreje idočega kazala razdeljena na 100 enakih delov, vsak ded vstrezajoč enemu litru: a) osnovne odredbine..................0-80 gl. Za te vodomere se pristojbina preračunja P° oziroma po B, in doklada se pobira po spodaj 1 dejani razpreglednici. 4 )ri’ Wurmbrand s 1 b) doklada za vsak liter največega obremenila ..............................001 „ B. Za drugačne vodomére, pri katerih pak je nu‘d preskuševanjem moči namestiti pomožno ploščo z razdelitvo na litre, kakor je popisana pod črko A, snemši |)oprej neko sestavino vodomérovo: a) osnovne odredbine..................1.— gl. b) doklada za vsak liter največega obremenila ..............................0-01 „ C. Za vodomére z napravo, popisano pod A ali B, pri katerih enemu obratu najhitreje idočega kazala vstreza več kakor 100 litrov. 104. Razglas finančnega ministers^1 z dné 29. maja 1894. L, da se popušča mali carinski urad II. razreda v lijah in da se ustanavlja carinska podružnic3 v Val-Pidoču. S 1. dnem junija t. 1. se popusti mali caring urad II. razreda v Stalijah (na Primorskem) h'1 ; namesto njega ustanovi z oblastimi malega cai skega urada II. razreda opremljena carinska p°(l1 niča v Val-Pidoču. Plener s.r Doklada v goldinarjih avstrijske vrednote. Lut Enemu obratu najhitreje se obrafiajoÊega kazala vstrezajofie število litrov. ni m 100 '.'(M* :m*o 400 500 «00 700 800 «00 1000 « » 0-00 o-oo 1-02 1-36 1-70 2-04 2-38 2-72 3-0« 3-40 0-00 o-oo 0-99 1-32 1-65 1-98 2-31 2-64 2-97 3-30 S , 0-00 o-oo 0-96 1-28 1-60 1-92 2-24 2-56 2-88 3-20 D 0-00 o-oo 0-93 1-24 1-55 1-86 2-17 2-48 2-79 3 ■ 10 10 0-00 0-00 0-90 1-20 1-50 1-80 2-10 2-40 2-70 3-00 11 0-00 0-00 0-87 1-16 1-45 1-74 2-03 2-32 2-61 2-90 12 o-oo o-oo 0 84 1-12 1-40 1-68 1-96 2-24 2-52 2-80 IH 0-00 0-00 0-81 1-08 1-35 1-62 1-89 2-16 2-43 2-70 u • „ _ u-oo 0-00 0-78 1 -04 1-30 1-56 1-82 2-08 2-34 2-60 lo 0-00 o-oo 0-75 1-00 1-25 1-50 1 - 75 2-00 2-25 2-50 i« u-oo o-oo 0-72 0-96 1-20 1-44 1 -68 1-92 2-1« 2-40 17 U-00 0-00 0-69 0-92 1-15 1-38 1-61 1-84 2-07 2-30 18 u-oo o-ou 0-66 0-88 l-lo 1-32 1-54 1 -76 1 -98 2-20 1» 0-00 0-00 0-63 0-84 1-05 1-26 1-47 1-68 1-89 2-10 *20 0-00 0-00 0-60 0-80 1-00 1-20 1-40 1-60 1-80 2-00 2l U-00 o-uo 0-57 0-76 0-95 1-14 1-33 1-52 1-71 1-90 22 u-oo o-uo 0-54 0-72 0-90 1-08 1-26 1-44 1-62 1-80 23 u-00 0-00 0-51 0-68 0-85 1-02 1-19 1 -36 1-53 1-70 24 9* u-00 0-00 0-48 0-64 0-80 0-96 1-12 1-28 1-44 1-60 0-00 o-ou 0-45 0-60 0-75 0-90 1 -05 1 20 1 -35 1-50 2« 25 u-00 o-ou 0-42 0-56 0-70 0-84 0-98 1-12 1-26 1 -4o u-00 0-00 0-39 0-52 0-65 078 0-91 1-04 117 1-30 28 20 u-oo 0 00 0.36 0-48 0-60 0-72 0-84 0-96 1-08 1-20 HO 0-00 0-00 0-33 0-44 0-5;> 0-66 0-77 0-88 0-99 1-10 31 32 33 0-00 0-00 0-30 0-40 0-50 0-60 0-70 0-80 0-90 1-00 0-00 o-oo 0-27 0-36 0-45 0-54 0 ■ 63 0-72 0-81 0-90 0-00 0-00 0-24 0-32 0-40 0-48 0-5« 0-64 0-72 0-80 34 0-00 0-00 0-21 0-28 0-35 0-42 0-49 0-56 0-63 0-70 37, o-oo 0-00 0-18 0-24 0-30 0-36 0-42 0-48 0-54 0-60 3li 0-00 o-oo 0-15 0-20 0-25 0-30 0-35 0-40 0-45 0-50 37 0-00 0-00 0-12 0-16 0-20 6-24 0-28 0-32 0-36 0-40 3s o-oo o-oo 0-09 0-12 0-15 0-18 0-21 0-24 0-27 0-30 31* o-oo 0-00 0-06' 0-08 0-10 0-12 0-14 0-16 0-18 0-20 K) 0-00 o-oo 0-03 0-04 0-05 0-06 0-07 0-08 0-09 0-10 o-oo 0-00 0-00 0-00 0-00 0-00 0-00 0-00 0-00 o-oo