izdaja zavod za poda« ku prt *!>•>. ■ Domžale I ,; ■ i: 11 j, 111. I.. i :iy - U rej* uredniški odbor - Od*o vornl urednik Milan Kierlr - Izhaja vsakega 15. v me (>4'-* 3-2K2 — Cena 0,50 N din - Tiska tiskarna »Tonet* Tomfclča« v tjubllanl Leto VII. številka 1 Domžale. 15. januarja 1968 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Osebno delo z zasebi Na sedanji stopnji družbenega samoupravljanja in uresničevanja načela »nagrajevanja po delu- kot glavne poti za izgradnjo doslednih socialističnih družbenih odnosov postavljata ti dve načeli v posebno luč mesto in vlogo osebnega dela v našem samoupravnem sistemu. Mnoga vprašanja o zasebnem delu niso Popolneje osvetljena ne s teoretične in ne s praktične strani. Podanih je le nekaj stališč v programu ZK.J ni v ustavi SFRJ, Toda očitno je, da je treba spričo naglih in dinamičnih sprememb — posebej pogojenih z gospodarsko in družbeno reformo — širše in bolj vsestransko proučiti mesto osebnega dela z zasebnimi sredstvi v naši družbi. Zato je republiška konferenca SZDL na svoji seji dne 21. decembra razpravljala o teh problemih. Na osnovi tez, ki jih je objavilo predsedstvo zvezne konference SZDLJ, uvodnega referata in razprave na konferenci, so bili sprejeti naslednji sklepi: I. Uspešno uresničevanje nalog družbene in gospodarske reforme povzroča, zahteva in spodbuja nenehno nove iniciative vseh družbenih sil za polno izkoriščanje vseh razpoložljivih gospodarskih možnosti in rezerv. Zato je skupnost zainteresirana, da se poleg naprav in ukrepov za boljše rezultate v druž'b'.nem sektorju gospodarstva angažirajo in okrepijo tudi vse možnosti osebnega dela "a zasebnih vndltvjh za delo. Razne, oblike zasebne dejavnosti je I Potrebno yj hitreje razvijati kot donolnilno delo za dopolnjevanje standarda deiovnih ljudi in čedalje večjih potreb ind"striio ter preprečiti vse, kar bi ta razvoj dtllllo. Tudi .občinska konferenc, SZDL Domžale doliva vse. ki so zainteresirani za to Problematiko, da se vkMočro v razpravo. Kaiti rrrd">dstvo SZDL 8'ovenile bo na Podlagi gradiva republiške konference in zbranih materialov s posvetov, občanskih konferenc, konferenc krajevnih organizacij in sekcij sprejelo do!očnef"o opredelitev glede zasebne dejavnosti, pripravilo Predloge za dopolnitev tez in za spremembo predpisov ter dostavilo te oredloae republiški in zvezni konferenci SZDL, ki bosta o njih razpravljali. II. Republiška konferenca SZDL meni. da jnora vse organizirane razprave in pred-j°ge. o osebnem delu na zasebnih irerNtvih 2a delo prevevati skrb. da se t"di nadaljnji razvoj zasebnih dejavnosti nspe'no v'ključuje v skupne napore za uveljavlia-nJe socialističnih načel pri graditvi skupnosti. i m i sredstvi za delo Osebno delo na zasebnih sredstvih za delo je sestavni del družbenega delovnega procesa, v katerem naj delovni ljudje, ki se ukvarjajo s tem delom, žive od sadov svojega dela in naj izpolnjujejo enake obveznosti kakor delavci, ki delajo s proizvajalnimi sredstvi v družbeni lastnini. Odnos do osebnega dela na zasebnih ali družbenih sredstvih za delo v obrtnih storitvenih in drugih dejavnostih mora glede predpisov, obremenitev z družbenimi dajatvami, v kreditnih in drugih razmerjih takšen, da omogoča njegov skladen razvoj in da ni nobena od navedenih oblik z administrativnimi ukrepi v svojem razvoju v zapostavljenem položaju. Udeležba na dohodku v skladu z vloženim delom, samoupravljanje in zaščita na delu so tista načela, ki morajo biti zagotovljena vsakemu delovnemu človeku, tudi tistemu, ki se vključuje v dopolnilno delo pri zasebnem lastniku sredstev za delo. Republiška konferenca meni, da je treba v okviru strokovnih in znanstvenih analiz o stanju in razvoju gospodarstva in družbene skupnosti sploh posvetiti dosti naporov problemom zasebne dejavnosti tako glede njenega položaja in nadaljnjega razvoja samoorganiziranja in povezovanja z družbeno dejavnostjo, ter glede osebne pobude in samoupravnih oblik ob vključevanju dopolnilnega dela. Ukrepi, ki bodo na tem področju potrebni, morajo temeljiti na Razmišiiania ob doocenih dejstvih Ni se samo enkrat v naši bližnji preteklosti zgodilo, da se je proslav, ki jih v spomin na razne pomembne dogodke in v čast različnih praznikov vsakoletno prirede naše kulturno-prosvetne organizacije, udeleži le malo poslušalcev oz. gledalcev. Ob takem odnosu naših ljudi do teh prireditev se postavljajo kar sama od sebe vprašanja, pri katerih bi se veljalo ustaviti malo dlje. Omenjena in-diferentnost ni tako nepogost in ne tako izjemen primer, zatorej bi ji bilo vsekakor potrebno najti vzroke. Ce že ni glavni, pa je prav gotovo eden izmed odločujočih činiteljev tista neprizadetost, ki temelji na vse bolj razširjeni — prostovoljne, neplačane družbene dejavnosti ugonabljajoči — komod-nosti. Ta komodnost. pojavljajoča se v naši današnjici v vse večji meri, je prav gotovo eden izmed bistvenih vzrokov, ne samo za propad ali nazadovanje vseh nekomercialnih oz. neplačanih dejavnosti (torej tistih, pri katerih se še ne da okoriščati na tak ali drugačen n»čin) 11 izsledkih strokovnih in znanstvenih ustanov. Zakonodaja, ki naj podrobneje ureja razmerja na področju zasebnih dejavnosti, se ne poslužuje ustavnih načel in možnosti, ki omogočajo sk.adnost njenega delovanja v okvirih in v povezavi s procesom družbene proizvodnje. Zato jo je treba ustrezno dopolnjevati. Predpise, ki te odnose urejajo, je treba čimprej usKladili tudi s stvarnimi potrebami našega razvoja, tako, da se bodo lahko zasebne dejavnosti najaktivneje vključile v boj za izpopolnjevanje reformnih in s tem razvojnih nalog skupnosti, da bodo vsestransko družbeno kotrolo, s čimer bodo onemogočeni kakršnikoli pojavi neupravičenih ali spekulativnih obogatitev na račun skupnosti ali potrošnika. Zakonodaja na področju zasebnih dejavnosti mora biti republiška, dopolnjena z občinskimi predpisi in avtonomnimi akti delovnih organizacij s tega področja, ker sicer ne bi bilo mogoče dovolj upoštevati razlik v razvoju, ki jih predvsem povzročajo raven proizvodnje, razvitost trga, stanje splošnega standarda in podobno. Ker se zaseboe dejavnosti različno vključujejo v družbeni proces dela glede na območje, na katerem se razvijajo in glede na panogo, v kateri so prisotne, je sicer potrebno povsod uveljavljati enotna načela glede dela, združevanja dela, glede vključevanja teh dejavnosti v dolgoročni program razvoja, v kreditni sistem, v bančni mehanizem in podobno, toda neogibno je tudi upoštevati tiste posebnosti, ki jih vsako področje zahteva zaradi različnega načina vključevanja te dejavnosti v skupni proces dela. Republiška konferenca SZDL meni, da je pogodbeni odnos med nosilcem zasebne dejavnosti in dopolnilno delovno silo v se- danji fazi našega razvoja tista oblika, ki jo je potrebno prilagoditi v delovnem procesu nastalim okoliščinam in s tem zagotoviti, da se tudi na področju zasebnih dejavnosti uveljavljajo načela, ki pomenijo vse bolj intenzivno zaščito dela na tem področju, pravilna delitev razmerja in vključevanje tega dela v enoten družbeni proces dela. III. Republiška konferenca SZDL meni, da je ne glede na potek razprav neogibno takoj storiti tiste ukrepe, s katerimi se bodo odgovorni upravni organi, predvsem v občinskih skupščinah, usposobili, da bodo zmožni izvajati jasno in načelom pravičnosti ustrezno davčno politiko na področjih, kjer se uveljavlja zasebna iniciativa. Prav tako je treba s temi ukrepi povsem jasno opredeliti metode za ugotavljanje davčnih osnov in višino dajatev, ki naj jih te dejavnosti vlagajo za skupne družbene potrebe. Najostreje je treba v zasebnih dejavnostih preganjati vsako izkoriščanje tujega dela, špekulacije in druge oblike neupravičene bogatitve na račun potrošnika. Posebno skrp je treba posvetiti v okvirih bančnega mehanizma mobilizaciji sredstev zasebnih dejavnosti, združevanju teh sredstev in njihovem vlaganju v razvoj raznih storitvenih, obrtnih in pogodbenih dejavnosti. Z razvojem osebnega dela na zasebnih sredstvih za delo bo možno reševati tudi probleme zaposlovanja mladih strokovnih moči. Občinska konferenca SZDL Domžale bo o tej problematiki zavzela svoje stališče, ki bo objavljeno v eni naslednjih številk »Občinskega poročevalca«. Milan Deisingcr Na vrata reforme trkata modernizacija in integracija in je ne nazadnje tako tudi eden izmed vzrokov za (ne)obisk različnih, s trudom in težavo naštudiranih proslav in akademij. Drugi razlog, tudi ne manj pomemben, je (družbeno nehoteno in vsekakor nezaželeno) izločanja skoraj vsakršnih pomembnih tradicij iz naše vednosti. To dejstvo, kljub naporom družbo, da bi do tega ne prišlo, lahko ugotavljamo v vse večji meri. Ugotavljamo lahko tudi, da te vrednosti v spoznavnem in spominskem svetu naših občanov zamenjujejo druga, osnovna izhodišča, vsekakor manj primerna ter tradicijam in spominskim vrednotam — neadekvatna. Tretji razlog za tako ravnanje pa je (ne recite mi, da me prevzema nestrpnost!) narodnostna mlačnost, tista, V udobnosti in lagodju sedanjosti čedalje bolj amorfna narodnostna zavest. Prav res je škoda in kaj slabo spričevalo naših narodnjaških in državljanskih kvalitet, da nam morejo in morajo šele hude življeniske in družbene preizkušnje vliti nckolikanj narodnostne zavesti »da se svojih korenin zavemo--. Zdi se mi, da je to tisto hudo in da jqjj to tista rana, ki bi jo bilo treba čimprej ozdraviti. Vsi navedeni razlogi me krepijo v prepričanju (vse bolj in bolj), da je vsaka želja o drugačnem ravnanju — kot je današnje, še vedno samo želja in bo še dolgo samo — iluzija. Ni, da bi o takem spoznanju, ki je rezultanta premisleka ob praznih dvoranah, kogarkoli obsojali. Hotel sem samo. da bi spoznali, kaj nam kljub vsemu (priznati si bomo morali, da jo tega le precej), SPET in ŠE manjka v naši družbeni zavesti in ravnanju. M. Brojan Iz poročila na letni konferenci Z K To poročilo vas seznanja s stanjem, ki smo ga v prizadevanjih za cilje gospodarske reforme dosegli v naši občini. Sami vidite, da vsebuje do-kajšnje ševilo dobrih, a tudi nemalo število nezadovoljivo rešenih elementov in pokazoval-cev. Glede perspektivnega ocenjevanja naših sposobnosti za sodelovanje in uspešno vključevanje v na-'"dr>ji dve fazi gospodarske in družbene reforme razpolagamo potemtakem z elementi, ki nas na eni strani hrabre, na drugi pa tudi nekoliko plaše. S tega vidika ;'e nujno potrebno, da se seznanimo s prvimi. rjredvs?m pa seveda z dru-";mi. da -e pogovorimo o vseh bistveno nujnih spremembah, ki naj bi omogočile naš. domžalski, usne-ni prehod v tisti dve obdobji gospodarske in družbene reforme, ki že dobivata bolj ali manj jasno mesto v naši reformni dejavnosti. REFORMNI POSKUSI V LETU 1961 IN EKSTENZIVNOST Pred meseci nas je dnevni in periodični tisk zelo obširno seznanjal s komentarji, ki so opozarjali na neuspeh reforme iz leta 1961. Vemo, da so ta reformna prizadevanja slonela tudi na denarni reformi, ki naj bi kot neke vrste »čarobna palica« rešila vsa nasprotja tedanjega ekstenzivnega gospodarstva. Tedanji reformi smo se odpovedali v glavnem zaradi odpora gospodarstva, ki je nadaljujoč desetletje in pol utrjeno ekstenzivno politiko, zašlo v resne težave. DELOVNI LJUDJE SO ZA REFORMO Danes, ko smo na vrhu prve tretjine naše nove gospodarske, sedaj že tudi družbene reforme, ki sloni na dokaj kompleksnejših in vsestranskih ekonomskih zakonitostih, so se pojavile podobne tendence o opuščanju reformne poti. In vendar je več kot jasno, da je velika večina naših delovnih ljudi silovito odbila te tendence in se dosledno zavzela za nadaljevanje te poti, ki je danes edino možna, da postavi naše gospodarstvo v vrsto ostalih razvitih dežel. Pojav te nove kvalitete, imenu- jem jo zahtevo delovnih ljudi, da vztrajajo v ciljih reformnih sprememb, kažejo, da se je ob sami reformi, vzporedno z vsemi nastalimi težavami pa tudi doseženimi uspehi, spreminjala predvsem naša družbena zavesk mm- . - T Na domžalskem tovornem kolodvoru je iz leta v leto več.)' promet, tako da so skoro vedno polno zasedeni vsi stranski tU" Kljub temu pa je vedno več govora o ukinitvi te lokalne proge' ker da je nerentabilna premiki v družbeni zavesti proizvajalcev so prvi garant uspešnosti reforme In nedvomno jo prav ta kva-lilteta, ki je s statističnimi po-kazovalci ni moč meriti, kvaliteta, ki je med naprednimi proizvajalci povzročila občutne premike v logiki in načinu mišljenja, največja vrednota, ki nam daje ogromno moralno moč in imenitno orodje, s katerim bomo uspevali tudi v pre-maganju naslednjih dveh obdobij naše reforme. Ali jc moč trditi, da se je to naše najpomembnejše akcijsko orožje odražalo tudi v naši občini? Nedvomno lahko trdimo, da so &e takšne spremembe dogajale v mišljenju, v zavesti in v naprednejši usmeritvi večine Proizvajacev naših delovnih organizacij. Čeprav jih ne moremo meriti, Pa vendarle z zadovoljstvom ugotavljamo, da so prisotne ne samo v organizacijah ZK. pač Pa, in to predvsem v samoupravnih telesih delovnih organizacij. \ Delo članov ZK v tej preobrazbi je sicer pomembno, ne Pa absolutno, saj se je vrsta teh pozitivnih sprememb dogajala tudi izven obsega delovanja organizacij ZK. To pa že Pomeni, da