dels жкЦетје "-ETNik ^................ ........................ .. ŽIRI, MAJ 1987 Kako smo delali četrtletju v prvem si2 trimesečju 1987 obuh/"^ 588.429 parov ali lot' je 78.562 parov dobi,, , kot v istem ob- рЦд 1986. Količinski šal Sfingi'^"'"^sečje je zna- sežen 1ЛП in je bil do- 100 %. proizvodnja na Parov I " j® znašala 8.916 enako 11,8 % manj kot v proizt^ obdobju leta 1986, na del ^ zaposlenega šala j® zmanj- pQ j /o. V I ^P/'Gčen preseg norm je 13,8 1987 znašal časa ] Izkoristek delovnega obdnkf ®'^'^ši kot v enakem Učinki,"— .P^lež ur po kem 1- %aša 50,1 % (v ena- 51 To, obdobju leta' 1986 1985 pa 53 %). času je delež ur po Med delež izostankov, leznir, so porasle bo- niški H dni in porod- tnik i« opysti. Pozitiven pre-so 2т« P'!' čakalnih urah, ki svoj delež v ji delpV Proizvod j a je več-dica Dn času tudi posle-premeščanja se ђан^ (manjša storilnost dodat^'^^šča z režijskimi IN IZVOZ stjiovr, prodajnih poteh ProcJaij trimesečju 1987 kot v ^ % manj parov '^akem obdobju lani. kar je rezultat 50 % nižje pa-rovne prodaje na vzhodni trg. Po vseh ostalih prodajnih poteh pa se je parovna prodaja povečala. Skupna vrednost prodane količine znaša 5.346 mio dinarjev ali 64 % več kot v istem obdobju lani. Tudi vrednostno se je zmanjšala prodaja na vzhodnem trgu (za 29 %), medtem ko se je na zahodnem (za 72 %) in domačem (za 158 %) trgu povečala. Preko MPM smo prodali 351.567 parov obutve v vrednosti 3.384 mio dinarjev. Vrednostno predstavlja Alpi-na obutev 61 %, parovno pa 45 % celotne prodaje preko MPM. V prvem trimesečju 1987 smo prodali na domačem trgu 187.652 parov Alpina obutve v vrednosti 2.408 mio dinarjev. Vrednostni delež gro-sistične prodaje znaša 14 %. Po vseh prodajnih poteh smo prodali v I. trimesečju 1987 465.457 parov Alpina obutve. Od tega 40 % na domačem trgu, 60 % na tujem trgu, oziroma 21 % na vzhodnem in 39 % na zahodnem trgu. Skupni parovni izvoz predstavlja 47 % količinske proizvodnje, na zahod 31 % in na vzhod 16 % (v enakem obdobju lani je skupen izvoz predstavljal 57 % količinske pro- izvodnje, na zahod 27 % in na vzhod 30 %). Zahodna (neto) realizacija po tekočem tečaju znaša v I. trimesečju 1987 1.178.934$ in je za 15 % večja kot v enakem obdobju lani, vzhodna realizacija pa je 2.327.800$ in je za 56 % manjša kot v I. trimesečju 1986. Kaj pa zaloge? V I. trimesečju 1987 smo v primerjavi z enakim obdobju lani obrat zalog poslabšali v povprečju za 22 %. Razen pri zalogah nedovršene proizvodnje, kjer se je obrat zalog povečal za 6 %, so se dnevi vezave sredstev v zalogah podaljšali. Pri zalogah materiala predvsem zaradi visokih zalog v začetku leta, pri gotovih izdelkih in zalogah MPM pa zaradi kopičenja zalog na koncu trimesečnega obdobja, kar pa vse vpliva na visoke povprečne zaloge. Povprečni neto OD za redno delo v I. trimesečju 1987: V din TOZD 1987 1986 IND Proizvodnja 162.248 72,119 225 Prodaja 188.497 75.759 249 DSSS 186.410 83.402 224 DO ALPINA 170.321 74.121 230 v prvem trimesečju smo tako v Alpini ustvarili 7.253 milijonov din celotnega prihodka, 2.228 milijonov din dohodka in 1.520 milijonov čistega dohodka. Po poslovnem poročilu za prvo tromesečje 1987 p, * ®nti s 30 let skupne delovne dobe Nekaj informacij o praznovanju naše 40-letnice v počastitev naše obletnice bo delovno tekmovanje delavcev usnjar-sko-predelovalne industrije Slovenije letos v Alpini, in to 23. maja. O podrobnostih vas bomo še sproti obveščali. 29. maja bo dan odprtih vrat Alpine. Takrat računamo, da bodo naši gostje krajani Zirov in okolice in drugi gostje. Med njimi naj omenim, da bo ta dan tudi tiskovna konferenca za novinarje osrednjih republiških in lokalnih sredstev obveščanja, povabili pa bomo tudi predstavnike večjih časopisnih, radijskih in televizijskih hiš iz sosednjih republik. Do tedaj računamo tudi na izid brošure ob 40-letnici Alpine, ki bo izdana na 24 straneh v dveh jezikih in 4500 izvodih. Omenimo še načrtovano srečanje reprezentan-tov z učenci; obisk zdravstvenih delavcev v Alpini in končno razstavo Jožeta Peternelja, ki sicer ni direktno vključena v praznovanje. Nejko Podobnik DOGOynRinmO fC -DOGOVORIH smo fE 2r Ob rob sklepom Seje vseh delavskih svetov so se tokrat zvrstile 6. in 7. maja. Skupna točka je bila obravnava predloga sprememb pravilnikov in samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo. Delavski sveti so potrdili besedilo predloga, ki bo dan v sprejem na referendum 19. maja. Dana je bila tudi informacija v zvezi z novosprejetim zakonom o celotnem prihodku, ter sprejeti sklepi v zvezi z zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi. Delavski svet delovne organizacije je potrdil cene novim artiklom tekaške obutve in sklepe odbora za varstvo pri delu v zvezi z odškodninskimi zahtevki delavcev, ki so se poškodovali pri delu. Obravnavan je bil tudi predlog projektnega sveta v zvezi s tretjo fazo izdelave projekta »obdelava naročil in zaloge gotovih proizvodov.« Delegati so sprejeli sklep, da se za uspešno izvedeno povezavo med skladiščem gotovih proizvodov in finančno računovodskim sektorjem, dvema članoma teama izplača nagrada v skupnem znesku 100.000,— din. Na delavskem svetu TOZD Proizvodnja je bilo dano poročilo o dosegu plana v proizvodnji, ki je le 97,4 %. Sprejet je bil tudi sklep o odprodaji stroja za visokofrekvenčno varjenje konic ter osebnega avta Zastava 101. Zaradi podražitev so se povečali stroški za gradnjo cest v industrijski coni in s tem tudi delež Alpine, zato je delavski svet odoboril dodatna sredstva v višini 17.971.750,- din. Od firme Alpina Sports Corporation je bila dana reklamacija za obdobje od 29.10. 1986 do 16. 2.1987 zaradi pokanja man-šet pri smučarskih čevljih in odlepljenja podplatov pri tekaških čevljih. Kupec pa nam je zaračunal tudi stroške. Tako je delavski svet sprejel sklep o odpisu US$ 19.254,72 oz. 8.695.432,— din. Sprejetje bil tudi sklep o odpisu 46 parov tekaških čevljev, ki smo jih brezplačno poslali našim kupcem. Potrjena je bila prednostna lista prosilcev za družbenonajem-na stanovanja. V zvezi s tem je bila obravnavana tudi prošnja za pomoč pri reševanju stanovanjskega problema Urške Justin. Tereziji Vidmar iz obrata Col je bila zavrnjena prošnja za odobritev brezplačnega dopusta za potovanje v Kanado. Zavrnjena sta bila zahtevka za varstvo pravic Alojzije Jereb, ki je podala zahtevek v zvezi s sklepom komisije za delovna razmerja, in Javorke Grujić, ki je dala zahtevek v zvezi s sklepom disciplinske komisije. V obeh primerih je bil potrjen sklep prvostopnega organa. Na delavskem svetu TOZD Prodaja so bila za prodajalno v Koprivnici odobrena dodatna sredstva, v višini 6.000.000,— din, za prodajalno v Slavonski Požegi pa dodatna sredstva v višini 60.000.000,— din. Ker osebni avto J ETTA na javni licitaciji ni bil odprodan, je delavski svet sprejel sklep, naj se ga odproda Avtocommercu. Delegati so obravnavali zahtevka za varstvo pravic Čeda Latin-čiča in Josipe Vrbanc v zvezi z dodelitvijo stanovanjskega posojila. Zadevi je predhodno obravnavala že komisija za delitev sredstev sklada skupne porabe — stanovanjski del. Na njen predlog je delavski svet zahtevkoma ugodil. Zavrnil pa je zahtevek za varstvo pravice Stanislava Bokana, v zvezi s sklepom komisije za delovna razmerja, o izbiri med prijavljenimi kandidati v prodajalni Murska Sobota. Tudi delavski svet DSSS je obravnaval predlog prednostne liste prosilcev za družbenona-jemna stanovanja in ga sprejel. Potrjen je bil predlog komisije za delovna razmerja o razpisu prostih del in nalog vodenje nabave in vodenje odpreme. me. Povišale so se tudi cene kosil in malic za zunanje delavce in cene kosil za naše delavce. Podrobnejše sklepe, obrazložitve, pripombe in vprašanja boste lahko prebrali v zapisnikih. Jožica Kacin Sijajen uspeh Benedika in Alpine s srečanja z Benedikom: levo od Benedika je njegov oče, desno pa zvezni trener moške reprezentance Jože Sparovec r H