Izdaja uprava „Slov. narod glrdalifiča*.
Ureja
dr. Pavel Strmšek v Mariboru.
ju Jijuktirt
Nad mano se boči šotor jesenski iz vinike tankih, voljkih vitic, s škrlatom žarečim usten kipečih z rdečico bledo pobožnih devic.
Tu duša si moja zdaj šotor postavlja,' rdeč, iz skrivnostno cvetočih'sanj, molčeči smisel njihov razglablja dremotno vso noč, visoki ves jJan.
»
In seli se duša s šotorom rdečim na gore, iz doline, na širne“ravni, brez dela veselega, mračnih skrbi, brez Črede koristne: beduin svojih dni
m® (p
• fvan Cankar
rnien m militi i/tjti umrl 11 dtctmhra t»M
Draniatsko pesništvo.
O dramatikih s novel).
Dramatski pesnik je oprezen pri izbiranju snovi za svoje delo. Vsak predmet ni prikladen za obdelovanje, vsak dogodek v življenju se mu ne zdi vreden za sndv drame.
1. Dramatska snov mora biti zanimiva, važna, vredna pesnitve.	.
Krivo je mnenje, da je dejanje ’ važno ip imenitno le tedaj, ako se vrši v krogu odličnih oseb, slavnih kraljev in silnih junakov svetovnega glasu. Vnanji blesk in sijaj in slava oseb ni glavna stvar. Mnogo važnejša je notranja vrednost in zanimivost dejanja. V življenju preprostih ljudi in stanov se dogaja tudi mnogo važnega in zanimivega. Dogodki v življenju vseli stanov višjih, srednjih in nižjih slojev so često dovolj imenitni in vredni pesnitve.
Današnja dramatska umetnost črpa snovi iz naših družabnih dogodkov, sporov in spletk. Glavni vir ji je občansko življenje. Te}»a vira nekdanji grški tragediki niso poznali in celo največji angleški dramatik Shakespeare večinoma ni zajemal iz njega. Podobno preobrazbo snovi opažamo tudi v romanu, kjer stopajo na mesto nekdanjih, izključno kraljevskih in viteških glavnih oseb meščanski, delavski in kmetski ljudje. Kakor modernemu romanu nobena človeška usoda ne sme biti tuja, tako imajp tudi dramatski pesniki nalogo, da se ozirajo na vesele in bolestne dogodke v življenju vseh slojev brez stanovskih in drugih razlik.
V. važnostjo vsebine in z vzvišenim značajem draniatske poezije morajo biti v nekakem soglasju tudi imena oseb. Stritar je opozarjal, kako neprikljdna so v nekaterih dramah vsakdanja imena in da bi nikakor ne kazalp prekrstiti Romea in Julije v slovenskega Boštjana in v Uršo. Leta 1903. so slišali v. Ljubljani pri predstavi Device Orleanske še „Nežou na prestolu, a občinstvo je imelo instinkta dovolj, da se je posmehovalo, nakar je Neža izginila ii drame.
Stritar je priporočal /a vzvišeno poezijo stara narodna slovanska imena namesto običajnih svetopisemskih, nakar se je zapletel v polemiko z „Rimskim Katolikom'1 (I. 218).
2. Dramatska snov mora biti verjetna, naravna
V	pravljici radi poslušamo neverjetne čudeže, v baladi radi sledimo nenaravnim dogodkom, ko posegajo neumljive, ifadna-ravne sile v tok ejoveškega delovanja, toda v drami zahtevamo prave podobe življenja, vsaj možnost in verjetnost dejanja, t. j. da smo prepričani, da sc vse, kat se vrši pred nami na odru, zares lahko vr.šj v ravno taki ali podobni obliki v življenju. Dasi nam dramatski pesnik ne ponavlja navadnih priprostih slik iz
’ Dc|unji virski P*’ Aristotelu invilios, latinski lahni«, numiki • t a it J lil II u
vsakdanjega sveta, vendar nam kaže prave ljudi in nam slika, resnične značaje. Gledalci se čutimo sicer v nekem novem svetu, kajti teli ljudi in dejanj, ki jib gledamo v drami, še menda nismo videli v istih oblikah, čutimo'pa, da žive v drami pred nami pravi, naravni ljudje iz mesa, krvi, kosti in duha, tako resnični ljudje kakršni smo sami. Slabi, ponesrečeni, skovani so drainatski spisi, v katerih nastopajo ljudje, kakršnih nima realni svet, kar opažamo često v dramah s kmetskimi značaji. Motijo se pisatelji, ki nas vodijo s svojimi prizori v slovensko vas in nam ponujajo samo nekaj pristnih prislovic, kletvic, noš in vraž, ako menijo, da jih je šteti vsled takih umotvorov v imenik priznanih dramatikov. Treba je še nekaj drugega, bistvenega za dobro dramo: treba je . * temeljito poznati mišljenje in čuvstvovanje ljudi. Dramatiku je nujno potrebna dušeslovna dobra izobrazba, razen tega pa mu mora služiti instinkt in dar opazovanja, ki mu pomagata prodirati v tajno življenje, ki se vrši z neomajno lastno doslednostjo v glavi in srcu naših ljudi.