postaja reforma last v»h, tako posredno kot neposredno tangiranih proizvajalcev. Idejno-politično delo naše ZK je torej kljub vsem pomanjkljivostim v tem, da je znala ne samo zainteresirati in približati. Pač pa postopoma tudi prenesti v zavest naših delovnih ljudi intencije, vzroke in nujnost. Procesa gospodarske in družbene reforme, ki jo upravičeno smatramo za revolucionarno in dolgotrajno preobrazbo naše družbe v povojnih letih. Lahko torej trdim, da je 1a zavestni premik naših delovnih J.iudi najplemenitejši element, nam daje polno zaupanje in Earancijo, da bomo ob polni osebni in družbeni odgovornosti MpPotobnj , pomeni to, da se naše delovne organizacije tega pojava zavedajo in da hite zmanjševati omenjeni mnevrski prostor, ki ga označujem kot »notranje rezerve«. S tega vidika, pa tudi z vidika modernizacije potemtakem ni misliti, da bi zaposlenost korakala hitreje ali pa vsaj enako hitro kot ekonomska rast. Logika našega proizvodnega p»oeesa bo neprestano takšna da bo stopnja zaposlovanja pod stopnjo dinamike v proizvodnji. Reševanje tega pojava je iskati samo v večjem tempu rasti proizvodnje in pa produktivnosti. To pa sta navsezadnje kategoriji, ki kažeta vsaj pri nas, dokaj spodbudne tokove. Drugi vidik zaposlovanja predstavljajo terciarne dejavnosti, ki kljub navidezni razvitosti še vedno niso dovolj široke, ki še vedno manjkajo tako na področju raznih storitev, na področju trgovine in zadovoljevanja potrošnika i konzumnim blagom, da ne govorim o turizmu, ki še precej nebogljeno, komaj z levim očesom, počasi, a videti je, da tudi zanesljivo poizkuša najti svoje mesto v naši občini. Mislim, da je tudi tod iskati in smotrno odpirati nova delovna mesta. Ce upoštevamo, da zaposlujejo terciarne dejavnosti v razvitih deželah tudi 40 "/o vseh zaposlenih, potem smo v naši občini s svojimi 11% še vedno zelo daleč pod tem poprečjem. Poznano je, da se zavzemam za uvajanje kompenzacijskih del, s katerimi naj bi načrtno ln daljouiocno tuujovuli iu.t.a-poslenost. kar bi v naše gospodarstvo lahko vneslo pomembne in nove stabilizacijske momente tudi na tem področju. Ker pa je ta ideja komaj v začetnem stadiju svojega reševanja, je nedvomno še ne gre omenjati. KAJ JE V REDU IN KAJ JE TREBA SPRAVITI NA PRAVI TIR? Zavedam se, da nisem uspel nanizati in razviti vseh pogledov na to, kar nas čaka in s čimer bomo imeli opravka v procesu modernizacije. Kr. n kje stojimo v gospodarski »e-formi, lahko preberete v poročilu, ki smo ga dostavili vsem delegatom. Prav zaradi tega teh uspehov in tudi neuspehov k .smo jih dosegli, ne p inavljarn Moj cilj je bil le v tem, da poizkusim opozoriti na tiste ele mente, ki bodo za doseganje druge faze naše reforme med temeljnimi. s tega vidika sem izključil tudi vse tiste pojave, ki so danes zelo pomembni, večkrat tudi zelo boleči; izhajajo pa v končni konsekvenci iz kategorij, ki jih tu omenjam. Diskusija jih bo navrgla, osvetlila in s tem tudi dopolnila ta moj prispevek. Naj končam! Dosegli smo določeno stopnjo stabilizacije in normalizacije v procesu naše reforme. Vrsta pozitivnih elementov, kot ugodna sprememba zavesti, načrten dvig proizvodnje in rast produktivnosti nas popolnoma upravičeno hrabre ob vstopu v drugo fazo naše reforme. Lruga vrsta negativnih elementov, kot slaba kadrovska struktura, zanemarjena in neupoštevana pomembnost amortizacije, padajoča stopnja akumulativnosti, delno pa tudi problemi nezaposlenosti zahtevajo, da jih spravimo na tako zadovoljivo stopnjo, da bo tudi zaradi njih izvajanje modernizacije lahko kar se da nemoteno potekalo. ODGOVORNOST KOMUNISTOV NI PRAV NIJ MANJŠA NOB in družbena revolucija sta postali prav zaradi ciljev, ki so bili leta in leta zapisani v srca in zavest vseh naprednih državljanov, last celotne družbe. Ker je sodeloval celoten narod in ker smo imeli v KP tako daljnovidnega, revolucionarnega in sposobnega voditelja, smo kljub nepremostljivim te'.avam tudi zmagali. Tudi gospodarska in družbena reforma v okviru družbenega samoupravljanja je postala neodtujljiva last vseh delovnih ljudi. Postala Je druga, sicer nekrvava, a zato tembolj kom plicirana in dolgotrajna revo lucija. Tovariši komunisti! Sposobnost, strokovnost in znanost, to so orožja, s katerimi se je treba tudi v tej revoluciji postaviti na prvo mesto. Naša odgovornost ni prav nic manjša. C. Matičič Obvestilo S spremembo temeljnega zakona o upravnih taksah, so s 1/1-1968 povečane takse za izdajo in podaljšanje potnih listin. Taksa za iz'lajo in podaljšanje potnega lista j* zvišana od 15 na 150 novih dinarjev, taksa za izdajo vizuma za neomejeno število potovanj pa od 10 na 50 novih dinarjev. Samo potni list (knjižica) stane 25 novih dinarje^ Tako stane sedaj nov potni list z vlogo in vizumom vre« 226 novih dinarjev. Jugoslovanski državljan, ki se je s posredovanjem zavod* za zaposlovanje zaposlil v tujini ali je s posredovanjem takcU* zavoda že zaposlen v tujini, plača takso kot do sedaj po stat' tarifi. S 1/1-1968 so tudi ukinjeni vizumi za tujce. Z veljavni"1 potnim listom (osebnim, družinskim, skupinskim, službenim diplomatskim) lahko tujci od 1. .januarji do 1. novembra 1 96" prihajajo v Jugoslavijo in ob vsakem prioodu do treh mesec** začasno tu prebivajo. Ce ra n-uneravajo prebivati dalj kot f' mesece, so dolžni zaprositi pred iztekom tei?a roka za dovolj«' nje za bivanje pri pristojnem občinskem organu. Pripominjamo, da se ukinja, samo obveznost posedovanj* vizuma, drugih določil zakona o gibanju in prebivanju tujce* v Jugoslaviji pa se morajo tujci strogo držati. Iz pisarne Oddelka za notranje zadeV Ob sindikalnem občnem zboru Občni zbor je bil v dobi priprav na VI. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. 2e od prejšnjega občnega zbora so bili napori delovnih ljudi in članstva sindikalnih organizacij usmerjeni v uresničevanje temeljnih zahtev gospodarske relorme. Le-ta z vso težo ekonomskih odločitev neprestano vnaša take spremembe v naše gospodarsko in družbeno življenje, ki jih doslej nismo bili vajeni. To težo v pomenu prenašanja večje odgovornosti na vse proizvajalce vsi in vedno bolj občutimo; v pogojih gospodarske in družbene reforme so delovne organizacije postale nosilec razširjene reprodukcije ter so s tem prevzele Pomemben delež odgovornosti za lepši in bogatejši jutrišnji dan vseh delovnih ljudi. Sindikalna podružnica kot temelj naš'-organizacije postaja odpovoren forum članstva, ki na vseh nivojih zagotavlja vključevanje sindikalnih gibanj v procesu reformnega prizadevanja. Nekatere slabosti, ki so se pojavile v sindikalnem gibanju zaradi izrazito forumskega delovanja ter nasprotja, ki so se pojavila pa niso bila odstranjena, predstavljajo element, da sindikalna podružnica danes še ne p,c:lstav"ja Povsod močnega sub'aktivnega dejavi.ika. ki bi v delovni organizaciji bil vedno sposoben ustvarjalno delovati, konstruktivno sodelovati in tudi prevzemati nase del odgovornosti za stališča in končne rezultate dela. Potreba po močni aktivnosti sindikata v delovni organizaciji in izven nje je utemeljena s tem, da je sindikat organizacija, ki služi združenim interesom ljudi. Večkrat Pa so interesi posameznika ali določene skupine v odločnem nasprotju z interesi kolektiva. Aktivnosti za usklajevanje in združevanje interesov je bilo v našem dosedanjem delu do neke mere premalo. To dosežemo lahko verjetno samo z aktivnejšo vlogo sindikalne podružnice, preko katere naj bi v bodoče prihajali do stališč in v kateri naj bi sprejeta stališča preverjali in tudi uresničevali. Članstvo preko Svojih organov zahteva večjo akcijsko enotnost in učinkovitost delovanja sindikata, kar pomeni, da moramo temu problemu resno prisluhniti. Predvsem se morajo spremeniti naši organizacijski prijemi, ki so v metodah in načiniti delovanja šibki in kažejo, da ni vse v najboljšem redu. Naj konkretiziramo to s primerom : Prosvetni delavci so imeli prej enotno oziroma eno sindikalno organizacijo za vse šolstvo v občini. Le-ta je bila po letu 1964 razformirana in je sleherna šola ustanovila svojo podružnico. S tem je bilo tudi razbito enotno sindikalno delo in enotna stališča prosvetnih delavcev, ki so bila kot celota močna. Ko to ugotavljamo, nam je jasno, da ne smemo štediti z oblikami sindikalnega delovanja, ker le z najprimernejšimi oblikami lahko zagotovimo nadaljnjo krepitev zavesti sindikalnega članstva. Osnovni pomislek, ki je bil izražen na občnem zboru, je tudi pomislek članstva o zaščitni vlogi sindikata. O tem slišimo razna mnenja, češ da ta funkcija slabi, oz. da sindikati ne ščitijo dovolj posameznih delavcev in pravic delovnih ljudi v celoti. To je brez dvoma izredno pomembno vprašanje, Z razvojem samoupravnih odnosov vsekakor klasična zaščitna funkcija slabi, vendar pa se istočasno krepi tako imenovana politična funkcija, ki je utemeljena v Ustavi in drugi delovni zakonodaji. Samoupravni mehanizem tudi po drugi strani omogoča članstvu dosledno izvajanje dogovorov v interni zakonodaji in se smatra, da je najboljša zaščitna vloga takšna, ki preko dejavnosti sindikata in njegove aktivnosti odpravlja pomanjkljivosti in deformacije, ki nastajajo med samouprav-Ijavcem na eni strani ter samoupravnim mehanizmom na drugi strani. Ob tem se pravzaprav poraja nov problem, kako to vlogo v interesu članstva in v interesu družbe zagotoviti. Po sredi je »kadrovsko vprašanje«. To je mogoče zagotoviti samo s sposobnimi in razgledanimi kadri, ki so pripravljeni aktivno spoprijemati se z nelahkimi problemi današnjega časa. Pa tudi informiranost članstva naj bo taka, da bo članstvo seznanjeno s skupnimi in parcialnimi stališči in da bo ob njih lahko sprejemalo nova ustreznejša stališča. Kakršnakoli delitev pristojnosti med sindikatom in drugimi organi upravljanja bi bila nefunkcionalna in bi pomenila umetno ustvarjanje nasprotij v delovnih organizacijah, ne pa odpravljanje slabosti Vemo. da sindikalna podružnica ne uživa nekega izjemnega statusa v podjetju, je pa močan subjektiven element, ki ga v končni fazi vedno upoštevamo. V samoupravnih aktih delovnih organizacij bi bilo potrebno precizirati tudi možnosti za delo in izobraževanje članov izvršnih odborov sindikalnih podružnic, ter se dogovoriti za enako imuniteto članov sindikalne podružnice, kot jo uživajo člani samoupravnih organov. Občni zbor meni. naj bodo člani izvršnih odborov sindikata pri možnostih za izobraževanje izenačeni s tistimi, ki jim vodstva podjetij omogočajo navzočnost na strokovnih seminarjih in drugih oblikah strokovnega izobraževanja, kajti družbenopolitično izobraževanje v našem samoupravnem sistemu ni nič manj pomembno. Sistematična kadrovska politika je eden od temeljnih pogojev dela tudi sindikalne organizacije, čeravno ugotavljamo, da na našem področju še nismo v celoti doumeli njenega pomena. V tesni zvezi s celotnim delom sindikalnih organizacij se posebej poudarja kadrovsko vprašanje in problem izpopolnitve volilnega sistema v sindikatih, da se doseže boljši izbor voljenih kadrov. Dokončno se moramo otresti občutka, da je naša razprava manj pomembna in da se naših stališč ne upošteva dovolj. Morali si bomo izboriti mesto, ki sindikalni organizaciji v kolektivu pripada, kajti kolektivi, kot širša družbena skupnost in življenjski standard delovnega človeka, uspešno gospodarjenje in dobri medsebojni odnosi so cilji, ki jih skušamo vsak dan v večji in kvalitetnejši meri dosegati. Ivan Mrak Kratkoročni program dela izvršnega odbora občinske konference SZDL Izvršni odbor občinske konference SZDL je na zadnji seji sprejel predlog programa dela za občinsko konferenco SZDL, • čimer je podan že tudi kratkoročni program izvršnega odbora. Izvršni odbor je izhajal iz naslednjega: — učinkovitost Socialistične zveze je v tem, da v raznih oblikah delovanja načenja konkretna in aktualna vprašanja ter ua iJCe odgovore, kako in v ka-"®ri smeri je potrebno razvijati akcijo za reševanje teh vprašanj; — praktično je nemogoče, da 01 konferenca Socialistične zve-*e ter njen izvršni odbor sama 2ase, brez naslonitve na pobude Političnih organizacij in občanov, razpravljala in zavzemala stališča. Na podlagi tega je izvršni ao°r sklenil, da se formirajo Akcije, k; bodo organizirale pčane v razprave po posameznih speciaiiziranin področjih S takim načinom organiziranja dela bo doseženo naslednje: — izvršen bo sklep konference o posameznih konkretnih zadolžitvah po področjih dela, — specializacija razprav bo imela za posledico večjo strokovnost stališč in s tem večjo avtoritete), — v delo sekcij bo vključenih veliko večje število občanov, ki problem poznajo, — in kot najpomembnejše. Socialistična zveza bo s tem resnično postala tribuna občanov in ustvarjalec pogojev za demokratično reševanje družbenih protislovij, tam in takrat, ko se bodo le-ta pojavljala. Za to izvršni odbor predlaga, da se formirajo naslednje ••• k cije: L Sekcija za mednarodne odnose. 2. Sekcija za družbenoekonomska vprašanja kmetijstva in vasi. 3. Sekcija za razvoj družbe- nih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja. 4. Sekcija za razvoj samouprave. 5. Sekcija za vprašanja zaposlovanja. 6. Sekcija za poživitev društvenih dejavnosti. 