Za uspeh v Sarajevu je predsednik delavskega sveta delovne organizacije Gregor Pustavrh podaril Gregu Benediku sliko Konrada Peternelja Obisk Toneta Anderliča 5. maja je Žiri in Alpino obiskal predsednik republiške konference ZSMS Tone Anderlič. S predstavniki mladine iz Alpine in drugih delovnih organizacij se je pogovarjal o trenutnih perečih problemih mlade generacije in družbe nasploh. Skupno so ugotovili, da je usmeritev organizacije mladih sedaj mnogo bolj prilagojena za razreševanje najbolj zapletenih vprašanj, kar je edino pravilno. Kot kaže, gre tudi za to, da imajo vodstva mladinske organizacije sproten in neposreden stik z mladimi ljudmi, da lažje usmerjajo svoje delo. Po ogledu Alpine je bil Tone Anderlič še gost žirovskega radia, kjer je sodeloval v kontaktni oddaji. Pozornost tudi staršem Grega Benedika DOGOYflRlflfflO IE -DOCOYORIll SmO SE Spremembe sistema delitve osebnih dohodkov — korak naprej k nagrajevanju po delu 19Xn' se že od leta oO naprej zunanji pogoji Gospodarjenja v naši državi , *"0 poslabšujejo, kot po- edica zelo slageba ekonom-ip položaja, v katerem se J Jugoslavija znašla. V de-vnih organizacijah to obču-^^0 kot stalno povečevanje t^^^'^^enitev gospodarstva, o da nam od ustvarjene-° ostane vedno manj. Ome-^ naj tudi nespodbudno politiko, ki ne spod-be stalne spremem- zunanjetrgovinske in deviz-zakonodaje, ki do skraj-^ sti poslabšujejo razmere ^ področju oskrbe proizvod-vti^ ^ uvoženimi materiali; o« udržave v delitev Д dohodkov in podob-ek pa vemo, da se , onomski položaj naše dr-V, y.® zaenkrat še ni začel iz-4 ^®®vati in da torej tem te-še ni videti konca. V zamotanih gospodar-niik r^^oierah nam je v zad-Do pogojev gospodarje-dok ■ ™^slim predvsem na "^P<^no povečanje ob-ођ?® P^'oizvodnje v zadnjem nie° na izrazito poveča-DoH na konvertibilno tq^^Tocje in v zadnjem letu jeni Izboljšanje gospodarja s kapitalom, na o upoštevamo, da glede Eocif položaj v Ju- boiix^'j' ni pričakovati iz-pogojev da torej očitno, nip ^4^ v bodoče poslova-bon* °"^'sno izključno od boli ar ^ slabšega, oz. od гцЛ . nianj uspešnega dela zaciip^^i?^^? delovne organi-Pa ii jOljše ali slabše delo Od od nas samih. tej smo zaposleni v ^•^anip?« " svoje da ~ . nioči usmerili v to, naloge čim boljše nioti, Najpomembnejši >av »^ boljše delo pa so enp;?'^ ° osebni dohodki. ^ so še drugi motiva- V« torji, je nedvomno plača prvi in najpomembnejši. Kdor trdi, da to ni res, se spreneveda. Prav zato je za uspešno nadaljnje delo naše tovarne izredno pomembno, da bi imeli tak sistem delitve osebnih dohodkov, ki bo vsakega zaposlenega v čim večji meri spodbujal k dobremu delu. Smatram, da so spremembe v sistemu nagrajevanja, ki so bile v javni razpravi in o katerih bomo prihodnji teden odločali na referendumu, stoprocentno korak naprej k resničnemu nagrajevanju po delu. Samo na kratko povzemam, kaj je v spremembah najpomembnejše; to je, katere so tiste nove stvari, ki pomenijo izboljšanje v sistemu nagrajevanja. 1. Osebni dohodek delavca v neposredni proizvodnji bo tudi v bodoče odvisen od količine opravljenega dela, ki se meri z normo, in od kvalitete dela, ki se meri z odstotkom škarta. Sprememba, v primerjavi z dosedanjim sistemom je predvsem v tem, da bo vpliv kvalitete na nagrajevanje nekoliko bolj občuten, kot je bil doslej. Sprememba za proizvodnega delavca pa je tudi v tem, da doseganje plana v bodoče ne bo imelo neposrednega vpliva na osebni dohodek proizvodnega delavca, saj količino njegovega dela izmerimo z normo. Glede pravilnosti postavljanja norm pa velja poudariti, da bo po novem normirska služba stimulirana v odvisnosti od tega, ali bodo norme postavljene približno enako za vse posamezne proizvodne oddelke. Če bo prihajalo do velikih razlik, bo to pomenilo znižanje plač za normirce. 2. Režijski delavci: največje spremembe v sistemu nagrajevanja so na področju merjenja režijskega dela. Kot veste, je po dosedanjem sistemu večina režijskih delavcev dobivala osebni dohodek v odvisnosti od svoje urne postavke (grupe) in povprečnega dosega norm v delovni ogranizaciji. To praktično pomeni, da OD režij cev ni bil kaj veliko odvisen od uspešnosti dela vsakega posameznika. Po novem uvajamo v nagrajevanje režijskih delavcev celo vrsto kriterijev, s katerimi skušamo meriti prispevek posameznika ali pa posameznega oddelka. Naj naštejem samo nekaj od teh kriterijev: — kvaliteta — tisti delavci, ki s svojim delom vplivajo na kvaliteto v proizvodnji (kot npr. tehnologi, nabavni referenti in podobno); bodo boljše ali slabše nagrajeni v odvisnosti od tega, kakšna kvaliteta se dosega v proizvodnji; — doseg plana: tisti delavci, ki s svojim delom vplivajo na to, kako poteka delo v proizvodnji (mojstri, obrato-vodje, tehnologi, planerji itd.) bodo nagrajeni v odvisnosti od tega, kako je dosežen plan proizvodnje v posameznem oddelku; — tisti delavci, ki lahko s svojim delom povzročajo zastoje v proizvodnji, ali pa pripomorejo k temu, da zastojev ni, bodo nagrajevani v odvisnosti od zastojev, ki jih povzročijo. To velja tako za razvoj no-pripravlj alne službe, za nabavo, za vzdrževalce in še za nekatere. Novih kriterijev je še več, vendar vseh ne navajam, saj ste jih imeli priložnost prebrati iz gradiv in poslušati razlage na sestankih. Se enkrat bi poudaril samo bistvo: nič več nagrajevanja režijskih delavcev po povprečnem dosegu norme, neodvisno od prispevka posameznika, ampak bomo ugotavljali rezultat posameznika ali pa oddelka tudi v režiji v vseh tistih primerih, kjer smo uspeli poiskati ustrezna merila. Povprečja ostanejo samo za tista dela, kjer nam doselj resnično ni uspelo postaviti bolj primernih meril. Kakšen rezultat pričakujemo od teh sprememb? Pričakujemo, da se bodo številni delavci sedaj še bolj potrudili, saj bodo za boljši rezultat svojega dela tudi temu ustrezno nagrajeni. Pričakujem, da bo na primer zastojev v bodoče manj, saj jih bodo tisti, ki nanje vplivajo, prav gotovo bolj zavzeto odpravljali. 3. Sistem, ki je predlagan, je enoten za vse v tem smislu, daje vsakemu delavcu za normalne rezultate dela dosegljiv enak odstotek s ti- mulacije, oziroma variabilnega dela osebnega dohodka. Doslej smo imeli nekatere kriterije nagrajevanja, ki smo jih pač v zadnjih letih dopolnili na obstoječ sistem in nekako niso bili vključeni v sistem. Npr. stimulacijo na obračanje zalog. Predvsem takrat, kadar so te stimulacije delovale v pozitivni smeri, je to povzročalo negodovanje ostalih delavcev, češ da imajo samo nekateri možnost doseči nek dodatek na svojo plačo, drugi pa ne. Predlagani sistem je zastavljen tako, da je ob normalnih rezultatih vsem dosegljiv procentualno enak del stimulacij na osebni dohodek. Torej še enkrat: prepričan sem, da vsa ta dejstva pomenijo bistvene izboljšave v našem sistemu nagrajevanja. Pomenijo, da bo osebni dohodek vsakogar v večji meri odvisen od tega, kako uspešno je svoje delo opravil. Če smo resnično za nagrajevanje po delu, potem mislim, da bomo predlagani sistem sprejeli. Nihče, ki je pripravljen trdo delati, ne bo nasprotoval temu, da za boljše delo dobi boljše plačilo. Nasprotovali bodo samo tisti, ki rajši manj delajo in živijo na račun boljšega dela drugih. fnOVnCIJG Cilj teh sprememb pa ni sanio v tem, da bi tisti, ki bo svoje delo boljše opravil, za to bil boljše nagrajen, ampak imajo predlagane spremembe še drugo pomebno vsebino: z boljšim delom in večjim prizadevanjem nas vseh, ali pa vsaj velikega dela našega kolektiva, računam, da bomo tudi kot celota, kot delovna organizacija, delali in poslovali bolj uspešno. Če pa bomo bolj uspešni, bodo tudi povprečni osebni dohodki in s tem osebni dohodki vsakega od nas, lahko višji. Tomaž KOŠIR KAKO UlTYORjnfflO 1#^ t* 30 in 20 let že ustvarjajo Pred prvomajskimi prazniki je bilo že tradicionalno srečanje jubilantov, ki bodo letos dopolnili 30 ali 20 let skupne delovne dobe. Le te je najprej pozdravil predsednik konference osnovnih organizacij zveze sindikatov Alpine, sprego-viril pa jim je tudi glavni direktor Tomaž Košir, ki je med drugim dejal: »Ste generacija, ki je doživela veliko slabše čase kot je danes, tudi vi sami ste pripomogli, da je danes bolje. Žal so se razmere v zadnjem času zelo zaostrile, ker smo doživeli veliko zadolženost države in več ukrepov, ki so položaj poslabševali iz leta v leto. Prevladala je politika večine nad manjšino, ki hoče dobro delati, ki lahko le z neoviranim delom bolj pomaga tistim, ki so pomoči potrebni. Mislim, da smo tudi mi v Alpini lahko ponosni, da smo vse ustvarili z lastnimi močmi in veseli smo, da pozitivno poslujemo. Prav zato ne smemo obupavati in kljub težkim zunanjim pogojem moramo iskati notranje možnosti za še boljše učinke ... Položaj v Alpini je sicer dober, imamo dovolj naročil in važno je, da dobro opravimo vsak svoje delo. Mislim, da ste vi lahko še naprej zgled mlajšim generacijam.