Vse, kar se godi na odru, nam je umljivo in se nam zdi upravičeno. Vse dejanje je dobro zasnovano in se razvija povsem naravno, nekako samo iz sebe, v soglasju z značaji oseb. Jasni motivi povzročajo razvoj vsakega poedinega prizora, nič nam ni nejasnega. Dobra drama ne pozna nikakega slučaja in se brani neverjetnih obratov. Nobena nadnaravna ali trajna sila nima prava mešati se med osebe na odru in nikdar ne sme takozvana usoda določevati v naprej smeri razvoja. Neodpustljiv pogrešek nosijo na sebi one žaloigre, v katerih vlada ideja, da je sreča ali nesreča človeku sojena od rojstva („fatum“) in da je nemožno izogniti se določeni usodi. * Usodna žaloigra* nasprotuje glavni zahtevi glede snovi, ker se mora njena glavna oseba brezuspešno boriti z usodo, s prokletstvom ali pa z nepojmljivo voljo neke nadčloveške sile. Tako dejanje se je zdelo že Grkom nenaravno, / kadar so n. pr. spustili nenadoma na oder po posebni tehnični napravi (po stroju11) kakega boga ali velikana, ki je posegel s svojo močjo med osebe in nagloma razvozlal zapleteno dejanje ter končal vse spore po svoji višji neumljivi volji.*
3.	Dramatska snov mora imeti še tretjo značilno lastnost, da je tragična. Nikakor ni dovolj, ako je dejanje drame zanimivo in tako naravno, da mu sicer verjamemo, pri tem pa ostajamo hladni, kakor bi nas ne bilo skrb za srečo ali nesrečo oseb na odru. Dejanje mora vplivati na nas, navdajati nas mora s sočutjem, z bojaznijo, pretresati nam mora dušo. S trpečimi osebami sočuvstvujemo, bojimo se zanje, plašno se dotikamo neprijetne misli, kaj bi bilo z nami, ako bi sc nahajali v istem težkem položaju-
Strahoma sledimo glavni osebi, ko vidno hitT v pogubo in se pogreza vedno globlje v nesrečo. Ne more pa nas ganiti njeni«
*	Taki višji sili pravijo „deus ex in a c h in a" (bo« it »troja). Primer Heraklej v »Filoktetir. Dandanes /ovemo „deu* ex machina" vsak nemotiviran obral v ialoigri in /lasti v veseloigri, kadar sc nam razvozla zaplete*'0 dejanje vsled nepričakovanih nemotiviranih dogodkov
T
usoda, ako si je glavna oseba zakrivila sama svojo pogubo, Če je n. pr. lahkomiselna, preslabotna ali zločesta. Glavna krivda je v njenem značaju, njenem močnem stremljenju, s katerim je dospela v nepremostljiv spor z nasprotnimi močmi, s svetom, z raznimi okolščinami. V tem je tragika.
Tem zahtevam naj ugodi dramatik glede snovi, ki jo izbira 'u dogodkov našega velikega sveta, iz stare in nove zgodovine, iz pesništva, verskega in družabnega življenja, iz svoje fantazije (zgodovinske drame, verske, meščanske, vaške i. t. d.). Pesnika pa ne more nihče vezati, da bi moral natančno in zvesto slediti svojemu viru, najmanj pri tujih ali zgodovinskih snoveh. Pesnik pojmuje sndv po svoje in jo oživlja z zakladi svoje fantazije. Pesnik obdeluje snovi vsekakor drugače nego n. pr. zgodovinar. Zgodovinar nam ne poroča ničesar o tem, kaj je vrelo po možganih Matiji Gubcu, ko se je bližal po nesrečnem koncu kmetskega upora razžarjenemu prestolu, pesnik pa čuti globlje z njim in z njim so gledalci v gledišču tesneje združeni nego čitatelji s poročevalcem zgodovinarjem.