7. Sekcija za razčlenjevanje odnosov med skupščino občine in krajevno skupnostjo. 8. Sekcija za organizacijsko politične skupine. Naloga Izvršnega odbora in volilne komisije je, da v najkrajšem času predlaga sekretariate sekcij, ki bodo nadaljevali izvajanje naslednjega programa : 1. V sekciji za mednarodne odnose Ta sekcija naj bi po predlogu programa organizirala informativna predavanja in razgovore o: — krizi na Bližnjem vzhodu, vključno Ciper. — vključevanje Jugoslavije in posebej Slovenije v aktualno evropske družbene in politične procese, — družbeno-politični premiki v sosednih deželah in medsebojnih odnosih med njimi, — Jugoslavija in svetovna konferenca o trgovini in razvoju. — možnosti za sodelovanie občanov pri formiranju zunanje politike. — aktualna mednarodna dogajanja, informiranost občanov in razčiščevanje idejno političnih nejasnosti o mednarodni situaciji. 2. v sekciji za vprašanja kmetijstva in vasi Ta sekcija naj bi z vsemi zainteresiranimi pripravila konkretne razgovore o: — položaju zasebnega kmetijskega proizvajalca v reformnih pogojih, — položaju zasebnega kmetijskega proizvajalca nasproti družbeno kmetijskim obratom. — položaj zasebnega kmeti i-skesra proizvajalca nasproti privatnemu sektorju v obrti, — oblikah dela in doseženih uspehih ter pomanjkljivostih v 'looperacijc-kih oano-ih, — »ocialnozdravstvenih vprašanjih zasebnega kmeta, — viogi skupščine oučine in ostalih družbenih faktorjev pri kreiranju kmetijske politike v občini. — vlogi skupščine občine in krajevne skupnosti pri oblikovanju kulturne politike na vasi, — vlogi skupščine občine in krajevne skupnosti pri razvijanju kmečkega turizma — vlogi družbeno-političnih organizacij pri razčiščevanju družbeno-ekonomske problematike kmetijstva in vasi ter razčiščevanju idejno političnih gledanj na to področje. 3. V sekciji za razvoj družbenih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja Ta sekcija naj bi z vsemi zainteresiranimi pripravila razgovore o: — problemih razvoja, dela in odnosov družbe — izobraževalna skupnost, — delovna organizacija — prosvetni delavec, — problemih izobraževalne skupnosti kot organa družbene samouprave, — izobraževalnih institucijah kot samoupravnih organizacijah — problemih družbeno-eko-nomskega položaja prosvetnega delavca, kot ustvarjalne osebnosti, — problematiki meril in kriterijev za delitev dohodka in osebnega dohodka. 4. V sekciji za razvoj samouprave Ta sekcija naj bi pripravila z vsemi zainteresiranimi konkretne razgovore. Zaradi širine nalog in svojega namena bi morala sekcija budno spremljati razvoj samouprave na: — področju samouprave v zdravstvu, — področju samoupravljanja v stanovanjskem gospodarstvu, — področju socialnega varstva in socialne politike, — področju komunalnega gospodarstva in zemljiške politike, — področju samouprave v gospodarstvu itd. Posebna naloga sekcije jo, da sodeluje z ustreznimi komisijami pri drugih družbeno-političnih organizacijah, posebno z občinskim sindikalnim svetom. 5. V sekciji za vprašanja za-pcslovanja Ta sekcija naj bi glede na to. da se v zadnjem času in v vedno ostrejši obliki kažejo problemi zaposlovanja, sama izdelala program. To predlaga izvršni odbor zaradi tega. ker je tak program brez predhodnih temeljitih analiz te*ko postaviti. Sekretariat sekcije ima nalogo, da se poveže z vsemi faktorji, ki v tej smeri delujejo, nripav: material (analize) ter na podlagi le-tch organizira rvojo dej-ivnost. 0 V seViji za noživitev društvenih dejavnosti Ta sekcija naj bi v svojem Togramu razpravljala o naslednjem: — proučila naj bi položaj društvenih dejavnikov glede na njihove odnose z družbeno skupnostjo (predvsem materialne in kadrovske), — ocenila naj bi dosedanje delo društvenih dejavnikov v občini (ZKPO, Zveze za telesno kulturo, telovadnih društev Partizan. Ljudske tehnike, tabornikov, društva inženirjev In tehnikov itd.). Sekcija naj bi v osnovnih smereh za ta področja ugotovila, kakšno je sedanje stanje. Izhodišče proučevanj naj bi bil predvsem človek kot subjekt odnosov na kateremkoli področju. V stališča do teh odnosov bi sekcija morala zajeti tako materialne vidike kot vidike oblikovanja programske politike. S teh izhodišč naj bi sekretariat sekcije izvršil osnovne raziskave, nato pa na različnih posvetih oblikoval posamezna konkretna stališča, ter jih posredoval ustanovam, organizacijam, skupščini občine ter drugim. »Olovke proti naravi« je bil naslov prvega v seriji predavanj, ki jih bo v tej sezoni organiziralo P. D. Domžale z namenom, da pridobi čimveč občanov za obisk gora, kjer bodo našli mir, sprostitev in zdravje. Priznani predavatelj prof. dr. ing. France Avčin je obravnaval vedno pogubnejši vpliv industrijskih odpadkov in izpušnih plinov na čistost narave in zraka, kar vpliva tudi že na zdravje človeka. Vedno gostejši promet, tako cestni kot železniški in vedno razvitejša industrija ustvarjajo pline, ki so zdravju škodljivi in nevarni. V Ameriki, tam kjer je ob cestah gostejši promet, zamira rastlinstvo in vse Živo. Puščave po svetu se širijo. Mnogo zastrupitev je že bilo tudi pri nas. Ce pozimi leži sneg samo nekaj dni, je že ves umazan od saj Iz dimnikov. Te seje In pline, ki se povsod vsedajo na tla kakor megla, vdihava seveda tudi človek. Vsi ti plini, saje idr., ki jih človek vdihava, slabijo njegovo odpornost proti boleznim in spodkopavajo njegovo zdravje. Ta nevarnost je še toliko večja tam, kjer človek prekomerno uničuje gozd, ki je najboljši oči-ščevalec zraka. Gozdovi pa so ponekod že skoraj iztrebljeni, pa tudi v Sloveniji se prekomerno krčijo. Industrializirani človek si torej sam sebi korilje grob. Po eni strani z velikimi skoki razvija industrijo, dosega vedno večje moči in hitrosti, po drugi strani pa uničuje naravo, ki je glavni pogoj za njegovo življenje na zemlji. Človek rabi torej več čistega zraka in miru, če hoče ostati zdrav, to se pravi res zdrav, odporen proti boleznim in kvar- 7. V sekciji za razčlenjevanje ednosov med skupščino občine in krajevno skupnostjo. Ta sekcija naj bi proučila pozitivne izkušnje pri organiziranju in programiranju življenja ln dela občanov glede na današnjo stopnjo družbenega razvoja. Predvsem, pa bi morala pripraviti razgovore o: — krajevni skupnosti in o njenih nalogah v samoupravnem sistemu, — prenašanju samoupravnih pravic na krajevno skupnost, — Krajevni skupnosti kot posredovalki interesov med skupščino in občani, — temeljnih odnosih med krajevno skupnostjo, skupščino občine in ostalimi organizacijami, — programih Krajevnih skupnosti kot sestavnem delu programa družbenega razvoja komune, — izkušnjah in pobudah za organizacijo gospodarskega in kulturnega življenja v krajevni skupnosti, nim vplivom okolja, v katerem mora živeti. In rešitev se ponuja od sebe: gozdovi, planine, gore so najboljša okrevališča in rekreacijski centri. Boriti bi se morali zato proti vsaki zastrupljajoči mehanizaciji v planinah. Hodimo v hribe, hodimo peš, to je bil osnovni poziv predavatelja vsem, ki se žele aktivnega počitka in miru. Ta poziv je bil namenjen nam vsem! Premislimo o njem! Opomba uredništva: Odlični predavatelj, zanimiva in aktualna tema ter množica edinstveno lepih barvnih posnetkov, projeciranih na platno, bi morali privabiti v Kino dvorano množico mladine in vse — virih in načinih finnncira-naj dela v krajevnih skupnostih. <;. Organizacijsko politična skupina naj bi proučevala: — pravila občinske organizacije SZDL glede na različne določbe o organizaciji občinske konference, načinih delovanja itd. — metode delovanja občinske organizacije, koliko le-ta omogoča občanom sodelovanje in njihov vpliv na kreiranje politike in jih hkrati usposablja v funkcijo samoupravljavcev, — in usklajevala oblike delovanja z o" alimi družbenopolitičnimi faktorji v občini. Izvršni odbor daje s tem okvirni progr;.m delo konference izvršnega odbora in njenih sekcij v javno razpravo. Posebno dol':nost morajo pri tem čutiti kraj vne organizacije, ki naj o predlogu razpravljr.jo z občani. Izvršni odbor Občinske konference SZDL tiste, ki so ali ki še ljubijo if spoštujejo lepoto naših gora, saj bi uživali v izbranosti besed i" v odkritem nizanju problemov, ki naj bi jih poznali mi vsi-Vendar — dvorana jo bila skoro prazna in človeku je bilo neprijetno ob razpravi, ali naj predavatelj s predavanjem za' čne, ali naj organizator redkim navzočim vrne plačano vstopnino. Hvaležni smo predavatelju, da se je kljub vsemu odločil, da bo predaval, saj smo bili tako deležni užitka, ki se ne nudi tako pogosto. Za »kulturne4' Domžale pa to predavanje ni bil ravno najboljši vstop v sezon" povečane kulturne dejavnosti, kakor radi nazivamo zimsko obdobje. Iz pisarne oddelka za notranje zadev* Obvestilo Z odlokom o javnem redu in miru, katerega je sprejel* Skupščina občine Domžale in je bil objavljen v Uradnem vrstniku št. 9 dne 15/12-1966, je v VIII. poglavju urejena tudi zimska služba v občini. Tako 15. člen zahteva, da morajo lastniki, upravitelji, najemniki nepremičnin ob javnih poteh takoj — oziroma če snef pade ponoči — do 7. ure zjutraj pločnike očistiti snega. To zimo je zapadlo precej snega, ugotavljamo pa, da nekateri lastniki ne odstranjujejo snega s pločnikov niti ne v0' sipajo poledenelih pločnikov s peskom ali žaganjem, da bi s« občani na hodnikih počutili varne. Do sedaj ni bilo težjih ne' sreč, vsak dan pa vidimo padce otrok in starejših oseb, ki '" utegnili imeti tudi težke posledice. Organi javne varnosti že nekaj časa opozarjajo tiste last' nike, upravitelje stavb in hišne svete, ki ne vzdržujejo pločnikov tako, kot je z odlokom predvideno. Obveščamo te občan«' da bomo kršitelje tega odloka predlagali v upravno kaznovanj« sodniku za nrekrške po 20. členu 2. odstavka, ki predvideva tovrstne kršitve kazni od 30 do 200 novih dinarjev. O prvem planinskem predavanju 4 Iz razprave mladih na občinski konferenci Zveze komunistov Mladi v domžalski občini dostikrat povedo, kako grenko na račun razmer na nekaterih področjih svojega življenja in ob tem navadno tudi pravijo: »Kaj neki delajo komunisti, ali sploh kaj delajo?« V oktobru 1967 je bila občinska konferenca Zveze komunistov in gotovo je, da mlade in tudi druge zanima, če so »uradni predstavniki« mladih, člani vodstva Zveze mladine, na tej konferenci izrazili mnenje in stališča svojih tovarišev. Kot predstavniki občinskega komiteja ZMS so na tej konferenci razpravljali Franci Kovač, Viki Pogačar, Milan Vodoplvec in Vida Dime. Na omenjeni konferenci se je precej razpravljalo o mladini in to z dveh vidikov: v zaskrbljenosti zaradi maloštevilnega vključevanja mladih v ZK in zaradi zelo medlega vključevanja mladih v družbeno in druž-beno-politično življenje sploh. Milan Vodopivec je v svoji razpravi opozoril, da v osnovnih šolah zelo skrbijo za družbeno vzgojo mladih. Za to so posebej ure moralne vzgoje, vendar ponekod predavatelji komaj vedo za namen teh ur, včasih pa jih izkoristijo za druge šolske predmete. Ko mladi pridejo iz osnovne šole, vedo, da se našemu družbenemu redu pravi socializem, beseda »samoupravljanje« jih tudi zveni precej domače, toda redkokdo bi znal ti dve besedi kaj bolj določeno opredeliti. Dosti dalj pa njihovo znanje ne seže. To je Posebno sla',-c> zaradi tistih fantov in deklet, ki ne nadaljujejo šolanja, ampak se zaposlijo v tovarnah. Tam delajo osem ur na dan, za ostalo življenje v tovarni se ne zanimajo, saj se ne čutijo sposobne, da bi kaj razumeli. Tudi mladinskim organizacijam se redko odzovejo, saj ' jih iz osnovnih šol bolj slabo poznajo. Za to so v dobršni meri krivi mentorji, ker osnovnošolskim mladinskim aktivom premalo pomagajo pri delu. Tudi Franci Kovač je govoril o mladih v proizvodnji in o samoupravljanju. V zadnjih dveh letih opažamo, da so v delavske svete in upravne odbore izvoljeni tudi mladinci in mladinke. Zal pa ne moremo trditi, da v njih resnično delajo, razpravljajo o važnih vprašanjih in izražajo svoja stališča. Zaradi neznanja, neizkušenosti ln strahu mnogi vso mandatno do-ho molčijo in tako res ne pomenijo več kot številke. Mladinska organizacija bo morala več storiti za izobraževanje teh ljudi in pri tem ji bodo potrebna finančna sredstva. Ali bodo komunisti dopustili, da tudi lefos ne bo dovolj denarja za vse akcije, ki jih bo obravnaval občinski komite ZMS? Franci Kovač, sedanji predsednik Zveze mladine v občini Domžale, je tudi govoril o brezposelnosti mladih in o kvarnem vplivu tega pojava, ki bi mu lahko rekli že »proces nezaposlovanja mladih«, saj že dolgo traja in je skoraj popolnoma zavesten in se večine njegovih učinkov vsi zavedamo. Vsi predstavniki mladine so poudarili, da komunisti niso ničesar storili na področju kulture in športa. Mladi se dosti raje zbirajo na teh dveh področjih kot na sestankih, poleg tega pa zdrav razvoj človeka zahteva, da je športno in kulturno aktiven. »Vrhunski šport ima idealno materialno osnovo — kdo pa je odgovoren za primerno športno aktivnost vse druge mladine?« je povedal Franci Kovač. In Viki Pogačar: »Kdo podpira nogomet v Domžalah in kdo je bil za to, da sta na razdalji f> km dve kegljišči ?