« Nejko Podobnik Jubilanti 20 let DSSS: odd. Jereb Marija, 2821 401 Jereb Sonja,2912 304 Podobnik Jože, 2764 304 Vidmar Ivan, 3281 504 Žakelj Matjaž, 2902 304 TOZD PRODAJA: Govekar Mihael, 3573 702 Grubišič Mara, 9059 Prod. Sisak Kasaić Josip, 9082 Prod. Niš Klemenčič Slavka, 9086 Prod. Našice Kopač Marija, 3504 Prod. Žiri Likar Ivanka, 3429 Prod. Titovo Velenje Malinovič Beti, 9110 Prod. Novo Mesto Medved Blaženka, 3912 Prod. Karlovac Pivk Silva, 2549 701 Raca Nevenka, 9159 Prod. Travnik Tokič Pavica, 9205 Prod. Zadar TOZD PROIZVODNJA: Albreht Viljem, 3004 624 Ažbe Marija, 3064 Gorenja vas Božič Zmagoslava, 3152 Col čadež Marinka, 2554 615 Dolenc Alojzija, 2539 615 Frelih Marija, 3058 615 Gladek Andrej, 5326 624 Grdadolnik Marija, 5382 Šentjošt Hren Helena, 2551 615 Jereb Alojzija, 2631 626 Kobal Maksimilijan, 4453 633 Lapajne Marinka, 2559 613 Lukančič Cecilija 2552 631 Marolt Darinka, 4795 625 Martinčič Milka, 3515 617 Mavri Danijela, 2540 623 Modic Alojz, 2497 617 Mole Marta, 2550 621 Mravlje Milan, 2881 617 Puc Cecilija, 3951 633 Rušt Milka, 2546 633 Strel Zdenka, 2553 624 Tavčar Ljudmila, 2659 623 Tominec Hilarij, 5394 Šentjošt Žakelj Darka, 2763 613 Jubilanti 30 let DSSS: Bekš Anica, 1959 Logar Franc, 2310 Strlič Marija, 1659 TOZD PRODAJA: Stojkovič Jasna, 9175 Tušar Stane, 9211 Žagar Tanja, 9229 TOZD PROIZVODNJA: Alič Cilka, 2364 Arhar Mihaela, 1683 Bačnar Marija, 1687 Bogataj Janez, 1906 Bogataj Marija, 1808 Čadež Bernarda,1809 Debeljak Jožefa, 2499 Debeljak Marta, 1621 Drmota Ivana, 1638 Erjavec Doroteja, 1623 Frilc Kristina, 1639 Gabrijel Ivana, 1698 Guzelj Francka, 1584 Hribernik Jakob, 2200 Jereb Franc,3928 Jereb Vanda, 1645 Jezeršek Ida, 1713 Jezeršek Jože 1613 Kavčič Vida, 1722 Klemenčič Marta, 1677 Kogovšek Franc, 2823 Kolednik Antonija, 2042 Kopač Anton, 1956 Kristan Ivanka, 1711 Krolnik Karel, 1628 Krolnik Marija, 1807 Kumer Ivanka, 1625 Lamovec Rozalija, 1682 Lampe Stanislav, 4452 Marovt Julijana, 1653 Mlinar Marica, 1782 More Stanko, 1910 Novak Jelka, 2861 Oblak Silva, 1631 Pečalin Martina, 1768 202 304 301 prod. Split prod. Ljubljana IV. prod. Trbovlje 616 613 623 634 612 623 615 631 626 616 623 613 626 641 634 621 616 626 626 635 624 623 626 623 612 612 617 617 633 634 612 616 634 626 623 KAKO UtTVnRinfflO iT ekaj čevljev, ki smo jih izdelovali • w • • ART. 4455 _ brizgani polčevlj iz "aravnega usnja. Ta model ki P^os»"ama COLORADO, sif izdelujemo za evrop-l^i® zahodno tržišče. Model, ^ ga vidite, je naprodaj tudi prejšnji mesec z lanskoletne modne revije na Bledu ART. 9690 Ženska sandala, izdelana iz umetnega usnja, v treh barvah: bela, rdeča, črna. Model ima zelo praktično peto. ART. 7030139 (8350) кц ^Bantna ženska salon-boL« :z junečjega Ijdpi ^ temno modri barvi. predvsem za v Sovjetsko zvezo. ART. 3327 (MS 500) Smučarski čevelj z vstopom zadaj, namenjen nedeljskim smučarjem. Zapenja se z dvema zaklopkama na zadnjem delu čevlja. Notranji čevelj je mehko in toplo oblazinjen. J Prizor iz vlivanja čevljev • Л.&ШШ '^anti z 20 let skupne delovne dobe P*bhna.------ 617 617 633 612 613 633 625 641 613 617 z ли let sk Ana, 2092 Prim Jože, 1979 1947-1987 Kibernetizacija dela Piše Jože Stucin Zunaj smo s svežimi idejami natančno določili postopek ponovnega posnemanja modela; za kopito šale, izbrali smo limite za posamezne skalarne faktorje, ki nam preprosto povedo, do katere mere se izdelek povečuje in do kje ostane mera enaka. To je pomembno zato, da se upoštevajo standardne mere za vpenjanje smučarskega čevlja na prstih in na peti, ki so za vse velikostne številke enake. Naši načrti za orodja, ki smo jih predhodno izdelali doma, so se zelo dobro izkazali, saj so bili pri snemanju in kopiranju ves čas podlaga za delo, drugače bi se pri vnašanju številčnih (nu-meričnih) podatkov v računalnik izgubili. Delo je teklo brez večjih zapletov. O konkretnem delu in izračunih ne bi govoril, ocenil bi le kvaliteto prvega računalniškega kopiranja pri firmi PARPAS-I. Lahko trdim, da je bilo izdelanih prvih devet delov orodij za šalo, manšeto in spojler BX štev. 27 zelo uspešno, druga faza CNC (Nadaljevanje na 6. strani) KAKO umnRMfflO Aktualni intervju Osebni dohodki dejanski odraz dela Pogovarjamo se z organizatorko nagrajevanja Olivero Jereb Delo-Zivljenje: Uvajamo dopolnjen sistem nagrajevanja, kaj je osnovni namen tega? Olivera Jereb: Osnovni smisel je osebne dohodke čimbolj približati rezultatom dela posameznika ali skupine. S stimulacijami želimo doseči, da bi vsakdo zaslužil po rezultatih svojega dela. Gre tudi za nov način merjenja dela režijskih delavcev. Delo-Življenje: Kako bi strnili pripombe na predlog nagrajevanja, ki so jih delavci dali na sestankih? Olivera Jereb: Konkretnejših pripomb na sistem nagrajevanja praktično ni bilo. So pa delavci opozarjali na probleme, ki neposredno (ali posredno) vplivajo na uspešnost njihovega dela in s tem tudi na OD. Delo-Zivljenje: 19. maja bomo te spremembe sprejemali na referendumu. Verjetno bo potem treba spremljati, kako se sistem uveljavlja v praksi? Olivera Jereb: Seveda bo uvedeno spremljanje, in sicer tako, da bomo ugotavljali, kako se sistem in merila odražajo v praksi. Vsaka stimulacija preko rezultatov dela izraža delo v preteklem obdobju, kar se pozna na OD delavca. Za marsikatero stimulacijo so pomembni postavljeni plani in bolj ko so plani realni, bolj stimulacija izraža dejansko. stanje. Vendar ne smemo pozabiti, da na odstopanja od planiranega lahko vplivajo zunanji dejavniki in dejavniki gospodarjenja nasploh, na katere nimamo neposrednega vpliva. Dogovorili smo se, da bomo s stimulacijami merili samo dejanske rezultate, saj je namen sistema stimulacij izboljšati rezultate delovne organizacije kot celote. Delo-Življenje: Morda besedo, dve o postopku. Olivera Jereb: Po končani javni razpravi so pripombe in predloge obravnavale komisije za delitev sredstev za OD in strokovni kolegij. Tako se je oblikoval dokončni predlog,za delavske svete, ki so razpisali referendum. Delo-Življenje: Računamo, da bo referendum uspel in bodo nova merila uveljavljena. Kako bo to izpeljano? Olivera Jereb: Osnovne podatke o delu posameznih služb in oddelkov naj bi spremljali, izračunali in pripravljali na obračunu OD oz. obračunovalke, dokončni izračun pa bi izdelala služba za izračun OD. Naša služba bo zadolžena za spremljanje in kontrolo podatkov. Delo-Življenje: Bodo možne spremembe sistema, če se bo to pokazalo za potrebno? Olivera Jereb: Seveda so spremembe možne, predloge za to lahko dajo delavci, D PO, delavski sveti, komisije, seveda pa morajo temeljiti na realnih podatkih. Predvideno je, da bi spremembe sprejemali konec vsakega leta za naslednje leto. Vedno bomo težili, da bodo spremembe dejanski odraz dela. Razume pa se, da tako sedaj kot v prihodnje predlagatelji morajo poskrbeti za objektivnost, za kar tudi nosijo odgovornost. Nejko Podobnik Cad/Cam sistem (Nadaljevanje s 5. strani) kopiranja za štev. 29, ki so jo opravili brez našega sodelovanja, pa