Ur Ivan ./.ah	*
• 1 " • * Zgodovinsko ozadje „Noči na Hmeljniku*.
Leta 1800. je prišlo do odločilne vojne med Napoleonom in Avstrijo. Avstrija ni mogla pozabiti svojega poraza I. 1805. pri Slavkovem in se je po tihem pripravljala na vojno. Napoleon je vse to dobro vedel. Na Danaju so se posebno zanašali na t. zv. narodno hrambo in na „čmo vojsko11, češ da bo narod sam branil državo pred francoskimi jakobinci. Zato so se začele povsod organizirati brambovske čete in pesniki so peli bojevite in navdušene pesmi. lako je prišla pomlad I. 1800. Vojna se je začela na severu ob Donavi in na jugu v Italiji. Na severu je vodil Francoze sam Napoleon, ki je kmalu zagnal Avstrijce nazaj in se bližal Dunaju. V bitki pri Aspernu in pozneje pri Wagramu je potolkel Avstrijce, prestopil je Donavo, zasedel je Dunaj in se je nastanil v cesarskem Schftnbrunnu; ostanki avstr, vojske so se umaknili na Ogersko, cesar je moral podpisati premirje. Na jugu je vodil Avstrijce nadvojvoda Johann, ki je bil povsod tepen; francoska vojska je zmagala na Soči, dne 20. maja je zasedla Ljubljano in podila Avstrijce naprej čez Štajersko proti ogerski meji. Toda Francozi niso imeli dovolj armade, da bi bili vsa tudi manjša mesta dobro zasedli. Tako so n. pr. imeli svojo posadko v Ljubljani, niso pa takoj zasedli Navega Mesta. I am je major de Montet zbral nekaj vojakov in je z njimi na sv. Petra dan napadel Ljubljano in jo tudi zavzel: pregnali so ga šele francoski oddelki, ki so prišli z Gorenjskega. De Montet se je še nekaj časa držal na Golovcu; ker ozadje ni bilo zavarovano, je moral oditi in Francozi so meseca avgusta zasedli Novo Mesto. Med tem
5t
k
šo novi gospodarji kranjski deželi naložili vojno odškodnino 18 milijonov frankov. Ljudstvo, ki je bilo že prej nahujskano in se je deloma res odzvalo cesarskemu ukazu, da naj se zbira v „črno vojsko*, če pridejo Francozi, ni hotelo plačevati vojne odškodnine in se je začelo upirati. Francozi so v posamezne vasi poslali akviziterje t. j. vojake, ki so bivali v hišah, dokler ni vas plačala, kar ji je bilo naloženo. To je ljudi še bolj razdražilo, posebno, ker je bilo šele premirje in mir še ni bil dcfenitivno podpisan. Meseca oktobra se je začelo posebno močno uporno gibanje na Dolenjskem, na zadnje je prišlo do napada na Novo Mesto dne 17. oktobra. Zvečer so bili kmetje zbrani'V. gozdih okoli mesta	zjutraj so v megli začeli napad - 'spočetka so
imeli uspeh	potem pa so Francozi dobili dva topova in kmečka
vojska je bila razgnana. Zvečer so uporne kmete, ki so jih polovili, ob Krki postrelili.