« Občinski komite je imel v lanskem letu dva programa za udejstvovanje mladih na kulturnem in športnem področju, a nista bila izvršena, ker je bilo premalo denarja in še manj kadrov (vaditeljev, režiserjev). Tudi mladinska kluba v Domžalah in Mengšu ne delata, ker ni kadrov, da bi vodili delo v njih. Konferenca je na podlagi te razprave sprejela sklep, da bo preko svojih organov proučila, ali Občinska zveza za telesno kulturo in Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij zadovoljivo skrbita za množičnost mladine na športnem in kulturnem področju in če namenjata dovolj finančnih sredstev v ta namen; poleg tega bodo v Domžalah in Mengšu zadolžili posamezne komuniste za pomoč pri delu mladinskih klubov. Viki Pogačar je govoril tudi o pokojninah. Poudaril je, da se o tem, kako so se priznavala partizanska leta in kakšni so razponi pokojnin (od 20 do 600 tisočakov) toliko govori, da bi morali tudi komunisti malo bolj prisluhniti. Tudi sicer so še precejšnje materialne razlike v naši družbi: »Vsaka druga hiša ima delavnico.« je dejal, »davki so smešno nizki, mnogi obrtniki in »fušarji« pa uživajo kapitalizem v socializmu.« Po eni strani beremo v časopisu pohvalo mladincu, tekmovalcu v go-cartu. ki se sam financira, na drugi strani pa je neprimerno veliko število mladih, ki delajo osem ur dnevno ali pa še popoldne — za hrano in in neredko moraio dobro paziti, kaj govorijo. Viki Pogačar je opozoril, da take stvari zelo bodejo v oči in komunisti hi jim morali posvečati več pozornosti. Vse razprave mladih so izzvenele v tem smislu, da bi morali komunisti več storiti za to. da bo mladina sama zadovoljna in z njo tudi starejši. Vida Dime Obrtno podjetje »Novoprem« DOMŽALE, Kidričeva 14 proizvaja v svojih obratih: — stavbeno pohištvo za opremo stanovanj ter drugih objektov in notranjo pohištveno opremo po individualnih načrtih, — raznovrstno leseno embalažo, modele po posebnih naročilih ter industrijsko leseno opremo. Na zalogi imamo za takojšnjo dobavo: — tapetniške izdelke (kavče, divane, vzmetnice, zimnice), — nahrbtnike in potovalne torbe raznih vrst, — za opremo jedilnih kotov in jedilnic dobavljamo kotne klopi, tapecirane v skaju in furnirane v furnirju ohreha, bresta, mahagonija in jesena ter jedilne mize, fiksne in raztegljive. Mize so obložene z ultrapasom. Sprejemamo naročila: — za opremo zasebnih stanovanj, za izdelavo oken, vrat, predelnih sten, stenskih omar in podobno. — Cene naših izdelkov serijske proizvodnje in individualnih naročil so konkurenčne, roki dobave kratki. »NOVOPREM« Domžale PRED REELEKCIJO Temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah v letošnjem letu kljub precejšnjemu in zavzetemu prizadevanju sindikatov ni doživel tolikih sprememb, kot so bile pričakovane. Sindikati, predvsem pa komisija za samoupravljanje pri republiškem svetu ZS.7 so se zavzemali tudi v zveznem merilu za teme-ljitejše spremmebe navedenega zakona z namenom, da reelekcija izgubi svoj administrativni pomen ter da dejansko postane gibalo napredka. No, razprave na nivoju republike in na nivoju zveze pa so pokazale vse boli na to, da materiali niso dovolj tehtni in pre-diskutirani in se je celotna problematika zreducirala na določitev reelekcijskih rokov v razpone, tako da se izogne osnovni pomanjkljivosti do sedaj predpisane reelekcije, to je »kampanjskim razpisom«, tako da se reelekcija praktično lahko izvaja prek vsega leta. Da bi bila popolnoma razumljiva, podajamo celotni zakon o spremembi temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja V delovnih organizacijah, in sicer zato, ker posameznih točk ni mogoče oblikovati v poljudni obliki. »Pri delovnih organizacijah, pri katerih so bili sedanji direktorji na tem mestu na dan uveljavitve temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov (Ur. list SFRJ 15/64) bo ponovno imenovanje direktorja opravljeno v letu 1968 in sicer: 1. pri delovnih organizacijah, pri katerih so bili direktorji imenovani v sedanjo funkcijo v času od 1. januarja do konca aprila zadevnega leta — najkasneje do 30. junija 1068; 2. pri delovnih organizacijah, pri katerih so bili direktorji imenovani v sedanjo funkcijo od 1. maja do 31. decembra zadevnega leta — najkasneje do konca tistega meseca v letu 1968. v katerem so bili imenovani v sedanjo funkcijo. Pri zavodih, ki opravljajo dejavnosti s področja izobraževanja in vzgoje, pri katerih so bili sedanji direktorji na tem mestu na dan uveljavitve temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov, mora biti ponovno imenovanje opravljeno najkasneje do konca junija 1968. Cas. po katerem mora biti opravljeno ponovno imenovanje direktorjev pri delovnih organizacijah iz prvega odstavka oziroma pri zavodih iz drugega odstavka tega člena, ne moro izteči pred potekom štirih let od dneva, ko je začel veljati zadevni zakon. Delovne organizacije iz prvega odstavka, oz. zavodi iz drugega odstavka tega člena morajo najkasneje tri mesece pred potekom časa za ponovno ime- novanje direktorja razpisati to mesto. Direktorji delovnih organizacij iz prvega odstavka tega člena in direktorji zavodov iz drugega odstavka tega člena in direktorji zavodov iz drugega odstavka tega člena ostanejo na svojih mestih do dneva, ko izročijo dolžnost novemu direktorju, vendar najdalj do preteka roka iz prvega oz. drugega odstavka tega člena. Ta zakon velja od 7. januarja 1968 dalje.« V družbeno-političnem oziru pa ostane ocena za delovne organizacije, ki bodo izvajale reelekcijo in tudi za tiste, ki je ne bodo izvajale, politična obveznost, kajti ocenjevanja brez poglabljanja v zaključni račun in druga dela vodilnih tovarišev si skoraj ne moremo zamisliti. Suhoparna administrativna zapoved, ki jo citira sam zakon, je premalo, da bi delo dosedanjih direktorjev, ki zapadejo v reelekcijo, ustrezno ocenili. Pomen in smisel reelekcije je. da na odgovorna delovna mesta pridejo tovariši, ki so sposobni uspešno voditi delovno organizacijo, da bodo uživali zaupanje celotnih delovnih kolektivov, to pa so kadri, ki jih izberemo na osnovah, ki smo si jih sami ustvarili in na osnovah, ki jih imamo podane v interni zakonodaji ter finančni dokumentaciji delovnih organizacij. V letu 1968 po še nepopolnih podatkih zapade 27 delovnih mest direktorjev v reelekcijo, in sicer direktorska delovna mesta v naslednjih delovnih organizacijah : Toko Domžale, Trak Mengeš. Termit Domžale, STUGS Domžale. Universale Domžale, Filc Mengeš, Veterinarski zavod Domžale, Osnovna šola Dob, Osnovna šola I Domžale, ZGI Domžale. Delavska univerza Domžale, Gostišče pri Konšku Trojane, Knjižnica Domžale, Se-mesadika Mengeš, Kmetijski poskusni center Jable, Tam i z Mengeš, Komunalno gospodarstvo Mengeš, Napredek Domžale, Remont Domžale, Zavod za gospodarsko propagando Domžale, Menza Induplati Jarše, Mizarska delavnica Moravče, Čevljarska delavnica Lukovica, Kmečki mlin Srednje Jarše, Pekarija Domžale, Gostišče pri Lovcu Mengeš ter LIP Radomlje, kolikor ne bo izvršena integracija s Slovenijalesom. Kakor vidimo, je precej delovnih organizacij s področja gospodarstva in negospodarstva, ki jih v letošnjem letu po zakonskih določilih zadene reelekcija, to pa pomeni, da morajo ti delovni kolektivi ob največjem sodelovanju z občinsko skupščino ter z družbeno-poli-tičnimi organizacijami v podjetju in občini razviti tako druž-bcno-politično dejavnost in aktivnost, ki bo pogojevala najbolj zdrave odnose v kolektivih ter podala tako oceno dela direktorjev delovnih organizacij, ki jim po sedanjem delu pripada. Kakor vidimo, zadeva ni tako lahka, kakor na prvi pogled izgleda, kajti subjektivni ele- menti se z objektivnimi pogoji ne morejo med seboj kompenzirati, ker so za dobro reelekcijo potrebni tako finančni kot drugi pokazatelji, kakor tudi realna subjektivna ocena kolektiva, v enotnem in pravičnem izrazu. Ivan Mrak Novi delovni čas Okrog tega pojma se nizajo najrazličnejši naslovi od »deljen delovni čas, premaknjeni delovni čas, prestavljeni delovni čas. evropski delovni čas in nazadnje, nov delovni čas«. Vsi ti pa tako ali drugače prizadenejo odnose do delovne organizacije, do dela, do standarda, do popoldanskega dela in še bi lahko naštevali. Uvedba novega delovnega časa, v karšnikoli obliki se ta že pojavi, postaja v zadnjem času aktualna tudi na področju naše občine in predstavlja pa tudi ne predstavlja problema. Da je problem, o tem govore najbolj splošni pogoji neurejenih razmer družbenega standarda: — neustrezna mreža otroškega varstva; — neurejena družbena prehrana; — neurejene komunikacijske zveze, glede na različne začetke in zaključke delovnega časa; — neprilagodljivost ljudi na deljen delovni čas, glede na zasebne razmere; — nekatere delovne organizacije bi z ozirom na način dela lahko v celoti prešle na nov delovni čas (Toko). So pa tudi razlogi, ki govore za to, da nov delovni čas ne predstavlja posebnega problema in da mu ni posvečati tako ve like pozornosti, kot na prvi pogled izgleda, na primer: — na deljen delovni čas prehaja manjše število ljudi in to iz upravnih in režijskih služb: — deljen delovni čas je že močno uveljavljen v trgovini, zdravstvu, prometu — pa tam za to ni nobenih posebnih problemov: — delavci, ki jih prizadeva sprememba delovnega časa, so po kategoriji osebnih dohodkov v pretežni meri iznad poprečja in zato drugi dodatni izdatki v tem pogledu ne ogrožajo življenjskega standarda. Plenum ObSS meni, da je deljen delovni čas, pa v kakršnikoli obliki se pojavi, kar je dokazano tudi statistično, pozitiven v pogledu produktivnosti, da pa bi s takojšnjo uvedbo, vsaj v začetni fazi povzročil nekatere težave. Te težave bi s v začetku zaradi neprilagojenosti pokazale v padcu produktivnosti, morda trenutnemu poslabšanju zdravstvenega stanja, kar izvira iz drugačnega načina prehrane itd. Delovni ljudje si standard zvišujejo v prvi vrsti na račun prehrane in bi ga ob uvedbi novega delovnega časa na isti račun skušali obdržati na doseženem nivoju. Delovne organizacije pristopajo k individualnemu reševanju vprašanj toplega obroka v opoldanskem odmoru, morda celo individualno reševanje otroškega varstva, kar pa brez združenih, v občinske okvire vključenih rešitev nikakor ne gre. Ta moment bo povzročil precejšnje razlike v organizaciji družbene prehrane. Z uvedbo novega delovnega časa, ho v pretežni meri odpravljena problematika popoldanskega dela, ki v davčnem pogledu ni evidentiran in ki v sedanji fazi precej doprinaša k višjemu standardu, v nasprotju s tem pa so podane mnogo večje možnosti za dvig produktivnosti v delovnih organizacijah in s tem za višji osebni dohodek, ki bi v nekih realnih mejah nadomeslili prejemke iz popoldanskega dopolnilnega dela. Plenum meni. ob v-eii navedenih ugotovitvah, da je uvedba deljenega delovnega časa pozitivna, da pa ne sme biti kampanjska, niti nepremišljena. Zato priporoča, da vse sindikalne podružnice in samoupravni organi o tem problemu resneje razpravljajo tor da se lotijo najprej preučevanja » vzemi nakazanimi posledicam', ki iz tega izvirajo, ter da postopoma (ne vsi naenkrat), če potreba to nakazuje, preidejo na novi delovni čas. Seveda bodo morale delovne organiz icijtf' skupno z občinsko skupščino načelno in v materialnem po-idodu rešiti nekatere generalne probleme, ki iz tega izvirajo. Plenum osvaja predlog, naj se formira strokovna komisija, sestavljena iz gospodarstvenikov, ekonomistov, pravnikov, sociologov, psihologov, socialnih delavcev, zdravnikov ter družbeno-poliličnili delavcev, da izdela analizo o realnih možnostih uvedbe novega delovnega časa. katere zaključke bodo lahko delovne organizacije in občinska skupščina pri sklepanju in ukrepanju o uvedbi novega delovnega časa upoštevale. Ivan Mrak Dopisujte v Občinski poročevalec! Priimek. Ime In bivališče Promet : Clstf dohodek Cisti Davek na TDS predpis, prlsp. osnova davek 4 3 6 Osnova zvezni 1 za pr. dav. prom. občinski zvez. k 7 a davek obč. P a Član. zbor. 3 Skupa) 10 Bcrgant Marjan, ivrašče 1 40.000 11.000 1.980 — — — — 40.000 — 8.000 16 9.996 Cerar I'rane, Suša i 30.000 14.000 2.640 — — 433 — 30.000 — 6.000 20 9.093 Cokan .lože. Lukovica 19 3.500 3.000 540 — — — — 5.500 — 550 4 1.094 Dnlinšek Alojz, Vir, Cojzova 10 13.283 4.202 756 _ _ _ _ 13.283 _ 2.657 6 3.419 Gregorc Franc Mengeš 55.000 18.000 5.040 — — — 55.000 — 11.000 26 16.066 Ilroval Kranr. Domžale 14.701 3.341 599 — — — — 14.701 — 2.377 | 2.981 Habjan Franc. Domžale 35.792 14.000 2.640 — — 490 — 35.792 — 7.158 20 10.308 Koojančič Silvo. Ncgastm 4.736 2.000 360 — — 65 — 4.736 — 947 3 1.375 Kunaver Peter, Vir 36.442 9.000 1.620 — — — — 36.442 — 9.286 13 10.921 Lennardi Ludvik, Vir 24.208 4.000 720 2096 209 — — 24.208 — 4.841 6 5.776 Lavrič .lože, Trzin 24 20.000 10.000 1.800 — — 290 — 20.000 — 4.000 14 6.104 Ocepek Frane, Zaboršt 19.975 8.000 1.440 — — 543 — 19.975 — 3.995 12 5.990 Prašnikar Vinko, Vransko 20.000 8.000 1.440 — — 544 — 20.000 — 4.000 12 5.996 Prislan I'rane, Domžale 40.000 14.000 2.640 — — » — — 40.000 — 8.000 20 10.660 Pcstotnik Janez. Domžale 61.000 14.000 2.640 — — — — 61.000 — 12.200 20 14.860 Pirnat .lože. Trzin 104 24.906 13.000 2.600 — — — — 24.906 — 4.981 19 7.600 Rozman Ivan. Mengeš 14.000 4.000 720 — — — — 14.000 — 2.800 6 3.526 Rode I'rane. Trajava 