je vsebovala napako pri določitvi ene od limit za skalarne faktorje. Firma PARPAS je napako odkrila šele po izvršenem kopiranju, poslali so nam risbo za korekcijo orodja, ki smo jo pri ročni obdelavi delno upoštevali. Vsekakor smo tudi orodje za šalo in manšeto BX št. 29 usposobili, da sta uporabni za proizvodnjo, čeprav odbrizgani smučarski čevlji ne izkazujejo sorazmerne (proporcial-ne) rasti med številkami 25, 27 in 29. Sploh pa je CNC kopirana orodja veliko težje popravljati, ker kopirni modeli ne obstajajo in ni mogoče prenašati izmer iz modelov na orodja. Sodobni računalniški sistemi stremijo za tem, da bi v svojo obdelavo vključili vse službe in ravni odločanja v tovarni, tako bi s sintezo služb hitreje prišli do podatkov, ko je potrebno analitično ukrepati o »usodnih« gospodarskih potezah. Nekateri se bojijo sodobne računalniške tehnologije zato, ker vpliva na zmanjšanje delovnih mest v neposredni proizvodnji, avtomatizacija in roboti naj bi torej človeku odjedali delo in zaslužek. Ta trditev drži samo navidezno, ker je potrebno z uporabo moderne računalniške tehnologije prerazporediti delavce na nova delovna opravila, ki se porajajo. Prestrukturiranje delavcev bo šlo v korist naslednjih delovnih mest: — priprava računalniške tehnologije za obdelavo na CNC strojih — bolj natančna priprava materiala za proizvodnjo, tako po količini kakor po kvaliteti (preiskava materiala, laboratorij, kontrola itd.) — transport materialov iz skladišč v proizvodnjo, uporaba palet oz. vozičkov, transportnih trakov, silosov in podobno — vzdrževanje strojev, opreme in proizvodnih sistemov — programiranje sodobnih CNC strojev — brušenje, vzdrževanje in nastavljanje orodij — izdelava novih orodij in proizvodne opreme — uporaba sodobnih medfaznih merilnic (kontrola polizdelkov), kar je važno zaradi medfaznega izločanja polizdelkov, ki niso dosegli zahtevane kvalitete itd. Ekonomski vidik (aspekt) sodobne CNC tehnologije teži k ustvar j an ju možnosti za čimbolj racionalno proizvodnjo, za dosego čim krajših tehnoloških časov in maksimiranje količinske proizvodnje. Na drugi strani pa stoji humani aspekt, kjer naj bi se delavci v neposredni proizvodnji osvobodili napornega fizičnega in monotonega dela, odgovornosti za izmet in produktivnost dela., škodljivega vpliva delovnega okolja za zdravje delavcev. Uporaba visoke tehnologije zahteva tudi veČ znanja na vseh delovnih mestih, obstoječih in ti; stih, ki jih še nimamo. Ali smo za ta trenutek že pripravljeni, dovolj sposobni? Ali smo se pripravljeni odreči kakšnemu užitku, kakšni prosti uri, da bi pridobili več znanja in pripravljeni pričakali jutrišnji dan? se nadaljuje RnzeOYOR Zn UREDAIKOYO fflIZO J. Na temo: MALOPRODAJNA MREŽA NEKOC IN DA-v katerem so sodelovali: Lojze Filipič in Ivan Capuder, posredno pa tudi; Ivo Likar, Stjepan Novoselec in Milomir-Gnjatovic. „.P®'®"ž'vlienje: Kot predsed-obrf sveta v tistem ^Wobju ^ se gotovo spominjate ^^novanja maloprodajne mre- lojze Filipič: Stvari so časo-že precej odmaknjene, zato Vsega ne spomnim več. Če bi ^acel z vprašanjem: zakaj se je ^acelo razmišljati o lastni pro-j.^jni organizaciji šele tedaj, vela povedati, da prva leta po voj-to ni bilo potrebno, ker je bila У.®® proizvodnja plansko razde-jena. Plansko se je dobival ma-grial in prodajala proizvodnja. ®lali smo le rudarske čevlje in Sojzer šivano obutev. ko se je ta način raz-tiijj ukinil, je bila v Slove- ni2ap?.^®"ovljena prodajna orga-slouo'^®, prodajo obutve vse Pod ^ čevljarske industrije V tej orga-biv« bilo največ prodajaln Peka. PfQj .° je zahteval, da se mu '®stif^ vrnejo, da bo osnoval prjjj ®Г' niso bile enostavne in Saj J® tudi do vročih razprav, jih ^udi mi zahtevali, naj bi ProriT' "ekaj, da bi lahko je bil svoje izdelke. Končno delipn Prpdajna organizacija do-Ostaii "eku in tako smo vsi bre? P^'odajalci obutve ostali bi, 1j"reže, prepuščeni sami seda nam zagotavljali, "'zacii?^ Pekovi prodajni orga-tev. ^ 'prodajali tudi našo obu-do [f-j . obdobju pa je prišlo vlja^ip^® 'n nekaj žirovskih če-druJk^,®® je moralo zaposliti v Začeli Ugotavljati smo Persnek+r tedanja nima prave obutvi 1-?' je bilo v težki čeviii }[®"ko vloženega dela in tju je predragi Podje-ie Vpliva?'".""®.'®- skupaj pa hodkm .f- . . na osebne do- dela vi4r ° je bilo vloženega '^eiek OD, dražji je bil SQ Začni! ° smo prosili, da te proizv o opustitvi (la lažir, °,~'^je in se preusmeriti nizaci^ Obutev in začeti z meha-Vedeli smo, da bomo imeli več vrst obutve in bo podobna Pekovi. Zato preko njihove mreže ne bi mogli prodajati. Ni nam preostalo drugega, kot začeti odpirati lastne prodajalne. Leta 1952 smo o tem začeli resneje razmišljati. Takratni šef prodaje Jože Gantar je bil zadolžen, da to pripravlja in skuša po večjih mestih dobiti ustrezne lokale za prodajalne. Sklep je bil dober, toda denarja je bilo malo, čeprav so nam na okrajnem ljudskem odboru nekoliko olajšali položaj pri investiranju. Prvo prodajalno smo odprli v Sarajevu leta 1953, kjer je bil prej pogrebni zavod. Zlobni jeziki so hitro pripomnili, če bo še naprej »pogrebni zavod«. Stvar smo nadaljevali s takim tempom, kot so dopuščala finančna sredstva. Če bi nadaljevali s tako proizvodnjo kot prej (ročno delo), ne bi mogli odpirati prodajaln. Strojna izdelava pa je obutev približala možnostim potrošnikov tudi glede na ceno. Delo življenje: Se spominjate odprtja prodajalne v Sarajevu? Lojze Filipič: Lokal je bilo treba precej obnoviti in spominjam se, da je bil meščanom všeč, čeprav je bil ceneno adaptiran. Načrte je v glavnem naredil Jože Gantar, dela pa so opravili delavci v Sarajevu. Kar zadeva odpiranje nadaljnjih prodajaln je bila vedno težava, kako dobiti lokal, posebno težko ga je bilo dobiti v družbenem sektorju. Vse skupaj je bilo povezano še z denarjem za odkup. Delo-življenje: Potem ste postali direktor DO. Prišlo je do velikih sprememb. Veliko se je investiralo v prodajalne, hkrati pa se je morala proizvodnja mehanizirati. Kako ste usklajevali proizvodne kapacitete in potrebe na tržišču? Lojze Filipič: Proizvodnja je bila še precej let večja, kot pa možnost prodaje. Nismo imeli celovite ponudbe in to smo nadomestili s proizvodnjo. Delo-življenje: Zanimiv je podatek, da je bila leta 1953 rnlprta ena prodajalna, naslednje leto 2, potem pa 10—13. Od kje toliko denarja? Lojze Filipič: Mehanizacija proizvodnje je bila edino prava usmeritev, tudi zato, da razširimo ponudbo na tržišču. Pa še več se je zaslužilo s to obutvijo. Bili smo škrti pri delitvi OD. Delavci niso veliko godrnjali, če smo rekli, čim več denarja za mrežo in stroje. Okoli leta 1964 je bilo že toliko prodajaln, da so prodale našo proizvodnjo. Od leta 1957 je rastel tudi izvoz. Tako je ostalo za doma manj, kar je manjkalo, smo kupili od drugih proizvajalcev. Nadaljevali smo z investiranjem v mrežo. Ko je bilo okoli 40 prodajaln, smo smatrali, da je stvar toliko urejena, da bi naprej odpirali le toliko kolikor borno povečevali proizvodnjo. Delo-življenje: Kako pa je bilo s kadri v prodajalni? Lojze Filipič: Ko se je prodajalna odpirala, so Jože Gantar in njegovi sodelavci že prej poskrbeli za kader. Prodajalci so šli tja, kjer so več zaslužili. Med drugim je nekaj poslovodij Peka in Borova prišlo k nam. Moram reči, da smo s kadrom imeli srečo. Izbrani poslovodje pa so sami dobili prodajalce. Nekaj prodajalcev smo dobili iz čevljarske šole. Postali so dobri prodajalci. Delo-življenje: Kakšen pa je sedanji položaj v MPM? Ivan Capuder: Razvoj maloprodajne mreže je bil zelo pester. Nihanja so se nadaljevala, vse dokler nismo tudi sami pripravljali kolekcijo. Napoved prodaje, kot eden odločilnejših poslovnih usmeritev ni obstajala. Zdaj je kolekcija na poslovodski konferenci sprejeta, vendar ni dokončna, dokler ne gre v proizvodnjo, ker še vedno ugotovimo kaj novega. Razvoj in organizacija dela v MPM se je prilagajala tudi zunanjim razmeram. V letih 1982, 1983 