Na predvečer tega dogodka je zapustila neka francoska patrulja mesto in je padla v roke kmečkim upornikom, ki so jo odpeljali na Hmeljnik.* O tem poroča Vrhovec v »Zgodovini Novega Mesta.u Kaj se jez njo zgodilo, ni znano. — Tu se začne naša igra. Večer: Gospa Hineljniška prosi svojega ljubimca, Evgena, naj se ne vtika v kmetski boj. Ona ve, da Evgen hujska kmete na upor. Evgen ji ugovarja. On ljubi domovino in veruje ,v njeno zmago. On sam je bil med brambovci in ve, da je vse dobro pripravljeno za jutrišnji napad. Med tem pride pred grad francoska straža. Gospa se ustraši. Poveljnik straže, energičen Francoz, major De Gardus, mož napoleonske narave, pride k gospej. On ne sluti ničesar. Napravil ji je poset, ker jo je videl, ko se je večkrat peljala skozi mesto." Ona pa ga hoče opozoriti na nevarnost, ki mu preti. De Gardus takoj spozna, da v gradu ni vse čisto, in odide. Med tem se vrne gospod Hmeljniški, ki ga tudi vznemirja ta poset. On sicer ni v zvezi s kmeti, a podpira skrivaj vstajo. Sumi tudi, da ljubi njegova gospa Evgena, zato bi mu bilo ljubo, da bi Evgen stal v ospredju boja, tako bi se ua znebil. Danes je pojedina ker je jutri gospejin god (Hedvika). Gostje prihajajo. Noč: V gradu se vrši gostija. Gostje napijajo gospej. Družina dela podoknico. Naenkrat pa se začuje krik na dvorišču. Kmetje so pripeljali majorja De Gardusa in nje govo spremstvo, ki so ga vjeli. Splošna zmešnjava. Hmeljniški sprejme De Gardusa kot gosta: oprezno igra svojo vlogo /■< vsak slučaj. Zapre majorja in tovariša v sosednjo sobo. I.)ružba odide, luč ugasne. Toda gospa je hotela rešiti grad vsake sumnjt' in obišče po noči De Gardusa. De Gardus je zvit m začne igrati zaljubljenca, da bi od nje izvedel skrivnost, tudi ona koketir.i da bi ga pridobila zase. On.se bori za zmago ona za ljubezen rada bi rešila Evgena. On ji obljubi rešitev, če posije kakega človeka v mesto, da opozori iioveljnik« na nevarnost. Ona to ob' ljubi, ker skuša s tem rešiti vse. On jo hoče pridobiti zase, misli.
Hmeljnik )« etlcn najlepiih gradov v okolici Nov. Mcstn. Sloji »ff*11 vinogradov na visokrm griin poldrugo uro od mesta.
da je vanj zaljubljena# in jo objame. Tu plane v sobo Evgen in zakriti: lzdajalstvo. Majorja ukaže odpeljati v spodnjo klet 1--ona mu dokazuje, da je hotela refuti njega ----- on ji m; veruje in odhiti v not k kmečki vojski.
Juiro: Oospod Hmeljniški zjutraj čaka poročila o 'boju. Pride Evgen in'pove, da je vse izgubljeno. Stari lisjak takoj spozna, da je Evgen v nevarnosti in ves grad ž njim. Evgen za hteva, da je treba majorja in njegovo stražo postreliti. Nihče ue bo vedel kam so izginili, (lahko bi jih ubili kmetje) in grad bo brez sumnjo. Hmeljniški pa nima odločnosti. Da poklicati majorja in mu pove, da je prost. Major takoj razume položaj. Zahteva >vojo stražo. Hmeljniški jo da privesti. „Sedaj ste moji ujetniki“ pravi IX* (iardus. Hmeljniški skuša odvrniti vso krivdo na Evgena, Lvgen hoče pokazati dvojno igro Hmeljniškega. De Gardus vidi. da so v njegovih rokah. rUstrelite ga!“ veli straži kazoč na Evgena. Gospa prosi milosti. „Pot do zmage gre preko src“ pravi I >e Gardus, zmagovalec- ker je Sel brezobzirno svojo pot do zmagp.
Dasi je bila igra pisano že 1.1U12., bo imela tildi za naš čas svoj pomen, ker kaže naše slabosti v boju za domovino in na drugi strani odločnost onih, ki zmagujejo nad nami, ker po znajo le en cilj in izrabijo vsa sredstva, da zmagajo.
h*
K besedilu Parmovih MAniaconkM.
•
Besedilo V.Parmovih ..Caričinih Amacouk“, ki ga je napisal A. D. Borum, ima zgodovinske) ozadje- Vzpodbudo k teinu delu je dal avtorju'neki feljton iz I. 1890., kjer G. Jcsipow na podlagi razjskavanj v petrograjskem dvornem arhivu poroča, da rfe je v prvih mesecih lela 1787, torej tedaj, ko je carica Katarina v spremstvu avstr, cesarja ložefadl. poselila Viaško in Krim, na Potemkinovo povelje st vorila 100 žen in deklet obsegajoča amaconska legija, ki je vladarskemu paru v vasi Kajduk blizu Baklave priredila sprejem in mu služila v spremstvo, /a ustanovitev te garde se je največ trudila njena poveljnica, gospa I lelena Ivanovna, vdova po kapitanu Zurandovu, nekoliko ekscentrična dama, ki. se je pozneje zopet poročila / drž. svetnikom Zidahskim i/ Limferopola -in naposled vsled starosti oslepela umrla v svojem 100. letu. Legija amaconk je s svojimi pestrimi uniformami, še bolj pa z odločnim nastopom tako ugajala cesarju Jožefu II, da je poveljnico Heleno pred fronto njene legije iskreno poljubil.