2 54.292 14.000 2.640 — — — — 54.292 — 10.858 20 13.518 Sašek .lože, Domžale 36.555 8.000 1.440 — — 440 — 36.755 — 7.351 12 9.243 Skok Lovro, Loka 2 79.118 18.000 5.040 — — — — 79.118 — 15.824 26 20.890 Zavrl Pavel, Vir, Cojzova 69.920 14.000 3.080 — — — — 69.920 — 13.984 20 17.084 Elcvcc Janez ml.. Preserje 49.572 13.000 2.240 — 608 — 49.572 — 9 914 19 12.781 K2utpaJ 1,206.846 331.952 82.160 2096 209 3414 — 1,206.846 — 242.352 482 328.517 Seznam odmere prispevka gostilničarjem za leto 1967 Priimek, lmc In bivališče 1 Promet 2 Cisti dohodek S Cisti Davek na TDS predpis, prlsp. osnova davek 13 6 Osnova zvezni 7 za pr. dav. občinski 8 Prom zvez. 7 a davek obč. 8 a Član. zbor. 9 Skupaj 10 Adamič Pavla, Lukovica 106.430 10.000 1.290 — a) b) c) d) 14.000 40.000 14.000 6.800 40.000 45.630 2.799 7.999 1.867 1.134 5333 7.606 85 28.113 Bcrnik Dana, Vir Cojzova 7 92.800 12.000 1.548 2 1.460 a) b) C) d) 19.200 39.600 6.000 19.200 39.600 28.000 3.837 7.919 1.000 2.558 5.279 4 668 102 28.371 Burica Stane. Dragomelj 112.960 20.000 2.580 2 1.460 a) b) c) b) 6.300 20.580 2.080 6.300 20.580 84.000 1.259 4.115 348 840 2.744 14.003 170 27.519 Bcrgant Marija. Kraščo 1 25.600 5.000 645 — a) b) O d) 4.000 7.400 4.000 1.200 7.400 13.000 800 1.480 467 200 986 2 167 43 6.788 Baloh Ivan, Učak, Doline 16.000 2.000 258 — a) b) c) d) 1.000 5.500 400 1.000 5.500 9.100 200 1.100 67 133 733 1.627 17 4.135 Benkovič Mirko, Blagovica 155.500 22.000 2.838 1 730 a) b) c) d) 29.900 46.200 29 900 14.400 46.200 M .000 5.979 9.237 3 986 2.400 6.158 10.835 187 42.350 Barlič Pavla, Blagovica 53.200 5.000 645 — a) b) c) d) 12.400 14.800 3.200 12.400 14.800 22.800 2.47H 2.958 533 1.652 1.972 3.800 43 14.081 Borltnar Anton, Jarše 64.600 10.000 1.290 1 730 a) b) c) d) 4.000 22.800 10.800 4.000 22.800 27.000 800 4.560 1.800 533 3.040 4.501 85 17.339 Priimek, Ime In bivališče 1 Promet 2 Cisti dohodek Cisti predpis, prlsp. i Davek na TD8 osnova davek 9 6 Osnova za zvezni 7 pr. dav. občinski S Prom. davek zvez. obč. 7 a 8 a Član. zbor. S Skupa] 10 Čolnar Marija, Trzin 33 24.250 5.000 645 a) b) c) 0) 2.850 8.000 2.400 2.850 8.000 11.000 570 1.599 400 380 1.066 1.834 43 6.537 Čolnar Amalija, Trzin 62.400 10.000 1.290 a) b) O c) 3.200 16.400 2.800 3.200 16.400 40.000 639 3.297 467 426 2.186 6.668 85 15.040 Cerar Alojz, Moravče 15 56.600 15.000 1.935 a) b) c) d) 5.400 12.200 5.400 3.000 12.200 36.000 1.080 2.440 720 500 1.626 6.001 128 14.430 Cerar Ciril, Radomlje 19 41.970 15.000 1.935 a) b) 0 d) 4.400 11.070 3.600 4.400 11.970 22.000 880 2.393 600 586 1.596 3.667 128 11.785 Dečeko Leopold, Sp. Jarše 5 109.300 16.000 2.064 a) b) O d) 8.000 25.200 12.100 8.000 25.200 64.000 1.599 5.838 2.016 1.066 3.892 10.668 136 27.279 Friškovee Tinca, Mengeš 158.500 20.000 2.580 a) b) c) d) 32.000 63.200 4.800 32.000 63.200 58.500 6.399 11.238 800 4.266 7.492 9.752 170 42.697 Flerin Franc, Mengeš, Trdinov trg 129.900 13.000 1.677 a) b) c) d) 10.000 34.000 32.500 '10.000 34.000 53.400 1.998 6.798 5.418 1.332 4.532 8.902 110 30.767 Gumilar Milan, Mengeš, Zadružna 64.400 10.000 1.290 a) b) c) d) 6.600 24.200 8.000 6.600 24.200 25.600 1.320 4.839 1.334 880 3.226 4.268 85 17.242 Igrec Frančiška, Ihan 69 107.070 15.000 1.935 a) b) O d) 4.000 39.060 15.000 4.000 39.060 49.000 798 7.809 2.501 532 5.206 8.168 128 27.077. Ja*iežič Vida, Pšata 31 102.600 18.000 2.322 2 1.460 a) b) c) d) 2.000 17.600 " 27.000 2.000 17.600 56.000 399 3.519 4.500 266 2.346 9.335 153 24.300 Janoš Vinko, Domžale 156.680 15.000 1.935 1 730 a) b) c) d) 58.000 33.600 2.080 58.000 33.600 63.000 11.598 6.717 347 7.732 4.478 10.502 128 44.167 Ariiant Majda, Domžale 90.240 15.000 1.935 1 ; 730 a) b) c) d) 25.000 31.240 •' 4.000 25.000 31.240 30.000 4.998 6.246 667 3.332 4.164 5.001 128 27.201 Jerman Ivana, Količevo 99.700 15.000 1.935 a) b) O d) 8.000 • 35.700 18.000 8.000 35.700 48.000 1.599 7.137 3.001 1.066 4.758 0 002 128 27.626 Kržišnik Vera, Radomlje 61.300 15.000 1.935 1 730 a) b) c) d) 1.700 20.000 12.600 1.700 20.000 27.000 339 3.999 2.000 226 2.666 4.500 128 16.523 Kralj Franc, Prelog 1 111.000 18.000 2.302 1 730 a) b) c) d) 4.000 44.000 15.000 4.000 44.000 48.000 798 8.799 2.501 532 5.866 8.001 153 29.682 Klopčič Franc, Moravče 48.100 10.000 1.290 a) b) c) d) 6.000 14.000 5.600 6.000 14.000 22.500 1.197 2.799 933 798 1.866 3.750 85 12.718 Kovač Stane, Domžale 211.400 22.000 2.838 1 730 a) b) c) d) 14.000 108.000 27.000 14.000 108.000 62.400 2.799 21.597 4.501 1.866 14.398 10.402 187 59.318 Kokalj Angela, Lukovica 20.500 2.000 258 a) b) O d) 1.000 6.000 2.100 1.000 6.000 11.400 198 1.200 350 132 800 1.900 17 4.866 Priimek, Ime in bivališče 1 Promet 2 Cisti dohodek Cisti predpis, prlsp. 1 Davek osnov« 3 na TDS daveK e Osnova za zvezni 1 pr. dav. oocinski b Prom. zvez. 7 a davek ube. 8 a Član. zbor. S Skupaj 10 Kokalj Peter, Katarija 3.040 1.000 129 — — O d) 640 2.400 106 400 8 643 Kopina Antonija, Loka 5 78.800 18.000 2.322 a) b) O d) 14.000 26.800 2.800 14.000 26.800 35.200 2.799 5.358 467 1.866 3.572 5.867 153 22.404 Kralj Makarij, Mengeš 71.600 15.000 1.835 a) b) c) d) 10.000 11.200 14.000 10.000 11 200 36.400 1.998 2.250 i.334 1.332 1.500 6.067 128 17.444 Lenček Dominik, Vrhpolje 26.700 4.000 516 a) b) c) d) 900 8.000 2.800 900 8.00(1 I5.()()i: 177 1.599 466 118 1.066 2.500 32 6.474 Ložar Marija, Ihan 59 103.950 18.000 2.302 a) b) c) d) 10.000 37.200 10.000 10.000 37.200 48.750 1.998 7.437 1.667 1.332 4.958 8.118 153 27.965 Medved Franc, Dragomelj 18.0M 10.000 1.290 • a) b) O d) 800 3.500 7.200 800 3.500 6.500 159 699 1.200 106 466 1.083 85 5.088 Matečko Veronika, Moravče 43 98.500 15.000 1.935 a) b) O d) 10.000 22.000 28.000 10.000 22.000 38.500 1.998 4.398 4.668 1.332 2.932 6417 128 23.808 Majdič Dominik, Moravče 38.850 10.000 1.290 a) b) c) d) 2.000 14.000 3.600 2.000 22.000 38.500 399 2.799 600 266 1.866 3 208 85 10.513 Nakrst Ivanka, Krašnja 35.400 5.000 645 a) b) c) d) 2.000 15.400 3.200 2.000 15.000 15.000 399 378 533 266 2.052 2.500 43 6.816 Petrič Terezija, Krtina 11 21.340 3.000 387 a) b) c) d) 540 8.000 2.800 540 8.000 10.000 105 1.599 466 70 1.066 1.667 26 5.386 Peterka Ivana, Zalog 1 36.609 5.000 645 — — b) c) d) 24.000 3.600 24.000 9.000 4.800 600 3.200 1.500 5.945 Pavlic Majda, Šentvid 17 63.600 13.000 1.677 1 730 a) b) O d) 2.000 28.000 3.600 2.000 28.000 30.000 399 5.599 bOO 266 3.730 5.001 111 18.113 Požar Zdravko, Hrastnik 5.620 2.000 258 — a) c) d) 2.520 700 2.520 2.400 501 116 334 400 17 1.626 Pogačar Jože, Radomlje 33.000 5.000 645 a) b) c) d) 2.000 14.800 3.200 2.000 14.800 13.000 399 2.958 533 266 1.972 2.167 43 8.983 Repanšek Vid, Homec 103.400 17.000 2.193 1 730 a) b) c) d) 2.000 30.800 21.600 2.000 30.800 49.000 399 6.153 3.601 266 4.102 8.168 144 25.756 Rode Stane, Rova 16 75.140 16.000 2.064 a) b) c) d) 4.000 19.740 6.400 4.000 19.740 45.000 798 3.945 1.067 532 2.630 7.502 136 18.674 Ručigaj Stane, Dobeno 44.500 10.000 1.290 a) b) c) d) 2.000 10.000 4.500 2.000 10.000 28.000 399 1.998 750 266 1.332 4.668 85 10.788 Svetlih Rozina, Trzin 80.800 10.000 1.290 a) o) c) d) 4.000 32.000 8.800 4.000 32.000 36.000 798 6.399 1.466 532 4.266 6.000 85 20.836 Solje Rok, Vir 51.200 10.000 1.290 I 730 a) b) O d) 2.000 24.000 7.200 2.000 24.000 18.000 399 4 797 1 200 266 3.198 3 000 85 14.965 Priimek, ime in bivališče 1 Smerkolj Marija, Ožbolt Šinkovec Janez, Češnjice Štrukelj Tilka, Krašnja 31 Sesek Jakob, Homec Skarja Marija, Prevoje Testen Terezija, Trzin 166 Tavčar Jelka, Loka 53 Vesel Pavel, Moravče Vrenj ak Viktor, Vir Videmšek Marija, Dob Zučko Majda, Preserje 67 Skupaj : Promet 2 26.600 10.260 48.800 46.100 70.800 35.100 63.200 67.800 55.400 158.900 64.000 Cisti dohodek 5.000 Davek na TDS Cisti predpis, prisp. osnovu davek 4 S 6 1.000 10.000 5.000 10.000 10.000 5.000 10.000 10.000 15.000 10.000 645 — — 129 — — 1.290 — — 645 1.290 — a) b) c) d) a) b) O d) a) b) c) d) — a) b) O d) — a) b) c) d) 1.290 — — 645 1.290 1.290 730 a) b) c) d) a) b) c) d) — — a) b> c) d) 1.460 1.935 — 1.290 a) ■" druge žgane pijače 3,907.670 613.153 78.937 19 13.870 b) = naravne žgane pijače a) b) c) d) a) b) c) d) a) b) O d) c) 1.600 12.000 400 8.400 2.200 16.800 900 16.000 2.000 36.000 1.800 13.300 2.000 28.000 2.000 26.000 5.400 20.000 10.500 50.400 4.000 20.000 1,707.700 ■ pivo . dav. Prom. davek činski zvez. obč. 7 a 8 a 2.800 220 467 1.600 2.577 113 12.600 1.678 9.600 1 600 560 78 93 400 1.257 52 6.300 838 3.000 500 3.200 438 533 2.200 3.357 292 16.800 2.238 20.00(1 4.434 3.200 177 533 900 3.198 118 16.000 2.132 26.000 4.334 2.800 399 467 2.000 7.197 266 36.000 4.798 30.000 5.000 3.500 357 583 1.800 2.6E8 238 13.300 1.772 16.500 2.740 4.200 399 700 2.000 5.598 266 20.000 3.732 28.000 4.668 4.800 399 800 2.000 5.199 266 26.000 3.466 35.000 5.835 9.000 1.080 1.500 5.400 3.990 720 20.000 2.660 21.000 3.500 32.000 2.097 5.334 10.500 10.077 1.398 50.400 6.718 66.000 11.000 16.000 798 2.667 4.000 3.999 532 20.000 2.666 24.000 4.000 Član. Sku- zbor. paj 9 10 43 7.283 8 2.955 85 12.067 43 11.180 85 19.502 85 9.723 43 16.781 85 17.340 85 16.285 128 38.687 85 16-037 3,907.670 d) = vi 337.753 597.673 5217 1,033.450 Še tretiič o dramatiki v Domžalah Na članek tovariša A. Zajca, ki je zelo kratko in jedernato odgovoril, kako je v resnici z dramatiko v Domžalah, je odgovoril tovariš Gerbec zelo obširno in temeljito. V njem nam zelo nedvoumno razlaga, kaj on misli o kulturi v Domžalah in kaj bi moralo in kako bi moralo biti, posebno še na področju dramatike. Imam občutek, da ga je ostra in na kratko povedana resnica prav posebno spodbudila, da bi dal vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo s tem poslom, posebno pa še tov. Zajcu, ZKPO in vodstvu Svobode v Domžalah cel koš nasvetov, kaj bi morali delati, kaj bi morali organizirati in kaj bi bilo potrebno. Dragi tov.Gerbec! To, kaj bi bilo potrebno v Domžalah, to vemo že leta in leta, to smo že takrat vedeli, ko je še režiral tov. Lazar. 2e takrat smo mo- rali igralci, z režiserjem na čelu, sami vse organizirati od kulis, do premikanja kulis in vsega drugega tehničnega dela, ki je mnogo bolj zoprno, kot pa igranje samo. Že takrat smo poskušali na vse načine pritegniti koga, ki bi »zastonj« igral odrskega mojstra, garderoberja itd., a se nam kljub vsemu prizadevanju ni posrečilo. Tudi tov. Zaje se je prizadeval v tem smislu, lahko mi verjamete, a mu ni uspelo, zato je ta problem reševal po prastarem načinu, namreč, da je sam delal. Drugače bi seveda bilo, če bi bila na razpolago sredstva, a teh pa žal ni, kar je tudi tov. Gerb-cu dobro znano. Tov. Gerbec prav gotovo ne bi delil tako širokogrudno nasvetov, če bi sam kdaj konkretno reševal slične probleme pri dramatiki in sploh na področju kulturne dejavnosti. Tu ne pomaga nič drugega kot priključiti se in delati in zopet delati ter »konkretno- in ne »načelno« reševati probleme. Naj mi tov. Gerbec ne zameri, ker omenjam njega osebno. To ni namenjeno toliko njemu samemu, kot bolj »generaciji« mladih intelektualcev v Domžalah, ki jih on tako rekoč predstavlja. Morda bi se med njimi le našla skupina, ki bi hotela prevzeti v roke vodstVo npr. Svobode, ki je dejansko brez pravega vodstva in poskrbeti za vse tisto, kar omenja v članku, seveda brezplačno. Za plačilo jih dobimo takoj, če pa je treba delati zastonj, pa se vsak takoj odmakne in rešuje probleme samo »načelno« in se sklicuje na neko imaginarno vodstvo, ki pa ga največkrat pred-stvalja ena sama ali pa dve osebi, ki pa se seveda lahko raztrgata, a uspeha ni in ga ne more biti, ker posameznik le ne zmore vsega in se tudi kmalu naveliča. Delo je prijetno le v delovnem kolektivu, kjer drug drugega spodbujajo in drug drugemu pomagajo. Ce pa le človek ostane sam, se počasi naveliča, posebno še če mu neprestano drugi delijo samo nauke, kaj bi bilo treba. V Domžalah je to menda že kar tradicija, kar je omenil že tudi tov. Zaje. Kako bi le bilo, če bi se kdo našel, morda med mladino, ki bi prišel k tov. Zajcu, ali komu drugemu in bi rekel: »Dajte mi neko delo, ki ga bom opravil zastonj in niti ne bom užaljen, če ne bom dobil niti moralnega priznanja.« Ali je še kaj takih idealistov med našo mladino? Delati za honorar ni velika zasluga. Zal se je ta mentaliteta že tako razpasla med ljudmi, še posebno mladimi, da zastonj nihče več noče ničesar narediti. To je po mojem mnenju eden glavnih vzrokov, da kulturna dejavnost stagnira, ker sloni na ramah posameznikov, Ukinitev železrvškega prometa na kamniški progi? Na zadn.1l seji republiškega Izvršnega sveta je ta s'-ljnil, da v bodoče ne bo več do iral sredstev za kritje izgube na železniški progi Ljubljana—Kamnik in s tem dal dovoljenje železniškemu transportnemu podjetju Ljubljana, da lahko ukine Javni premet na tej progi. Železniško transportno podjetje je sklenilo, da s 1. 2. 1900 preneha z opravljanjem javnega prometa, to je osebnega ln tovornega, na tej progi. Skupščine občine Domžale. Kamnik in Bežigrad so šle v intenzivno dejavnost, da bi vsaj preprečile fizično ukinitev proge, to je, da se železniški tiri ne odstranijo. V ta namen je bilo doseženo soglasje, da postavi 2TP Ljubljana pogoje, pod katerimi bi proga še ostala. Ti pogoji so: 1. Ce prevzamejo občine in koristniki progo kot industrijski tir in jo sami vzdržujejo, za posamezne prevoze pa plačajo stroške uslug železnici. 