in 1984 nas zaloge še niso skrbele, kasneje smo začeli z napovedjo prodaje in planiranjem za vsak mesec vnaprej. Kasneje je bilo nujno povečati hitrost obračanja zalog. Leta 1985 smo imeli plan obrata zalog 3, lani smo presegli že 4. Če ocenjujemo trenutne razmere, lahko rečem, da se ljudje bolj trudijo za boljše rezultate. V tem pogledu je tozdovska organiziranost ugodno vplivala na delo. Tako smo sedaj v primerjavi s Pekom in Planiko na prvem mestu. Kot že rečeno, veliko se je spremenilo, ko smo z lastnimi silami začeli ustvarjati kolekcijo. V začetku je marsikdo dvomil v uspeh, sedaj je že drugače. Delo-življenje: Kakšna pa je vizija prihodnosti v MPM do leta 2000? Ivan Capuder: Alpinina mreža že od vsega začetka dela tako, da več kot polovico (okoli 70 %) obutve dokupi, po vrednosti pa okoli 50 %. V organizacijskem smislu bomo še bolj vključevali računalnik in sicer tako, da bi zvečer zbrane podatke iz prodajaln, zjutraj ze uporabili za ukrepanje. Tako bi imeli celovit pregled nad prodajo, zalogami. Kar zadeva ponudbo v MPM, računamo, da bomo prodajali še vedno največ Alpina obutve. Poleg tega pa moramo imeti veliko stalnih dobaviteljev, predvsem za moško nizko, visoko in usnjeno obutev. Doseči želimo čim bolj ustrezen obrat kapitala. Delo-življenje: Kako je z mrežo v investicijskem smislu? Se boste še širili? Ivan Capuder: Sodim, da je naša prodajna mreža še vedno premajhna, prepočasi napreduje. Če je plan proizvodnje 2.300.000 parov, mi pa jih prodamo 1.700.000, je prav to neskladje. Ob tem dejstvu pa vemo, da je vedno težje dobiti denar za investicije. Prav tako je težko dobiti dober lokal, v pravem kraju. V srednjeročnem in dolgoročnem obdobju kljub vsemu načrtujemo, da bi odprli 2—3 prodajalne letno, hkrati pa vzdrževali in obnavljali že obstoječe prodajalne. To pa pomeni, da bi morali v današnjem času razpolagati letno s preko milijarde dinarjev. Sicer pa vemo: za odprtje prodajaln je pomembno tržišče. V Beogradu in Zagrebu bi jih lahko imeli več, tudi v Makedoniji bi morali imeti kakšno prodajalno. Mislim, da je edino Slovenija precej pokrita, čeprav so možnosti še v Kopru in Postojni ali kje drugje. Skratka, sedanjih 71 prodajaln je za proizvodne zmogljivosti, ki jih imamo, premalo. Vemo tudi, da bomo morali proizvodnjo še bolj drobiti in proizvodnja bo morala biti še bolj prilagodljiva, čeprav so se zadeve že precej izboljšale, zlasti kar zadeva roke. Lojze Filipič: Usklajenost med prodajalnami in proizvodnjo je mogoče res potrebna, poleg tega pa moramo imeti neke rezerve, če pride do stagnacije izvoza. Kdor ima svojo prodajno organizacijo, bo imel možnost prodaje, s prilagoditvami proizvodnega programa, kar zdaj delamo z dobavami tuje obutve. Prav zato naj poudarim, kako pomemben je bil začetni sklep, da se osnuje lastna prodajna organizacija. Delo-življenje: Vključimo sedaj v razgovor nekaj mnenj poslovodij, s katerimi so se pogovarjali pred tem pogovorom: Ivo Likar iz Titovega Velenja meni, da se v tovarni še premalo zavedamo pomembnosti prodajaln. Premalo pomagamo mreži, tako v organizacijskem smislu, pa tudi reklama je prešibka; prav (Nadaljevanje na 9. strani) OD TU v /ГххКНШЖ • • ♦ sq Ш !# 10 TAin z njimi je rasla Alpina »v Čevljami v Žireh sem začel jeseni leta 1945 in delal v Alpini vse tja do leta 1967, ko sem se upokojil,« ^ hitro povedal Viktor Zakelj, ki naju je sprejel sicer prijazno, vendar se je videlo, da ni nič kaj navdušen, da bi pisali o njem. Kje pa ste bili prej? me zanima. »Izučil sem se v Ljubljani na strokovni šoli, kar je bila za tiste čase majhna izjema. Dopoldne smo delali v delavnici, popoldne pa smo imeli teoretični pouk. Stroški so bili seveda stvar staršev ... Po zaključnem izpitu sem nekaj let delal na Štajerskem, kasneje pa v žirovskih čevljarskih delavnicah: pri Mačku, v Sort, Čevljarski zadrugi, kjer sem bil tudi član zadruge. Dobro se spominjam časov gospodarske krize v letih 1930—1935, ko smo delali le po nekaj mesecev na leto. Nekateri smo se zaposlili tudi pri močeradarjih, to je pri regulacijah voda v Žireh. Med vojni sem odšel v Čevljarsko delavnico v Kranj, kjer je bilo veliko Žirovcev. Ves ta čas je bilo delo povečini ročno in šele kasneje se je vključilo nekaj strojev. Po vojni, ko smo nadaljevali z delom v Žireh, smo v začetku uporabljali material, ki je ostal v Kranju, opremo pa smo dobili v ostalih žirovskih delavnicah. Delali smo predvsem »šihtovce«, delavske čevlje in škornje, kar je bilo takrat potrebno. Moram reči, da smo žirovski čevljarji že pred vojno znali izdelati čevlje po modi in najboljši kakovosti. Zase vem, da sem ves čas, tudi potem, ko sem bil že v Alpini, delal predvsem v montaži. To ni bilo lahko delo: zbiti čevlji, ročna gojzer šivana obutev in drugo, kar smo izdelovali, vse je zahtevalo veliko moči. Sigurno je žirovsko čevljarstvo najbolj napredovalo potem, ko se je osnovala sedanja Alpina. Z združenimi močmi in sredstvi se je dalo narediti več. Tudi ljudje, ki so bili vajeni težkih pogojev, so mislili predvsem na delo. Brez dela ni sredstev za preživljanje, kar smo starejši dobro občutili. Kaj hočemo, brez denarja ni nič,« je končal svojo pripoved Viktor Ža-kelj, kije pred kratkim čil slavil svojo petinsedem-desetletnico. Nejko Podobnik Glasba Misel, ki je bila tolikokrat izrečena, se je potrdila tudi ob srečanju zborov usnjarsko-predelo-valne industrije Slovenije in mešanega pevskega zbora Rupa-Peč iz Italije, ki so sodelovali 4. aprila 1987 na koncertu, posvečenem 40-letnici Alpine. Ko so se uro pred pričetkom koncerta ob zvokih pihalne godbe Alpina, začeli zbirati pevci iz Slovenj Gradca, Tržiča, Slovenskih Konjic, Vrhnike in pevci iz zamejstva, je bilo takoj opaziti, da bo ta večer res prijetno srečanje pevcev prijateljev. Ko se je začelo zares in je vsak zbor zapel po tri pesmi, je bilo vzdušje po zaslugi obiskovalcev v dvorani vse prijetnejše, saj je bil vsak zbor udeležen prisrčnega odobravanja, česar žal marsikje manjka. Zato pa tudi v Žiri pevci radi prihajajo. 1947-1087 Po koncertu se je srečanje nadaljevalo v jedilnici Alpine ob odlično pripravljeni večerji in dobri strežbi, za kar zaslužijo delavci naše menze res vse priznanje. Še so rožljali krožniki in vilice, ko se je zdaj tam zdaj na onem koncu oglasila pesem in je bilo zapetih pesmi vsaj še za en koncert. Od vseh nas pa je najbolj presenetila pesem mešanega zbora Slovenj Gradec posvečena žirovcem in se glasi: Naša preteklost pa pravi Piše: Vladimir Pivk V naslednjih letih je prišlo do popolne reorganizacije proizvodnje in strokovnih služb. S tem je bila uvedena zares prava industrijska proizvodnja. Zgrajeno je bilo tudi več proizvodnih hal in uvedeni tekoči trakovi. Posodobili smo tudi tehnološke postopke. 27. aprila 1972 smo na Colu v nekdanjem Prosvetnem domu odprli obrat šivalnice, kjer se je zaposlilo preko 80 delavk in s tem se je pripomoglo k reševanju pomanjkanja zgornjih delov. Osvojili smo proizvodnjo tekaških smučarskih čevljev in dosegli s tem programom tudi dobre izvozne uspehe. Z uvedbo celega brizganega čevlja in PU podplatov smo uspešno uvedli štiri nove oddelke oziroma obrate; modelirnica prototipov, orodjarna nekovinskih form, orodjarno kovinskih form in proizvodni oddelek plastike. Ob 30-letnici Alpine, 30. aprila 1977 je bila izročena namenu proizvodna hala, v kateri so danes obe orodjarni, oddelek montaže šal, oddelek termoplastov in oddelek direktno brizgane obutve. S programom čevljev za po smučanju (apreski) smo pričeli 10. marca 1980 v obratu Alpina v Rovtah. Obdobje od leta 1980 dalje je zlasti pomembno na treh področjih: Najpomembnejše je uveljavljanje firme Alpina v svetu, saj danes izvažamo skoraj celotni smučarsko športni program pod lastnim imenom. To je bilo v preteklosti redkost. Drug pomemben dosežek je vključevanje vseh programov v izvoz. Tretje, kar velja omeniti je težnja za specializacijo proizvodnje, uskladitev proizvodnih zmogljivosti in reševanje nesorazmerij v zmogljivosti montaž in šivalnicami. V tem obdobju je bila (1981) zgrajena nova hala za skladišče končnih izdelkov. Ob 35-letnici Alpine je bila 27. aprila 1982 svečano odprta nova stavba v obratu Alpine na Colu, ki danes zaposluje preko 200 delavk in delavcev. IZKAZNICA ALPINE V obdobju 1961—1965 je bilo zaposlenih: 1. 