Na osnovi tega poročila je torej avtor zasnoval libreto operete. Glavna junakinja je Helena Zurandova, od sovraštva do možkih prevzeta in po ženski emancipaciji stremeča dama, ki hoče tudi svojo amaconsko legijo vzgojiti po lastnih principih.
*) Amaconkc imenuje starojfrSka pravljica ženski narod, ki med seboj ni trpel inožkih In jr »lovci po svoji bojevitosti.
M
— Njej nasprotuje Fedor Zidanški, tudi zgpdovinska oseba, dvo*-janik, vzgojen v čestih donjuanskih doživljajih, ki se je zaklel, da si pridobi ljubezen Helene, preziralke mož. Slučaj mu omogoči, da preoblečen v kmetico stopi v amaconsko legijo; eksperiment se mu sicer posreči, toda tudi njega, ki je žensko ljubezen poznal doslej le z lahke strani, prevzame na mah intenzivno čustvo do Helene, — kar pa konečno dovede do združitve obeh dveh. Vse ostale osebe služijo z bujnimi uniformami in slikovnimi kostumi le v spopolnitev pestrosti dejanja, ki se vrši 1.1780. v .južni |3esarabiji in na Krimu.
Poleg prijetne zabavnosti vsebuje snov te operete nalahno satiro na žensko emancipacijo. A. D. Borum je napisal besedilo v nemškem jeziku.
Iz pisarne slov. nar. gledališča. Zadnje dni imamo v našem gledališču večji del slovenski repertoir. V četrtek, 25. novembra se je igralo Cankarjevo ^Pohujšanje v dolini šentflorjanski11 in je čisti prebitek te predstave namenjen za spomenik ^Borštnika in Verovška*, katerega postavijo v Ljubljani. Blag namen sicer ni dobil kaj posebnega odziva in zanimanja pri mariborskem občinstvu, zato ni bila predstava posebno obiskana. V torek, 30. novembra so se‘uprizorile Parmove „Caričine Amaconkeu, katere je dirigiral iz prijaznosti skladatelj sam.
V sredo, 1. decembra so priredili slovenski visokošolci iz Maribora dva matineja z govorom, deklamacijami, pevskimi točkami in živimi slikami, za šolsko deeo, ki je bila vstopnine prosta, v proslavo druge obletnice ujedinjenja naše države. Zvečer je pa gledališče dalo slavnostno predstavo, pri kateri je svirala vojaška div. godba PeŠtovo rapsodijo „Jugoslavijo.“ g. prof. Josip Ribarič je govoril slavnostni govor, nakar je sledila uprizoritev izvirna noviteta Dr. Ivana Laha rNoč na Hmeljniku“. Pripravlja se Ibsenova »Heda Gableru, Blodekova opera vdenem dejanju „V vodnjaku" ter Suppe-jeva „Lcpa Oalatea“,
V nedeljo in pondeljok priredi ruska operetna družba „Chat noir" poslednji dve predstavi; in sicer ponovi v nedeljo popoldne opereto ..Svečenico ognjau, v pondeljek zvečer pa uprizori Nelsonovo opereto rKialj se veseli'- ali „ Romeo in Julija1*.
Vest uredništva: Nameravali smo izdati za 1. december posebno številko „Zrniau; a v tiskarni niso mogli radi napeljave falske elektrike dela dovršiti. Tako smo pa razvrstili gradivo na prihodnje številke. V štev. 8. izdamo sliko in životopi» pisatelja nove igre ..Noč na Hmeljnikir g. dr. I. Laha.
Vest upravnlštva: Vse one, ki nam *Zrnjau ne vrnejo, smatramo za stalne naročnike in jim bomo odslej pošiljali naš vestnik redno. Naroča se pri upravi gledališča v Mariboru. Cena posamezni številki *Zrnjau 3 krone,
llika llukntnn »». Ciril« v Mmlhoru.