2. Ce pristanejo koristniki proge, da se uvede poseben režim, to je, da sklenejo koristniki proge z železnico letne pogodbe o prevozih, dočim bo cena za prevoženi kilogram izračunala železnica po stvarnih stroških. 3. Kolikor občine žele, da bi ostal osebni promet, potem bi morale zagotovtii ustrezna kre- (Nadaljevanjc s 14. str.) ki so še toliko neumni, da delajo zastonj. Ce kdo ni tega mnenja, naj mi dokaže, a ne ^načelno-, ampak »kokretno«, da se motim in da to ni res. Morda se bo kdo le čutil malo prizadetega in bo odgovoril, ker diskusija včasih le rodi kakšen sad, celo konkreten, ne samo načelen. Zaključujem ta članek v upanju, da se bo morda le našel kdo, ki bo naoi' al še četrtega o dramatiki v Domžalah. Janez Ulčar Dobri stari kamničan, ki si preko 70 let zvesto služil potrebam ljudi ln gospodarstva naše doline, težko si bil spočet, nemir, a tudi napredek si prinesel med nas, zvesto si nam služil in marsikomu si pripomogel do boljšega kosa kruha. Sedaj pa so ti, vsaj tako pravijo, dnevi šteti. Odslužil si. tvoje pomoči ne potrebujemo več. ALI JE RES TAKO? ditna sredstva za modermzacijo proge in nabaviti Slnobuse (en .sionbus stane 00 milijonov starih dinarjev), 4. Kolikor na progi ne bo s pogodbami sklenjen minimalni promet, ali če se ne bo pro"a prevzela kot industrijski tir. bo železnica progo fizično odstranila. Do vseh teh pogojev je prišlo, ker je železnica izračunal B da ima na kamniški progi letno 120 milijonov izgube. Vsekakor, da del krivde za to izgubo ta dene železnico, ker je dolgo časa v poslovni politiki neelastična in je šele v zadnjem času svojo komercialno aktivnost za pridobivanje strank začela uveljavljati. Delna krivda pa zadene tudi gospodarske organizacije, ki se iz takih ali drugačnih razlogov raje poslužujejo avtomobilskega prometa. Le-ta je seveda železnici konkurenčen, ker ceste vzdržuje SirSa družbena skupnost, dočim mora železniško progo sama železnica. V soboto, dne 13. januarja je bil na skupščini občine Domžale razširjeni sestanek direktorjev delovnih organizacij s področja občin Domžale. Kamnik ln Bežigrad ter predstavnikov občin in 2TP. Na tem sestanku so vsi odgovorni pretehtali najugodnejšo dolgoročno rešitev nastale situacije. Ker je bil sestanek že po zaključku redakcije, nas bodo o sklepih tega sestanka obvestili v prihodnji številki. Vsem pa je že sedaj jasno, da bodo morali ti, ki se jih to tiče, na sestanku zavzeti dolgoročna stališča, ki bodo morda trenutno tudi finančno boleča, bodo pa vplivala na to, da ne bodo bodoče generacije prikrajšane za tako prometno povezavo kot jo danes pomeni železnica v svetu. Dodatek: Kamničan je za celotno dom- §e pred leti smo si dejali: "Kamilicami je potrebna modernizacija. Stare parne in sopihajoče lokomotive, v glavnem tiste, ki niso bile kos zahtevnejšim nalogam in .rentabilnejšim' progam, naj tudi na tej progi nado-meste. moderni motorni vlaki, moderno imenovani tudi .šinobusi'.« In res se je tudi to zgodilo. Vendar, to je bil le labodji spev umirajočega veterana, ki je vse svoje sile žrtvoval za svoje močnejše brate, na stara leta pa je ostal sam in mu nihče ni voljan dati podpore (dotacije)! Domžalski Partizan je tudi letos organiziral vsakoletno akademijo v čast praznika JLA — 22. decembra. V skoraj dveur-nem nastopu se je v štirinajstih točkah zvrstilo kar stodvainde-veldeset tekmovalcev. Akademiji je prisostvovalo več sto gledalcev, ki so nastope mladih telovadcev burno pozdravili. Zlasti so za uspešnost akademije zaslužni vodniki in vodnice oddelkov; pri vzgoji teh vodnikov je v prelekosti imel največ zaslug Vinko Vidmar, dolgoletni delavec na tem področju. Kljub temu, da se marsikomu zdi, da splošna telesna vadba po društvih Partizan propada, temu le ni tako; nekatera, še dejavna telesno-vzgojna društva — eno izmed njih je tudi domžalski Partizan, so imela pred zaključkom leta samostojne akademije. Na teh akademijah se je pokazalo, da je del madine še delaven tudi na tem področju. žalsko-kamniško področje tudi še danes prometna žila odločilnega pomena. Množina prevoženega blaga to dokazuje. Preden bi stekla razprava o njegovi ukinitvi tudi na občinskem nivoju, bi občani le radi slišali tudi podrobnejše ekonomske utemeljitve in obračune. Do takrat pa le neradi verjamemo o 120-milijonski izgubi. S. M. V Domžalah, pa tudi v Jaršah in Mengšu, so akademije, zahvaljujoč predvsem volonterskim telesno-vzgojnim delavcem, lepo uspele. V Domžalah je. zahvaljujoč primernemu vodstvu in požrtvovalnim vodnikom in vodnicam, uspelo obdržati kolektiv v nezmanjšanem številu (dejavni so še vsi oddelki). Na akademiji, ki je rezultat polletnega dela. se je tudi pokazalo, da je zanimanje za to nekomercialno zvrst športa še vedno precejšnje. To zanimanje pa je društvu nova spodbuda v njegovem, že doslej uspešnem delu. M. B. PROSLAVI V POČASTITEV DNEVA JLA Ob dnevu JLA sta letošnje leto priredila proslavi na Viru in v Zagorju veliki orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in 110-članski pevski zbor »Vesna* iz Zagorja, ki sta pod vodstvom dirigenta Kiharda Beuermana izvedla kantato Radovana Gobca »Dobro srečo domovina-. Obe prireditvi, tako v delavskem domu na Viru. kakor v delavskem domu v Zagorju sta odlično uspeli. Po nastopu v Zagorju sta predsednik mladinskega zbora »Vesna- in njihov dirigent povabila orkester zavoda, da spremlja nlihov zbor na gostovanju po Češkem in Madžarskem. Vsekakor je to epo priznanje. »Savske elektrarne« obveščalo Daljnovod Kleče—Podlog, napetosti 220 kV, ki poteka po teritoriju občine Domžale, je od L I. 1968 pod napetostjo. Plezanje na jambore, približevanje in dotikanje vodnikov je smrtno nevarno! Posek visokih dreves ob daljnovodu je dovoljen le v prisotnosti našega delavca. Poškodbe na daljnovodu, kot so pretrgane vrvi, porušitev jamborov, ogenj na izolatorjih je treba takoj javiti na najbližjo postajo milice ali pa Savskim elektrarnam. Obrat Kleče, telefon Ljubljana št. 316 472. SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA Uspela akademija domžalskega Partizana Vozne olajšave za dijake n študente v tekočem letu Občinska skupščina je v skrbi za mlade, ki nimajo ■ dovolj sredstev, so pa oddaljeni od šol sklenila, da bo dala sredstva da se tem povrnejo stroški prevoza v šolo. Šoloobvezni otroci ne plačujejo prevoznih stroškov, dijakom in študentom pa skupščina delno povrne stroške in sicer do največ 70 odstotkov celotnih stroškov. Možnost, dobiti regres, je v veljavi od 1961 leta, ko je bil sprejet ustrezen odlok. Vendar se je število prosilcev povečalo zlasti zadnji dve leti. Namen odloka je bil pomagati učencem, ki so v slabem gmotnem položaju, ki so precej oddaljeni od kraja šolanja in se odlikujejo po učnem uspehu. Vendar prosijo za podporo tudi dijaki in študenti, ki imajo dobro situirane starše (oba zaposlena). Komisija, ki rešuje te vloge, težko točno razmeji, kdo je še upravičen in kdo ne več, in v kakšni višini. Komisija je sklenila in je bil zato tudi ustrezno dopolnjen odlok, da naj pri reševanju teh prošenj sodelujejo tudi krajevne skupnosti. Vsako prošnjo komisija posreduje pristojni krajevni skupnosti, ki o upravičenosti da svoje mnenje. Vendar nekatere krajevne skupnosti vlog ne obravnavajo ažurno, poleg tega pa tudi premalo objektivno. Zavedati se morajo, da trošenje družbenih sredstev pomeni večjo obremenitev za občane, ki morajo preko prispevkov in davkov ta sredstva zbrati. Komisija zahteva tudi potrdilo o premoženiskem stanju in potrdilo o osebnih dohodkih staršev. Pri spisku upravičencev se lahko zamislimo nad prizadevanjem nekaterih staršev, ki niso v slabem gmotnem položaju, da bi izkoristili čimveč družbenih sredstev. Pri tem pa moramo upoštevati, da otroci iz oddaljenih krajev plačujejo tudi dvakrat višjo prevozno ceno do kraja šolanja, kot otroci iz Domžal in okoliških krajev. SPISEK učencev, dijakov in študentov, ki prejemajo regres za vožnjo od bivališča do kraja šolanja 1. Burkeljca Janez, Prilesje 3, p. Blagovica do Ljubljane 2. Brodar Marija. Krašce 3, p. Moravče do Ljubljane 3. Barlič Mihaela, Krajnobrdo 2, p. Krašnja do Ljubljane 4. Bajde Franc, Blagovica 5 do Ljubljane 6. Brumen Vladimira, Domžale, Prešernova 34 do Ljubljane 6. Domitrovič Marija. Gorjuša 11, p. Dob do Ljubljane 7. Dodič Majda. Mengeš, Partizanska 26 do Ljubljane 8. Grilj Jožica, Moravče 59 do Ljubljane 9. Grčar Angela, Dob 88 do Ljubljane 10. Grčar Marija, Dob 88 do Ljubljane 11. Grčar Ana, Dob 88 do Ljubljane 12. Gostič Marinka, Prevoje 10 do Ljubljane 13. Jerič Leo, Mengeš, Partizanska 14 do Ljubljane 14. Jančigar Jelka, Domžale, Kidričeva 28 do Ljubljane 15. Kerč Helena, Domžale, Tomšičeva 1 do Ljubljane 16. Kerč Francka, Domžale, Tomšičeva 1 do Ljubljane 17. Logar Marta, Domžale. Slan-drova 7 do Ljubljane 18. Mihelčič Matija, Mengeš. Kamniška 36 do Ljubljane 19. Marolt Franc, Zg. Dobrava 5, p. Moravče do Ljubljane 20. Mazora Dragica, Dob 23 do Ljubljane 21. Mazora Jožica, Dob 23 do Ljubljane 22. Mav Ana, Rafolče 16 do Ljubljane 23. Pire Branka, Domžale, Titov trg 7 do Ljubljane 24. Podbelšek Slavka, Količevo 56 do Ljubljane 25. Stopar Vida, Loka 26, Mengeš do Ljubljane 26. Stajner Janez, Domžale, Ljubljanska 19 do Ljubljane 27. Svetlin Katarina, Sentpavel 9, Domžale do Ljubljane 28. Smolnikar Marta, Domžale, Kettejeva 8 do Ljubljane 29. Štrukelj Maks, Kompolje 4 — Krašnja do Ljubljane 30 Štrukelj Ciril, Kompolje 4 — Krašnja do Ljubljane 31. Štrukelj Marija, Sp. Loke 6, Krašnja do Ljubljane 32. Šimenc Milena. Pristava 2 — Mengeš do Ljubljane 33. Vidmar Anica. Domžale, Ljubljanska 54 do Ljubljane 34. Vehovec Franci, Drtija 3 do Ljubljane 35. Vidic Franc, Hrastnik 4 — Moravče do Ljubljane 36. Zore Marija, Sp. Prapreče 3, Lukovica do Ljubljane 37. Zupan Tadeja, Moravče 41 do Ljubljane 38. Pcstotnik Franc, Jelša 2 — Blagovica do Ljubljane 39. Kovač Bernarda, Vir, Litijska 1 do Ljubljane 40. Brenčič Anica, Dob do Ljubljane 41. Ravnikar Franc, Domžale, Kamniška-blok do Ljubljane 42. Debeljak Vito, Krašnja 24 do Ljubljane 43. Grošelj Vera, Cešenik 7 do Ljubljane 44. Trampuž Mirjan, Mengeš. Trdinov trg 6 do Ljubljane 45. Jemec Bernard, Katarija 4 Moravče do Domžal Nova stanovanja v stolpičih Obveščamo vse občane, ki se zanimajo za nakup stanovanja, da ima STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE naprodaj stanovanja vseh velikosti v novih stanovanjskih stolpičih, ki jih gradi GP »OBNOVA- v centru Domžal, tj. med Ljubljansko in Kidričevo ulico. Prav tam ima na razpolago tudi avtomobilske garaže. Interesenti lahko dobe vse potrebne informacije pri Stanovanjskem podjetju Domžale, Kolodvorska 6/1, na s pr>ti železniške postaje 46. Miklič Jože. Negastrn 9 do Domžal 47. Štrukelj Franc. Kompolje 4 do Domžal 48. Šlibar Marija. Moravče 58 do Domžal 49. Majdič Olga, Moravče 50 do Domžal 50. Pire Božena, Podgorica 1 — Peče do Trbovelj 51. Maligoj Zvonimira, Mengeš, Kidričeva 47 do Kamnika 52. Mihelčič Miha, Mengeš, Kamniška 36 do Kamnika 53. Mihelčič Meta, Mengeš, Kamniška 36 do Kamnika 54. Jauh Nada, Mengeš, Zajče-va do Kamnika 55. Strmljan Jože, Gora pri Pecah 6 do Zagorja Mladoletno prestopništvo narašča Mladinsko prestopništvo tudi v naši občini ni nepoznano, zlasti v zadnjih dveh letih je močno poraslo. Kaj je temu vzrok, je težko povedati v enem stavku. Največkrat je to nepravilna in pomanjkljiva vzgoja staršev in premalo vzgojnih naporov v času, ko je otrok za to še dovzeten, le redko pa težak socialni položaj družine. Kot pri vseh kaznivih deja- njih bi morali še zlasti pri kaznivih dejanjih mladoletnikov ukrepati preventivnoj to je z boljšo vzgojo, pravilnim usmerjanjem mladine in zaposlitvijo v rednem in prostem času. Čeprav se večina občanov zaveda, da dejanja nekaterih mladincev niso pravilna, da so naši družbi škodljiva in da slabo vplivajo na druge, pa zelo redko sodelujejo pri odpravljanju in prepre- Obvestilo Obveščamo vse imetnike potrdil o znanju cestno prometnih predpisov, ki še niso zamenjali potrdil za vozniška dovoljenja kategorije »A«, da je Republiški sekretariat za notranje zadeve podaljšal rok za zamenjavo do 30. aprila 1968. Kdor teh potrdil še ni zamenjal, lahko do navedenega roka to še opravi. Obenem tudi obveščamo vse voznike motornih vozil, katerim je veljavnost vozniških dovoljenj že zapadla, da je zadnji rok za podaljšanje 20. julij 1968. Do tega roka bo oddelek za notranje zadeve podaljševal vsa vozniška dovoljenja. Iz pisarne Oddelka za notranje zadeve čevanju takih dejanj. Mnogokrat so taki prestopniki ne samo junaki med sebi enakimi, ampak tudi pred širšim okoljem. Ce pa naj že kdo ukrepa, naj po mnenju občanov to store organi milice. S takim stališčem pa zadeve ne bomo odpravili ali vsaj omejili, kajti organi milice smejo storilce le odkrivati, ukrepati pa morajo sodišča, skrbstveni Organi, starši, družbcno-politič-ne organizacije in občani. Pri kaznivih dejanjih je največ tatvin, pri čemer se kaže nepravilen odnos nekaterih občanov do tujega, zlasti družbenega premoženja, ki se preko mladih pokaže v konkretnih dejanjih. Svet za zdravstvo in socialno varstvo je pri obravnavanju te problematike ugotovil: — vsi organi, ki sodelujejo v postopku /oper mladoletne prestopnike, morajo tesneje sodelovati; v prizadevanje za poboljšanje mladoletnih storilcev je treba vključiti šole in mladinske organizacije; — služba pri občinski skupščini mora biti strokovno in organizacijsko usposobljena za delo na tem področju; — pri odpravi vzrokov za nastanek kaznivih dejanj mladoletnih prestopnikov je 1reba po- kazati na neaktivnost političnih organizacij, neprosvetljenost In nevzgojnost nekaterih staršev, neurejenost varstva otrok in pomanjkanje ustreznih oblik zabave mladine; — pri zaposlovanju mladih naj bi sprejemali na delo tudi problematične mladoletnike, ravnanje Z njimi pa naj bo korektno, vendar brez popuščanja. Občinska skupščina je na zadnji seji precej časa posvetila temu vprašanju in zadolžila pristojne organe, da bolj energično in učinkovito posežejo v ta dogajanja. Predvsem proti mladoletnikom, ki z več kazniv.m. dejanji kršijo družbene norme in ne kažejo znakov poboljšanja, je treba strogo ukrepati in jih izločiti iz okolja ter namestiti v ustrezne zavode. Obsoditi je treba tiste starše, ki tako po-našanie svojih otrok dopuščajo, ga prikrivajo ali celo odobravajo. Pomagati je treba staršem, ki takih otrok ne obvladajo več /lasti učinkovito je treba poseči med združbe mladoletnikov. Ne smemo dopustiti — in tega tudi ne bomo — da bi objestni in nevzgojeni mladoletniki s'r-.