1961 — 818,1.1%5 - 961. V teh letih je bilo izdelano parov: 1961 - 442.000, 1962 - 458.000, 1963 — 513.000, 1964 — 560.000, 1965 — 668.000. Delovno organizacijo je tedaj vodil Lojze Filipič. Pomanjkanje lastnih zmogljivosti za izdelavo zgornjih delov je narekovalo sodelovanje s kooperanti; med njimi VIGO Va- raždin, obrat na Vinici. Ta danes zaposluje 150 delavcev. Alpina je soinvestirala v opremo in stroje. Prav tako je bila spomladi 1986 leta odprta nova proizvodna hala v delovni organizaciji »Tatjana Marinić« TOZD Proizvodnja v Novem Marofu, kjer bodo za Alpino izdelovali 3000—3500 parov zgornjih delov obutve dnevno. Tudi tu je sodelovala Alpina kot soinvestitior v opremo in stroje. 2. februarja 1987 je začel z delom še obrat v Sentjoštu. Za to obdobje je značilen velik porast proizvodnje. Leta 1980 smo izdelali skupno 1.361.000 parov, leta 1985 pa smo prvič v zgodovini Alpine izdelali preko 2 milijona parov (2.208.000 parov). Za razvoj Alpine je izredno pomembno vključevanje računalnika, ki bo omogočil, da bomo prešli na računalniško programirano vodenje materialnih tokov proizvodnje in prodaje. m TOffl pozna meja fJSTISNIMO ROKE. KJER ZMANJKA BESED NAJ BO VSAKOMUR S SREČO ODET SO SRCA NAM УЛ&Л SEDAJ flilSLI SMO POGLEDAT VAŠ KRAJ ZA UUBEZEN — PRIJATEUSTVO NI VEČ MEJA. POD URŠUO IN PECO MI VSI SMO DOMA MISLINJA IN MEŽA TU REKI STA DVE U SONČKU LESKEČETA SE... POZDRAVE PRAV LEPE PRINAŠAMO VAM KI ŽIVIJO TU, BLAGOR CVETI ^^MLAD NAJ BO V SRCIH VSEH VAŠIH VSE DNI prebuja naj cele ŽIRI VISOKO JE TAVČAR OPEVAL LEPO POUANSKO DOLINO IN NEŽNO NEBO BODITE VESELI, KER TU STE DOMA NAJ SREČA VAS RADA IMA. SEJMU »IZBOR« MI SPOZNALI SMO VAS ^SLOVENJEM STE GRADCU TAKRAT VSI BILI if,TOREJ SEDAJ VSI ZAPOJMO V EN GLAS ^USTARJADA NAJ NAŠA ŽIVI! TU NAŠI SE PEVCI PREDSTAVUAJO VAM JE VSAK VAM PRINESEL EN LEP DOBER DAN IMEJMO SE RADI, KER ZDRAVI SMO VSI PRIŠLI K VAM VALPINO ŽIRU pI КМКЛЛТ CIN, CINGEL, CIN, CINGEL CING CONG РЛ % ^R^^CilČ CIN. CINGEL. CIN. CINGEL CING CONG ^ASE TRETJIČ CIN CINGEh CIN, CINGEL CING CONG VSV^ W SREČNI, VESELI IN SREČNI, VESELI IN SREČNI SMO slovesu so še zadnjikrat moj , P*"' UPIS, kakor tudi za-srcp^ .^bor Rupa Peč, z veselim nih "unasmejanih, zadovolj-zapuščali naš kraj. ji ' smo bili veseli, da smo tudi po zaslugi vodstva Alpi- (^Bdaljevanje s 7. strani) tako ni poskrbljeno za aranžer-ski material. I Novoselac iz Zagreba iain^'*'' j® sodelovanje proda-jain z vodstvom MPM dobro. tudi, da v mrežo vlagamo ч1 Tudi on opozarja na abo oskrbovanje prodajaln z "Materialom za dekoracijo. kritično mnenje o Х1Ј ponudbi: meni, da nismo J ^ °rak s konkurenco, kar za-ya modele, kar se je pokazalo J ' prodaji, prav tako je v upadanju kakovost. Gnjatović iz Beo-zar^^ "sodno ocenjuje organi-j , Tudi pripombe iz proda-n se kar upoštevajo. Spet pa Ban- P^'Pomba: ni dovolj vla-aranžerskega materiala. Д ^®'®"življenje: Kaj bi rekli o I "Mnenjih, tov. Capuder? u Capuder; Kar zadeva iz-(j„. /nodelov, lahko rečem, da kot centralno naročanje, Ticf naročanje poslovodij. poslovodja, ki je dobro na-n„_ ° to tudi dobil. Centralno laročanje pa je zaradi tistih, ki naročajo. Zato pride do ko-ektur, saj si velikih zalog ne "loremo privoščiti. moramo planirati in vrednosti, so nri P?slovodje na to še ni-P 'pravljeni; korekture so sa- s pevskega srečanja pevcev usnjarsko-predelovalne industrije Kako omogočiti poceni letovanje vsem? ne pripravili prijetno srečanje, kar je svojevrstna reklama za Alpino in cele Žiri. Bolj žalostno pa je to, da v vseh Žireh ni lokala, kjer bi lahko pogostili 200 ljudi. Toda o tem smo raje molčali. Tone Gorjup mo zaradi teh. Kombinacija centralnega naročanja in naročanja poslovodij omogoča, da imamo manjše zaloge in hitrejši obrat. Kar zadeva kvaliteto in oblikovanje, je to res pogoj, da se le prebijemo na tržišče. Toda nekvalitetne čevlje smo v skladišču tedaj že imeli. Kar zadeva reklamo in aran-žerski material, ie ocena točna. Nekdo bi moral skrbeti za to, saj se na primer tak material tudi težko dobi. Za lažjo obutev je reklame veliko premalo. Obstoja tudi možnost reklamiranja po lokalnih sredstvih obveščanja. Delo življenje: Imate še kakšne predloge za zaključek pogovora? Ivan Capuder: Skušam biti kritičen do dela, ki ga delamo. Verjetno so tudi zato boljši uspehi, kajti prilagajati se moramo tržišču in času, predpisi se menjajo in treba je znati pravilno reagirati. Zelo pomembno je biti o vsem na tekočem, da poslovanje pravočasno usmerjaš. Lojze Filipič: Odpiranje novih prodajaln je gotovo potrebno. Prodajalne v večjih mestih so bolj potrebne, ker so za mrežo bolj donosne. Ko sem bil revizor, sem se ukvarjal še s polno drugimi stvarmi, med drugim tudi z adaptacijami. Prav zaradi zahtevnosti službe na terenu, kot je revizor ali V srednjeročnem in dolgoročnem planu dela smo za področje letovanja zapisali, da se bomo iz leta v leto prizadevali povečati zmogljivosti za letovanje vsaj za dve enoti letno. Za letos smo tako rezervirali sredstva za nakup dveh kontejnerjev, vendar nam je prepoved investicij v negospodarske dejavnosti to preprečila. Tako smo ostali z istimi letoval-nimi kapacitetami kot lani, pri- sedaj vodja rajona, je važno, da so te kadrovsko dobro zasedene. Ivan Capuder: Poleg kontrolne funkcije imajo vodje rajonov tudi vlogo organizatorja. Veliko pri tem lahko pomaga računalnik. Tretja stvar je pospeševanje prodaje, kjer je potrebno sodelovanje, dobro poznavanje tržišča, mode in modelov. Tu pa ne čutimo pravih učinkov. ZAKUUCEK: Kot je čutiti, je napredek viden. Ob pomanjkljivostih pa se velja zamisliti, kako pomembna je za nas MPM za sprotni dotok denarja, za usklajeno načrtovanje v odnosu do proizvodnje in drugih poslovnih ciljev. Zato res ne velja zanemariti pripomb kot so: več sprotnih informacij za odločanje in tudi več stikov med ljudmi, ki imajo podobne naloge za uspeh v prodaji, večja vloga vodje rajonov pri organizaciji in pospeševanju prodaje, boljša reklama, več aranžerskega materiala. jav za letovanje pa je več. V času razpisa smo skupno prejeli za letovanje 356 prijav, od tega 110 kandidatom nismo mogli ustreči. Za vse te smo iskali druge možnosti letovanja; najem oz. zakup kapacitet in regresiranje. Cene penzionov v konici sezone (čas našega kolektivnega dopusta) bodo za penzione v zasebnih sobah od 10.000,— din do 15.000,— din dnevno na osebo; za najem apartmaja za štiri osebe pa bo treba odšteti od 22.000,— din do 34.000,— din. Tako je bila komisija postavljena pred izbiro, ali najeti dodatne kapacitete, kjer bi za 80 družin porabili vsa sredstva, namenjena za povečanje zmogljivosti, čeprav bi ob tem vsaka družina za tedenski najem apartmaja prispevala 100.000,— din; ali pa povečati regresiranje oskrbnih dni vsem delavcem, ki bodo letovali v lastni režiji (na podlagi dostavljenih računov). S povečanjem regresiranja bi lahko v enaki meri pomagali vsem delavcem, ki žele letovati. Seveda se nismo odpovedali načrtom, da bi konec leta poizkušali kupiti vsaj eno dodatno možnost letovanja, seveda, če bo to možno. Komisija se je odločila za drugo varianto, torej za povečanje regresiranja oskrbnega dne. To regresiranje naj bi zneslo za kampiranje in najem apartmaja okrog 55.000,— do največ 78.750.— din na družino, oziroma za penzione, nočitve, polpen-zione od 15.000,— do največ 26.250,— din po osebi (pri pen-zionih, polpenzionih in nočitvah regresiramo samo našim delavcem in njihovim nezaposlenim otrokom). V kadrovski službi se bomo potrudili dobiti čimveč informacij, kje, kako in po kakšni ceni delavci lahko letujejo izven naših zmogljivosti. O tem pa bomo poročali še sproti. Hermina Cankar vnžmo IE DH vemo koclrev/Ki^ norice ® Fluktuacija delavcev se je v manjšem številu izkazovala tudi v mesecu aprilu in v začetku maja, tako da so za- čeli delati 4 delavci, prenehalo pa jih je 11. V TOZD Proizvodnja so prenehali delati: Filip Košir, Viljem Frelih, Jože Kram-peršek, Ana Ušeničnik, iz obrata Gorenja vas Minka Končan in Marija Frelih, v JLA pa odhajajo Matevž Reven, Marjan Podobnik, Daniel Oblak in Marko Broder; v delovni skupnosti skupnih služb pa je prenehal delati Dušan Strlič. v POKOJ ODHAJAJO: Iz naše delovne sredine odhajajo v pokoj dolgoletni sodelavci Ana Ušeničnik iz težke montaže, Marija Poljanec iz oddelka prikrojevalnice in Maks Kristan iz končne kontrole. Vsem želimo, da bi nadaljno življenjsko pot preživeli v zdravju, sreči in zadovoljstvu, predvsem pa prijetnem počutju v domačem krogu. Kako ocenjujem svoje možnosti za delo in napredovanje Mladi strokovnjaki ob dnevu mladosti Lahko rečem, da imam raznoliko in zanimivo delo, kjer si pridobim lahko veliko znanja. Vesela sem, ker delam med ljudmi, ki so me lepo sprejeli in so mi pripravljeni posredovati svoje izkušnje. Kar zadeva napredovanje, možnosti so in niso. Pomembna je stopnja izobrazbe, delovne izkušnje in sposobnosti in končno tudi prosta delovna mesta. Sedaj se trudim, da bi se čimveč naučila, spoznala težave in probleme — ne samo svoje službe, ampak tudi drugih oddelkov. Upam, da mi bo uspelo, in da se mi bodo vrata za napredek tudi odprla. Tanja Burjek Delam v razvojno pripravljalni službi pancerjev, kjer se uvajam pri tehnologu in njegovem delu. Vsak začetek je težak, posebno zato, ker lahko kaj hitro pride do večje finančne škode oz. zastoja proizvodnje, če narediš napako. V delo se skušam vključiti čim bolj samostojno, rešiti kak zastoj. Vedno lahko tudi vprašam oz. se prepričam o pravilnosti in točnosti svojega dela. Tu se srečujem z različnimi problemi; zastoj pri pripravi šablon, sekal, napake v proizvodnji. Veliko je različnih materialov, ni enotnosti v kvaliteti materialov, zamujanje pri dobavi... Pri takih zastojih se pokaže, kako pomembno je sodelovanje celotnega tima — od modelirja, tehnologa, do plana in nabave. Če tu ni enotnosti, potem so možnosti za delo otežkočene. Nika Drmota Vsak si želi opravljati delo, ki ga zanima in mu poleg materialnih dobrin prinaša tudi zadovoljstvo. Vendar mislim, da je še prezgodaj za kakšno zanesljivejšo oceno o delu, ki ga opravljam in pa o tem, kaj si želim doseči na delovnem mestu. Ne še tako dolgo nazaj je bila moja pozornost usmerjena k učenju. Obiskovala sem srednjo obutveno šolo v Kranju. Ne morem reči, da je bil poklic obutvenega tehnika moj davni sen. Je pač tako, da moramo mladi že pri izbiri šolanja upoštevati možnost za delo. Po končanem šolanju sem se zaposlila v Alpini. Seveda najprej kot pripravnik. Svojo pripravniško prakso sem opravljala večinoma v montaži šal. Delo je bilo zanimivo, vendar sem se tam seznanila le z izdelavo smučarskega čevlja. Mislim, da je pripravniška praksa, ko pripravnike v bistvu porabijo na delovnih mestih, kjer je pomanjkanje delavcev, napačna. Če poleg tega upoštevamo še prakso, ki smo jo opravljali v srednji šoli, je stanje še slabše. Nekaj je namreč vedeti vse o tehnoloških procesih izdelave čevljev iz knjig, drugo pa je čevelj narediti. Malo pred strokovnim izpitom sem bila premeščena v oddelek za testiranje oz. analizo zgornjega usnja in šifriranje materiala, kjer sem tudi sedaj po opravljenem strokovnem izpitu. Testiram usnje za zgornje dele čevljev in šifriram za računalniško obdelavo. V začetku je bilo delo novo in zelo zanimivo, pozneje postane rutinsko. Vendar, kot sem že rekla, ne morem reči kaj je tisto, kar bi res rada delala, še manj pa lahko ocenjujem svoje možnosti za napredovanje. Zaenkrat si želim le to, da bi bolje spoznala delo na večini področij v tovarni. Vendar sem, tako kot še mnogo drugih, odvisna od tega, kam me razporedijo. Mislim pa, da bi bilo prav, da nam dajo možnost za čimboljše spoznavanje našega poklica. To mislim zato, da ne pozabimo vsega, kar smo se naučili v šoli. Res je, da šola brez prakse ni veliko. Je pa osnova, na kateri se lahko kaj naredi. V slovo Antonu Nagliču Spet je odšel eden pionirjev in graditeljev Alpine, udeleženec stavkovnega gibanja žirovskih delavcev pred dobrimi petdesetimi leti, zaradi česar je Tone izgubil službo in se potem, ko je nekaj časa iskal delo po Gorenjskem, skupaj še z nekaterimi Žirovci odpravil v Beograd, kjer je delal več let... Kot visoko kvalificiran čevljar se je v Alpini zaposlil leta 1951 kot kontrolor izdelkov, od leta 1959 pa do 1973, ko se je upokojil, je delal kot skladiščnik spodnjega usnja. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Nika Drmota pri delu V slovo Amaliji Krois v začetku aprila je umrla naša upokojenka Amalija Krois, delavka v prodajalni Maribor, v letih 1962 do 1968. V tem času je opravljala delo polkvalificirane prodajalke, dokler ni leta 1968 odšla v pokoj. Našo nekdanjo delavko v prodajalni Maribor oz. upokojenko bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. OD TU Morda osamljena lastovka vendarle naznanja pomlad premora je Ju-y_ g v dvorani osno- šnn-t ■ pripravil Žirovcem 4n.u» '• P''^znik. V počastitev Alpine se je kar 92 ekmovalcev iz vse Slovenije po-° republiškem prven-nnL- Pasovih. Prvenstvo je sai judo v Zireh še živi, mm,fi imeli enega tek- za ^ finalu, štiri pa v boju t-„L J® mesto. V finale se je po kar uvrstil Tomaž Mla- тпл * moral priznati pre- Trof- Impola Žleglu. ran iG osvojil vete- zahif i ^.^dovac. Ne smemo poki ' udi ostalih članov Alpine, da srčno borili in pokazali, klubi ° kosajo z velikimi vaH-^A?^.''"' nastopi so navduše-ŠPlr " Jereb, Branko Turna? X'^' .'^Hnar, Edi Lokar, To-% in Iztok Albreht. za Hnu GsUtke organizatorjem kiht5 ta- tudi "^vanj SI želimo še več, je nnv,^° 1 z Alpino, kar rennKi ocenil predstavnik ""bliske judo zveze. Ob koncu še rezultati: «umeni pas do 71 kg 2 SfK - Impel 3: &''rgr.Alpina 4 r.f . Ohmpija I Cafuta - Vrenje "meni pas nad 71 kg 2. NikMix ~ !PP°' 3 ^nii 1 ~~ Železničar 4 šn t g - Železničar Spiiak B. - Železničar \ \ • ♦ ♦ * * * in ттт Rjav pas do 71 kg 1. Kovač — Olimpija 2. Harter — Slovenj Gradec 3. Seneković — Železničar 3. Vidic — Jesenice Rjavi pas nad 71 kg 1. Murko — Drava 2. Stepanija — Nagaoba 3. Javornik — Impol 3. Učko I. - Impol Pionirji nadaljujejo tradicijo v soboto, 18. aprila 1987 se je osem pionirjev JK Alpina udeležilo slovenskega prvenstva v Titovem Velenju. Kljub pomanjkanju tekmovanj so se dobro odrezali, saj je Robert Pečelin zasedel drugo mesto s tremi zmagami. Dušan Folin je bil z dvema zmagama in enim porazom deveti. Franc Oblak Preko 90 tekmovalcev — judoistov na republiškem prvenstvu po pasovih, je pozdravil tudi Janko Rupnik, predsednik konference 00 ZS Alpine Razpored naših tekmovalcev po reprezentancah Veterani: Ernest Kokelj Alojz Burnik Milan Podobnik točke 135 95 90 Skakalci Alpine ponovno tretji v državi - • železničar '■anžni pas do 71 kg 2 J?'semut - Drava 3' - Triglav 3 Ivo Reja Krapez - Nova Gorica 'anžni pas nad 71 kg 2 - Impol • Lesar - Šiška ^leni pas do 71 kg 2 ~ Železničar 3 S^lGn _ Drava g- Soren - Impol empihar — Olimpija ^leni pas nad 71 kg 2: - Impol 3 Kr T ^lezničar 3: ~ Nova Gorica vak — Golovec "•»•»ripas do 71 kg 2 ?,'"02g - Impol 3: T N^Saoba 3 ~ Ivo Reja r man — Slovenj Gradec pas nad 71 kg 2: Impol 3 p jO d. — Impol 3 ^"^ovac - Alpina Mestnik - Velenje V navadi je že, da se skakalci ob koncu sezone zberejo na razglasitvi rezultatov serijskih tekmovanj, ki potekajo pod pokroviteljstvom DO Slovin iz Ljubljane in nosijo naziv Pokal Cockta. Točkujejo se posamični rezultati, seštevek vseh točk pa prinese klubu ekipno uvrstitev. V tej sezoni je na tekmovanjih nastopalo v sedmih kategorijah okrog 700 tekmovalcev iz 26 slovenskih klubov. Žirovski skakalci se