-hovali mirne občane in da bi ogrožali njihovo imetje, pridobljeno z delom in trudom. Nekai misli o predvden'h spremembah temeljnega zakona o delovnih razmerjih Naj navedemo nekaj bistvenih sprememb in dopolnil TZDR, ki se pospešeno pripravlja pri zveznem sekretariatu za delo. V zadnjih mesecih lanske "i leta so se na razne prigovore, resna opozorila ter druge argumente tudi v skupščinskih krogih resno zavzeli za to, da se pregleda in odstrani pomanjkljivosti TZDR. ter da se določila zakona ustrezno dopolnijo in spremenijo. Več stvari je. ki zahtevajo večjo elastičnost in prilagodljivost, da se zakonodaja ustrezno izpopolni. Na primer: — novo določilo pozna poleg težjih in lažjih disciplinskih prekrškov tudi »najbolj grobe kršitve delovne do'žnosti. ob kateri je po sklepu najvišjega samoupravnega organa delavec avtomatsko izključen iz delovne organizacije«; — v razpravi je tudi zahteva, ki izvira iz gospodarske in sodne prakse o poenostavljanju ukrepanja ob samovoljni zapustitvi dela in sicer: delavcu, ki samovoljno zapusti delo v delovni organizaciji za KI juh velikim težavam je tudi letos Dedek Mraz prišel v Bks občino ln obdaril predšolske otroke. Da smo tudi letos mogl pripraviti otrokom te veselje, se moramo v prvi vrsti zahvaliti /vezi prijateljev mladine in pa prizadevnim odbornikom in od-Jternicam domžalskega društva nrij. mladine, ki so neutrudno zbirali sredstva in se niso pustili prepričali, da je prihod Dedi. -Mraza izključno domač praznik. Vsi naši mladi občani so jim za njihov trud in požrtvovalnost hvaležni Gornja slika nam kaže. kako so se Dedka Mraza razveselili otrori v otroškem vrtcu na Savski cesti v Domžalah, spodnja pa. kako so ga pričakali v vrtcu v Mengšu. Obiskal pa je seveda tudi ostale otroke v domžalskem vrtni na Kamniški cesti in pa v novem vrtcu na Viru. Za otroke, ki niso v vrtcih, pa je napravil sprejem v Kino dvorani v Domžalah in to dvakrat, ker jc bilo za enkrat otrok, ki so ga želeli videti, preveč PRAZNOVANJU NOVOLETNE JELKE V domu POČITKA V mengšu Tudi za letošnje praznovanje novoletne jelke so nas obiskali mladinci in pionirji Glasbene in Osnovne šole'Mengeš, nam priredili'pester program in nas obdarili. Obiskal pa nas je tudi Dedek Mraz z darili in, kakor vsako leto, ansambel prof. Pav-,'a Kosca. Vsi skupaj in vsak zase so nas rezveselili in razvedrili. Ob zaključku starega leta želimo vsem, ki so nas med letom obiskovali in zabavali, srečno novo leto 19fiB z željo, da bi to lppo navado obdržali tudi v bodoče. Vsi oskrbovanci pa se zahvaljujemo tudi ravnatelju do- ma Francu Sinku in drugim uslužbencem in jim želimo srečno novo leto 1968 Anica Pavlic dve radijski oddaji gojencev zavoda za glasbeno izobraŽevanji: domzale Med mnogimi proslavami za 50-lctnico oktobrske revolucije in 30-letnico KPS je Zavod za glasbeno Izobraževanje Domžale pripravil dve radijski oddaji in sicer: 20. oktobra oddaio pod naslovom »Ruska« in It. decembra oddaio pod naslovom »Pridno na delo«. Obe oddaji sta lepo uspeli, saj so instrumentalni solisti svoje točke dovršeno odigrali. Sneg je letos že zgodaj prvič pobelil Domžale, ko pa je zapadel drugič se ga jc naletelo toliko kot žc dolgo ne. Z njim vred pa so prišle tudi izjemno nizke lemeperature. Na nekaj pa so Domžalčani popolnoma pozabili in sicer na čiščenje pločnikov in posipanje, čeprav je bilo to z občinskim odlokom že pred leti urejeno. Prav bi bilo, da si Ki dolžnost prikličemo v spomin. Menda pa tudi v drugih krajih ni dosti boljše! — zaradi izboljšanja kadrovske strukture naj bi se uvedla nova zahteva po splošnem aktu o sistematizaciji delovnih mest in strokovne usposobljenosti za vsako delovno mesto v skladu z zahtevami sodobne organizacije dela in tehnično-tehnološkega razvoja delovne organizacije. S tem se želi doseči izboljšanje kvalifikacijske strukture v delovnih organizacijah. To je posebno važno zato, ker se ob tem lahko predpiše obvezna stopnja strokovne usposobljenosti kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja. Ob tem pa bodo morale delovne organizacije po že znanih metodah temeljito preanalizirati sedanjo strukturo in zahteve delovnih mest; — kot odprto in še nerešeno je vprašanče povratka oseb na določeno delovno mesto po reelekciji, funkcionarjem po izteku funkcije in mladini po povratku iz JLA. Obstaja mišljenje, naj se delovno razmerje v tem primeru zagotovi le, če ima organizacija prosto delovno mesto; — predvideno je tudi določilo o uvedbi stažiranja, to je zaposlitvi začetnikov, ki imajo določen poklic in določeno stopnjo izobrazbe za vrsto delovnih mest. Način opravljanja pripravniškega staža, čas trajanja, način udeležbe v delitvi in način preverjanja strokovne usposobljenosti bo potrebno določati v splošnem aktu delovne organizacije. V zadnjem Uradnem listu za- sledimo, da je pojem stažiranja uokvirjen v temeljnem zakonu c obveznem sprejemanju pripravnikov pri delovnih organizacijah. Osnovne določbe zavezujejo delovne organizacije v naslednjem : — delovne organizacije bodo dolžne sprejemati na delo pripravnike; — pripravniška doba sme trajati največ eno leto, če ni z zakonom drugače določeno; — v splošnem aktu se določa število pripravnikov za posamezna delovna mesta, potek pripravniške dobe ter način preizkušanja usposobljenosti; — podrobnejše določbe v zvezi s tem lahko predpiše tudi republiška skupščina; — po končanem stažu se delavec lahko zaposli redno na delovnem mestu, za katerega s svojo usposobljenostjo ustreza; — če tako delovno mesto delavec odkloni, delovna organizacija pa nima na razpolago drugega ustreznega delovnega mesta, delovno razmerje preneha; — delovne organizacije morajo tozadevne splošne akte sprejeti najkasneje do 7. aprila 1968, če republika ne bo predpisala drugače. Nanizane so nekatere misli in zahteve, ki bodo nedvomno zanimale slehernega občana, ki je v delovnem razmerju, sindikalne podružnice pa naj v zvezi s tem razvijejo ustrezno aktivnost. Ivan Mrak Nov gostinski objekt v Domžalah Davek na dohodek nad 20.000 N din obvezna prijava v mesecu januarju Kakor prejšnje leto, morajo tudi letos vsi tisti občani, katerih skupni dohodek je večji od 20.000 N din, predSožiti oddelku za finance SOb Domžale davčno prijavo z navedbo vseh dohodkov v letu 1067. Zavezanci za prijavo so vsi občani, ki so v letu 1967 v delovnem razmerju, s honorarji ali iz kakr-nega koli drugega vira ustvarili več kot 20.000 N din čistega dohodka, razen z avtorskimi honorarji, za katere veljajo posebni predpisi Obrazci za davčno prijavo se dobe v knjigarni Mladinske knjige v Domžalah in v vseh drugih knjigarnah. Višino čistega dohodka morajo prijaviti tudi tisti občani, ki so zaposleni izven naše občine, kraj stalnega bivališča pa je v domžalski občini. Opustitev prijave se smatra kot finančni prekršek. Kakšen pa je davek na osebni dohodek preko 20.000 N din? Cisti dohodek do 20.000 N din ni obdavčen. Presežek nad tem dohodkom je obdavčen s 3"/», če ta ne presega 10.000 N din ali če celotni čisti dohodek ne presega 30.000 N din. Cc pa znaša presežek nad obdavčenim čistim osebnim dohodkom od 10.000 N din do 15.000 N din, znaša davek MB N din in 6 °/§ od vsega presežka nad 10.000 N din. če pa znaša presežek nad obdavčenim čistim osebnim dohodkom 15.000 N din do 20.000 N din, pa znaša davek 100 N din in 9 "/o na presežek preko 15.000 N din itd. Lestvica obdavčitve čislrgi osebnega dohodka je progresivna, kar pomeni, čim večji je presežek OD nad neobdavčeni znesek 20.000 N din, tem višja je tudi obdavčitev. Zavezanci za davčne prijave morajo v tej prijavi navesti ves čisti osebni dohodek v letu 1967, uprava za dohodke pa bo n-i podlagi te prijave izdala odločbo o višini prispevka davčnega zavezanca iz naslova čistega osebnega dohodka. Zadnji rok za prijavo čistega osebnega dohodka je 31. januar 1968. Spet smo v Domžalah dobili nov gostinski objekt, ki tako po svoji arhitektonski, pa tudi estetski podobi zasluži naše zanimanje. Lokal — gostišče in kegljišče v športnem parku — ki ga je Krajevna skupnost Domžale pogodbeno oddala v upravljanje Ivanki Kepovž, si je s svojo funkcionalno ureditvijo, zlasti pa s solidno postrežbo pridobil že precej stalnih gostov. Prav gotovo je, da najbolj navdušuje njegova notranja ureditev; lepi folklorni elementi (kovano železo, cepci in drugo poljedelsko orodje) se lepo vključujejo v renovirani ambient, kar vse pripomore k dobremu počutju gostov. V prihodnosti nameravajo objekt še razširiti; urediti otroško igrišče, kamping, ki v pretekli sezoni ni bil polno zaseden in avtomatizirati kegljišče. Z- avtomatizacijo kegljišča — in obeti kažejo v to smer — bi se lahko v objektu, kjer so bile pred kratkim prizidane tudi garderobe in sanitarije, razvila še bogatejša tekmovalna pa tudi rekreativna športna aktivnost. S kvalitetnimi gostinskimi uslugami in z ureditvijo vseh športnih terenov v okolici kegljišča, zlasti pa seveda z avtomatizacijo kegljišča samega utegnejo Domžale postati tudi kegljaški center, kjer bi se lahko dalo organizirati tudi kvalitetne kcgljaške prireditve. Z izpolnitvijo vseh teh pogojev — o katerih smo govorili, bo lokal postal — kljub obilici gostinskih objektov v Domžalah in okolici, priljubljen kotiček, kamor se bodo Domžalčani radi zatekali. M. Brojan Republiško srčanie mladih glasbenikov Društvo glasbenih pedagogov Slovenije je 22. novembra ter 6. in 13. decembra priredilo v dvorani Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani revijo solistov in ansamblov glasbenih šol Slovenije. Dne 13. decembra je nastopil tudi godalni orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje Domv.alc, ki je pod vodstvom Jakoba Cerneta izvajal otroško suito »Pomlad« za klavir in godalni orkester mladega skladatelja Tomaža Ilabcta. Solisti na klavirju so bili: Janez Gabrič, Breda Jeraj in Ksenija Roglič. Orkester se je uvrstil med najboljše orkestralne skupine glasbenih šol Slovenije in je ob tej priložnosti za kvalitetno izvajanje prejel diplomo, ki jo je podelil predsednik Društva glasbenih pedagogov Slovenije. Kot solist je uspešno nastopil tudi klarinetist Miran Zupančič. Tudi on je bil od številnih poslušalcev nagrajen z dolgotrajnim aplavzom. Sestanek privatnih gostilničarjev Dne 20. novembra je l>iI sestanek vseli zasebnih gostilničarjev naše občine. Od 07 pozvanih se jih je odzvalo 52. Referent za gostinstvo je za uvod podal poročilo o stanju gostišč in sicer: 1, novembra letos je bilo v občini Domžale 54 zasebnih gostiln. 8 bifejev. 2 penziona 4 gostinska podjetja s še dvema obratoma in 2 i S zasebnikov, ki nudijo turistom privatne sobe. Skupaj ie bilo vseh enot 299. V letu 1966 je na novo prijavilo svoje obrale devet gostilničarjev, v času od 1.1. 196? do sedaj pa dvanajst. V lanskem letu sta bili odjavljeni dve gostilni, n letos tri in to. ne da m te gostilne prenehale / delom, temveč zaradi prenosa dovoljenja na otroke nli sorodnike. To ie dokaz, da .je odnos občine do gostilničarjev pravilen, ker bi se drugače ukinilo marsikatero troMi"eo. Zasebni gostilničarji so plačali v letu 1007 24-,? milijona S din prometnega davka od alkoholnih pijač in 9.6 milijona S din dohodnine. Poprečno je plačal vsak gostilničar "0 tisoč S din dajatev. Vsi gostilničarji so sklenili z odsekom za dohodke pavšalne pogodbe o plačevanju teh obvez. Privatni gostilničarji so dosegli prometa z alkoholnimi pijačami Za 2'>9.7 milijona S din, štiri gostinska podjetja pa za 224,9 milijona S din. Zasebniki so plačali 24,7 milijona S din prometnega davka od alkoholnih pi.jnč. podjetja na so plačala 24,9 milijona S din prometnega davka. Zasebniki s« plačali 9.6 milijona dohodnine, n podjetja 11.8 milijona (kot prispevek od osebnega dohodka). Iz tega se lahko vidi. kdor je v boljšem položaju. Gostinska podjetja so dolžna voditi knjigovodstvo, medtem ko so lega privatni gostilničarji oproičeni. Privatniki lahko nabavljajo blago z gotovino, a podjeljn samo preko žiro računa. To so samo nekateri podatki za ilustracijo. Turistične sobe so se oddajale v tem letu samo preko rcecpcij-ske službe. Te SO delovale v gostišču >Poita« Domžale, bifeju »Turisti Domžale, pri LOVCU in Pri Spornu v Radomljah, Tudi zasebniki sumi so prevzemali goste na prenočišča, kljub temu, da bi morali le sprejemati samo Preko recepcije. Turistov in potnikov je bilo letos registriranih *e preko 7000. Od noenin jo bilo Plačano in odvedeno v občin-ski proračun lelos 001.600 S din birislične takse, kajti tn znaša '00 S din od nočnine. Promet jo Porasel napram lanskemu letu za ■00*/». Ce bi se rccepeijska služba vodila v redu kol je to predpisano, bi znesek pl<-" • >il> noč-"" Se močno narasel. V prihod-lelu bo treba to službo "rediti tnko, da bo v Domžalah, kakor tudi v Mengšu vedno na razpolago nekdo, ki bo sprejel gosta, in ga dovedcl t ju, kjer so zasebne sobe nu razpolago, ta pisarna mora biti v centru mesta, da je gostom vsak čas na razpolago. V letu 1967 je mnogo gostilničarjev obnovilo svoje lokale. Devet gostilničurjcv je vložilo v letu 1966 in 1967 nad 22 milijonov S din lastnih sredstev za te namene. To je vsekakor vredno pohvale. Nekateri gostilničarji so si že do sezone tudi uredili svoje vrtove in parkirišča. Te naprave so že s pridom koristili gostje v toplih poletnih večerih. Ker se jc mentaliteta gostov močno spremenila in so gostje zahtevnejši, saj naročajo poleg pijače tudi jedila, so temu prisluhnili marsikateri gostilničarji in so pristopili k modernizaciji kuhinj kot npr. Janiiš Domžale, »Kober« Domžale. Mnjdio Moravče, Rus 1'revoje, lienkovič Blagovi- ca, Janežič Piata in drugi. So pa tudi gostilničarji, ki posvečajo malo ali nič pažnje kuhinjam. Ker nimajo redno gostov na hrani, se jim tudi ne izplača pripravljali redno lopla jedila. Vsekakor morajo bili tudi li pripravljeni vsak čas, da postrežejo gostom s toplimi jedili, vendar se tega nekateri celo branijo in ponujajo samo mrzla jedila. Jo spada v dejavnost bifejev in ne gostilničarjev. V zadnjih leiih se jc gostinstvo v naši občini zelo izboljšalo. Gostilničarji si že sami prizadevajo, da bi pridobili čimveč gostov s tem da skrbijo za dobru pijačo, ki jo največkrat sumi nabavljajo direktno od vinogradnikov. Treba bo tudi začeli pripravljali razne speeialilele. ki privlačijo goste, saj je sedaj vsega dovolj na tržišču. Tudi konkurence v cenah gostinskih uslug bi bilo lahko več. / zakonom o družbeni Kontroli cen t času reforme leta 19(»'> določajo cene gostilničarji sami. Cene pa največkrat dosegajo zgornje meje. Največkrat so boljše male in goste ribice, kot pa redke in velike. Novi zakon o gostinstvu je sprostil prijave za prireditve. Cena se tega ne poslužujemo pri nas v večjem številu. Nekateri gostilničarji izven nnše občine so silno iznajdljivi in vcčkrnl na leto prirejajo razne zabave, ki jim privabljajo posle. Ali ne bi to kazalo tiuli mišim gostilničarjem, kajti delovni ljudje si včasih lake zabave zažele. Privlačne bi bile npr. zabave s sporedom oziroma programom, kjer bi prikazali stare Običaje ali kaj tipičnega za posamezni kraj. Gostilničarji si morajo obdržati tudi tradicijo in renome. Dober glas gre v devein vas. pruvi pregovor. Dostojanstvo, ki gre temu poklicu, je treba ohranili. Na sestanku so gostilničarji sprejeli ludi sklep, da bodo obiskovali leča i za živilsko higieno. ki ga bo organizirala Delavska Univerza ? Domžalah. Mnogo je bilo razburjenja med gostilničarji zaradi odpiranja trgovin /. alkoholnimi pijačami od litru dulje. Ugotovili so. da v teh trgovinah gostje tudi pijejo, kar je v nasprotju z zakonskimi predpisi. Tržni inšpektorji bodo kontrolirali te trgovine in proti prekrškom ostro ukrepali, Go-stilničurji so tudi grajali poslovanje v trgovinah, kjer se lahko točijo pijače. Zahtevali so, da se zahteva za te poslovalnice isti režim, kot za privatne gostilničarje, to je. da uredijo sanitarije, da točijo pijače v ločenih prostorih itd. Zastopnik gospodarske zbornice je obrazložil gostincem predloge zn spremembo obstoječih predpisov, ki jih je predložila ta zbornica in to. da bi gostil-čarji plačevali prometni davek od nabavnih cen alkoholnih pi-jnč in ne od prodajnih, s čimer bi dosegli to. da bi gostinci poskrbeli za boljše pijače. Tudi naj bi gostinci lahko zaposlili vee kot trj tuje moči. To pride v poštev posebno pri onih gostilničarjih, ki pripravljajo tudi hrano in imajo abonente. Komandir milice je ponovno opozoril gostilničarje na nesreče na cestah, ki jih v mnogih primerili povzročajo vinjeni ljudje. Gostilničarji naj obveščajo milico predhodno, kadar čutijo, da »e pripravlja pretep po gOStilaak, kajti mnogokrat so gostilničarji brez moči. Gostilničarji so dolžni, da se držijo odloka a javnem redu in miru ter o obratovalnem času za gostince, ki predpisuje čas od-piranja in zapiranja. 22. ura je dovolj primerna, da se gostišče zapre, kar je v korist gostom, da gredo zjutraj lažje na delo in gostincu, ki je tudi potreben počitka, S tem ne bo moten mir ponoči, ko je čas počitka. Tudi prijavna in orl.iavna služba za goste, ki prenočujejo, je važna zadeva, kajti možno je, da nepridipravi lahko povzroče lastnikom sob več škode kot koristi. V razpravi o možnostih razvoja turizma je bilo tudi govora o rekonstrukeiji ceste Zelod-nik-Moravče. ker bi se z moder-nizacijo te ceste odprlo novo področje za turizem. Moravska dolina ima mnogo naravnih lepot, posebno lepe pu so izletne točke okrog Moravč (Limbarsk'a gora. Mohor. Miklavž, itd.) Ket so dani vsi pogoji za razvoj turizma, bi se ta lahko hitro razvil, samo če bi bile Moravče povezane z dobro cesto. Tu velika naloga pa je šc pred numi. G. L. Delo sveta in tajništva krajevne skupnosti Mengeš Na sejali sveta krajevne skupnosti Mengeš v zadnjih mesecih preteklega leta smo opazili dve značilnosti, ki dokazujeta, da se je v delu sveta pojavila nova kvaliteta. Za razliko od prejšnjih sej, ki so bile natrpane z aktualnimi problemi in odločanjem o predlaganih sklepih, je bila zadnja seja po delovni strani usmerjena programsko Poleg tega so člani sveta pravočasno prejeli gradivo in poslušali obširno poročilo o delu tajništva med sejama. Zato je bilo poročilo tajništva o delu, o izvajanju proračuna, o sodelovanju z odborniki, z nekaterimi pripombami sprejeto. Večji del seje pa je bil posvečen programu dela, metodi delovanja tajništva, oblikam dela sveta in sodelovanja z občinsko skupščino. Imenovane so bile komisije za določena dela. To pa zato, ker dosedanje komisije niso zaživele zaradi preveč splošnega okvira, v katerem naj bi opravljale svoje naloge. Po krajši razpravi so bile sprejete smernice za izdelavo srednjeročnega programa razvoja krajevne skupnosti in posameznih naselij. Sprejeti sklepi so bili naslednji: 1. 7i potrebe krajevne skupnosti je treba pripraviti spisek fiksnih stroškov, za katere se morajo brezpogojno zagotoviti sredstva (javna razsvetljava, socialne oodporc itd.): 2. povečati je treba vpliv krajevne skupnosti na uporabo cestnega sklada; 3. skupno z odborom sklada za otroško varstvo je treba pospešiti gradnjo vrtca v Mengšu; 4. naročiti zazidalni načrt za Trzin; 5. primerjati postopek za pridobitev gradbene dokumentacije v Kamniku, Mengšu in Domžalah; 6. predlagati skupščini občine Domžale ustanovitev stalne konference krajevnih skupnosti, ki bi obravnavala vse težave krajevnih skupnosti in jim pomagala v razvoju; 7. imenovanje komisij: — za kanalizacijo in vodovod, — za urbanistične in zazidalne načrte. — za olepšavo in snago, — za javno razsvetljavo, — za rekreacijski center, — za socialno varstvo, — za prometno varnost, 8. pospešiti priprave za imenovanje sveta kraja; 9. napraviti izračun porabe toka na uro, na dan in mesečno. Sprejeti so bili še nekateri manj pomembni sklepi, o izvajanju teh sklepov bomo bralce obvestili v naslednji številki Občinskega poročevalca. IZGRADNJA DVORANE GRE H KONCU Menda res malokatera stvar tako zanima občane naše občine, kot jih zanima — kaj je z dvorano komunalnega centra, o kateri je bilo doslej izrečenih že precej besed. Uredništvo Občinskega poročevalca je zato sklenilo, da povabi na razgovor predsednika gradbenega odbora za dograditev dvorane Komunalnega centra — tovariša ALBINA PAVLINA; rad se je povabilu odzval in je na naša vprašanja takole odgovarinl! Vprašanje: »Občane, tov. Pavlin, verjetno najbolj zanima, kako poteka zaključni del izjjrati-nje dvorane. Kdaj bo dvorana lahko začela služili svojemu namenu?- Odgovor: »Dvoranski objekt, ki je bil v preteklosti le delno usposobljen za športne in kulturne namene, je tik pred dograditvijo. Resda se je izgradnja — kljub že postavljenim rokom (L I. 1968). spet nekoliko zavlekla zaradi neizpolnjevanja dobavnih rokov, vendar je upati, da je sedaj na tisti poti. ki bo v kratkem času privedla do dograditve. Gradbeni odbor upa. da bodo težave premoščene kmalu." Vprašanje: »Kdo bi vse lahko uporabljal in kako naj bi po vašem bi! ta objekt uporabljen ?<- Odgovor: »Dotaknili smo se najpomembnejšega vprašanja. Objekt je namenjen za športne, kulturne, gospodarske, politične in ne nazadnje za komorcialno-družbene prireditve. 2el.ja nas vseh je. da bi bil objekt čimbolj izkoriščen, kajti le na ta način se bodo visoki stroški vzdrževanja na videz nekoliko znižali. Čim bolj bo dvorana zasedena, manjši bodo stroški na prireditev. Vprašanje vzdrževanja hale je še vedno odprto. Obstajata dve možnosti. Po prvi naj bi družba (občina) neposredno dotirala objekt, po drugi pa naj bi pomagala v obliki dotacij posameznim uporabnikom. Zdi se. da je druga varianta sprejemljivejša.« Vprašanje: »Koliko bo predvidoma stala dograditev?« Odgovor: »Po že podpisanih pogodbah z izvajalci del izgradnja ne bo stala več. kot je Sob Domžale zagotovila sredstev. Obstajata dva programa dograditve oz. opremljenosti dvorane: maksimalni in minimalni načrt, ki ju je izdelal Ljubljanski investicijski zavod. Kateri bo sprejet je odvisno od sredstev . ..« Vprašanje: »Kaj je bilo storjenega za funkcionalno uporab-Ijivost?« Odgovor: »Ne samo, da je že od vsega začetka bila postavljena zahteva po univerzalni uporabljivosti, tudi ves potek sedanjega dograjevanja poteka v tej smeri. Ce bo — in upam iskreno, da bo — ta namen dosežen, potem je bil eden izmed osnovnih ciljev realiziran. Pravico in možnost uporabe dvorane naj imajo vsi, ne glede na pridobitnost oz. komercialnost panoge, ki jo zastopajo. Programski svet objekta bo moral vsekakor pri sestavljanju koledarja prireditev težiti za tem, da bo uvrstil v koledar ne samo izrazito komercialne, temveč tudi t. i. ekonomsko pasivne dejavnosti« Z obilico snega, ki je okrog novega leta zapadel, so v naši občini zaživela tudi smučišča. SK Ihan je v nedeljo 7. t. m. organiziral občinsko prvenstvo v tekih in skokih za mladince: Rezultati : TEKI: mlajši pionirji: 1. Rak 2. Mežnar 3. Gregorič starejši pionirji: 1. Anžin 2. Grad 3. Hozjan mlajše pionirke: 1. Kokalj starejše pionirke: 1. Mežnar 2. Koporec mladinci: L Kovic 2. Gregorič 3. Sorn m:vdinke: 1. Rode 2. Sedelšek SKOKI — pionirji: 1. Urbanija 157 (14,5; 15; 15) 2. Anžin 140 (12; 14; 14) 3. Rape 98 (10; 11; 10,5) mladinci: 1. Sorn 205 (18; 18; 17,5) 2. Topolovec 164 (17; 16; 16) 3. Sodnik 128 (13; 15; 13,5) V prihodnje namerava SK Ihan organizirati še več tekmovanj v tekih in skokih. Med temi tekmovanji bo vsekakor najpomembnejše republiško pionirsko prvenstvo v tekih februar s . S prvcrra letošnjega smučarskega tekmovanja v Ihanu Tudi keglači so aktivni V prvih dneh januarja so bile v Domžalah in Ljubljani kvalifikacije ljubljanske kegljaške tekmovalne skupnosti Ker tekmovanje pred zaključkom redakcije še ni bilo zaključeno, še ne moremo reči, če se je predstavnik domžalske občine PAPIRNICAH s Količevega — uvrstil na kvalifikaciji za republiško ligo. Rezultati so nepopolni: Slovenija ceste ■ Papirnicar Količevo 6481 : 6472: SAP — Ljubljana : Litostroj 6389 : 6442; Papirnicar iColičevo : SAP — Ljubljana 6300 : 6334. Manjkajo še rezutati: Slovenija ceste : Litostroj; Slovenija ceste : SAP - Ljubljana; Papirnicar Količevo : Litostroj. 2 J * 1 JI Bife pri novem kegljišču v Domžalah je dobil novega upravnika, s tem pa tudi Stiristezno kegljišče, ki je SOjlaJ spet urejeno tako, da je v vsakem oziru uporabno. KegljaCOV je vsa'; dan več. tako tekmovalcev kakor tudi tistih, ki kegljajo za zabavo SK Domžale, v preteklih nekaj sezonah eno izmed najbolj delavnih smučarskih kolektivov v občini, preživlja krizo. Morda bo ob obilici snega volje do dela le malo več. V nedeljo. 7. januarja je klub organiziral na svoji »S« progi na Gorjuši interno tekmovanje, ki so se gB "deležih skoraj vsi smučarji Domžal in okolice. Smučarski tečaj Smučarsko društvo Domžale bo v času zimskih počitnic organiziralo v okolici Domžal smučarski tečaj za novince in za že izkušene smučarje. Prispevek za tridnevni tečaj je 15,00 N din-