v tej, vedno močnejši konkurenci, dobro držijo, saj so ekipno ponovno osvojili tretje mesto, za Kranjem in Ljubljano. Posamično so se v svojih skupinah naši najboljši uvrstili takole: Med člani je bil Robert Kopač tretji, Borut Mur pa peti, med starejšimi mladinci je Primož. Kopač osvojil tretje mesto, medtem ko je bil med mlajšimi mladinci Matej Oblak šesti. ^di pionirji so bili odlični, saj sta bila med starejšimi pionirji Andraž Kopač tretji, Jože Vehar pa četrti. Med mlajšimi pionirji je bil Zoran Zpančič drugi, med cicibani pa Gašper Poljanšek sedmi. Za novo tekmovalno sezono se bodo tekmovalci pričeli pripravljati sredi maja, klub pa ima tudi nekaj drugih načrtov, o katerih bomo več spregovorili v naslednji številki. Skakalci Alpine so zastopani v vseh selekcijah, razvrstitev pa je naslednja: Člani A: Robert Kopač, Člani B: Borut Mur, Mladinci: Primož Kopač, Perspektivna selekcija I: Matej Oblak, Tomi Zupančič, Andraž Kopač, Jože Vehar, Perspektivna selekcija II: Zoran Zupančič. Niko DOLINAR žirovski pokal uspešen Smučarske tekme za žirovski pokal so končane, zato lahko pregledamo skupne rezultate. Povemo naj še, da je bilo kar osem tekem, ki so štele za žirovski pokal, in lahko ugotavljamo, da so bili žirovski smučarji zelo aktivni. Pri tem moramo upoštevati, da je bilo poleg teh tekem še več drugih, kot so krajevne in občinske sindikalne, potem so tu še udeležbe na republiških tekmah po panogah kot so šu-štarijada, tekstilijada, športne igre ZPS in druge. Tudi na teh tekmah so smučarji žirovskih delovnih organizacij dosegli vedno vrhunske rezultate. Pa poglejmo še rezultate: Člani 30-40 let Franci Pečelin 150 Marjan Oblak 112 3—4 Ciril Erznožnik 82 3—4 Ciril Kavčič 82 Ženske nad 40 let: Mira Kavčič 145 Kati Poljanšek 110 Marica Albreht 35 Ženske 15—30 let Adriana Burjek 150 Vida Mlinar 90 Beti Podobnik 60 Ženske 30—40 let: Helena Kavčič 125 Anuška Kavčič 110 Anica Čar 92 Mlajše pionirke: Jolanda Frelih 82 Nataša Oblak 75 Vlasta Pečelin 50 Starejše pionirke: Mina Kavčič 135 Patricija Zor j an 115 Nina Kokalj 105 Člani 40-50 let: Rado Podobnik 121 Valjo Kokalj 99 Matija Jereb 98 Člani do 30 let: Marko Podobnik 125 Bojan Podobnik 92 Toni Tavčar 84 Mlajši pionirji: Igor Pečelin 95 Janka Mravlje 67 3—4 Aleš Zorjan 50 3—4 Robert Modic 50 Starejši pionirji: Erik Burjek 145 Marjan Naglič 135 Mitja Modic 80 točke 135 95 90 Stane Car Tflffl Naši v 24 urah pretekli 461 kilometrov štafeta Pinzola tudi z našimi čevlji zelo uspešno in brez posledic Letos smo se že drugič udeležili 24-urnega teka štafet v Pin-zolu v Italiji. Ta športno-turisti-čni kraj, dobrih deset kilometrov oddaljen od svetovno znanega smučišča Madonne di Campiglio, se precej po zaslugi te atraktivne tekme prebija iz sence bolj znane sosede. Letos so se prijavili tekmovalci iz srednje Evrope, Skandinavije, Madžarske, Grčije, Španije, Anglije. Izven Evrope pa iz SZ, ZDA, Kanade, celo iz daljnje Japonske in Avstralije. Torej število držav, kot si jih lahko želijo le na tekmovanjih najvišje vrednosti; to priča o popularnosti kraja in seveda tudi tega načina teka, ne le v Italiji, temveč po vsem svetu. Da to tekmovanje štafet ni samo cirkus (kot menda še vedno menijo pri mednarodni smučarski zvezi), povedo tudi naslednje številke: prijavljeno je bilo okoli 200 štifičlahskih ekip, od tega 60 iz 18 držav, poleg tega pa še pro-bližno 100 udeležencev solo teka. Novejša oblika smučarskega teka hitro pridobiva na množičnosti in tudi popularnosti, pa tudi na kakovosti, saj je sodelovalo tudi 5 državnih reprezentanc. Prireditev se financira v glavnem pod pokroviteljstvom. Mnoge znane športne tovarne, športne trgovine in ostali izkoristijo to prireditev za sestavo štiričlanskih ekip za reklamiranje in predstavitev svojih proizvodov in storitev. Prav gotovo vse ekipe nimajo tekmovalnih ambicij, ampak jim ta tek pomeni posebno vrsto doživetja ali preizkušnje zmogljivosti. Organizacija in izvedba tekmovanja štafet je na profesionalni ravni in odnosu do vseh tekmovalcev in njihovega spremstva. Na posebej ograjenem prostoru na stadionu je dovoljen vstop le tekmovalcem in akreditiranemu spremstvu. Tudi v ogromen ogrevan šotor, namenjen za počitek, ne more vsakdo. Še posebej so stroge kontrole pred vstopom v prostor za menjavo. Pred vsakim štartom ti napišejo število in preverijo plombo okrog vratu, da ne bi prišlo do neljubih zapletov. Samo tekmovanje se odvija na krožni, 5 km dolgi osvetljeni progi, z majhno višinsko razliko. V poljubnem vrstnem redu se štafete menjujejo na določenem prostoru stadiona. Prireditev spremlja več tisoč gledalcev podnevi in ponoči. Ne samo na stadionu, še bolj ob celotni progi gledalci bu- čno vzpodbujajo vse udeležence in ta vzpodbuda pride še kako prav proti koncu 24-urnega teka. V soboto, 31. januarja se je množica tekmovalcev po gromkem poku možnarja, kar je signal za start, pognala v boj s časom in kilometri. Za ekipo YU Alpina smo štartali: Tine Zupan iz Radovljice, Alojz Oblak, Jože in Stane Stanonik, naš serviser pa je bil Srečo Pirman iz Loke. Nadvse spodbudno je štartal Tine. V prvih predajah smo držali 8. mesto, vendar počai drseli malce navzdol. Še dolgo pa smo imeli visoko povprečno hitrost 22 km/h. S prvim mrakom so na progi posvetile luči in tudi nekaj bakel je bilo vmes, od daleč je osvetljena proga izgledala čudovito, celo romantično: osvetljen štartni prostor z gledalci, smrekov gozdiček, daljši, blago se dvigajoči del proge, obrat, dolg položen spust ob vodi, spet gozdiček, ravnina, kratek strm vzpon in spust, luči stadiona. Vendar, ko si tekel svoj krog, je ta romantika izginila. Ostajal je le naporen boj s časom in s samim seboj. Lahke sence so hitele od luči do luči v ritmu drsalnega koraka. Polnih 12 ur od 17. ure do jutra naslednjega dne je trajalo to drsenje in hitenje senc. Najdaljšo noč smo dobro prebili. Še največje težave so bile s snegom. Zaradi dokaj nizke temperature -12° C, se je sneg drobil in bil zelo pust. Praktično nismo uspeli dobiti maže, ki bi dobro drsela. Težave z drsenjem pa je imelo kar precej ekip. S testirali smo smuči in zbrali najhitrejše. Le tako se je dalo obdržati dobro hitrost. Zaradi skope snežne odeje, le 20 cm jo je bilo, se je na progi kazalo kamenje, poltema pa tega ni razkrivala. Ko smo tako drsali iz kroga v krog, smo približno vedeli, kje so ta mesta, vendar nemalokrat drsali preko njih. Kar zabolelo te je pri duši, ko si zapeljal čezenj in te je nenadni, nepričakovani sunek ob stiku smuči s to nadlogo kdaj pa kdaj položil tudi v sneg. Zal smo tako popolnoma uničili najboljše pare smuči. V že kar ustaljenem gibanju smo se pomikali skozi noč. Dva kroga dirke do konca noči, menjava štafete, postanek pri okrepčevalnici, odhod v šotor, preoblačenje v suho obleko in kratka urica počitka, ponoven štart. Rojstvo svetlega dne je prineslo olajšanje in novo voljo do garanja na progi, čeprav so moči prav počasi že odtekale. Ponoči smo vendarle dobro tekli in si nabrali več kilometrov prednosti pred najbližjimi zasledovalci. Kljub vsemu dirka še zdaleč ni bila končana. Da bi obdržali 13. mesto, smo spremenili ritem menjav. Zamenjali smo se na vsak pretečen krog in prav za vsakega si moral na novo zbrati moči in mogoče še vse več volje, da si čimhitreje predal štafeto. Kasneje nam je toplo sonce bistveno olajšalo delo, saj je sneg zaradi dviga temperature postal bolj drsen. Že čisto proti koncu, ko nam je zaradi izčrpanosti postajalo vseeno na katerem mestu bomo zaključili štafeto, je oglošujoč pok možnarja oznanil, tokrat, da je'najtežje, nore dirke vendarle konec. Navličane vsega nas je razveselil pogled na rezultatni listi. Stirinajstkrat je vsak izmed nas štartal v teh 24 urah in vsak štart je bila tekma na čas z vso močjo. Pri tem smo naredili 461 km, s povprečno hitrostjo 19,2 km/h in končali na odličnem 13. mestu. V bistveno težjih razmerah smo naredili 24 km več kot lani. Za primerjavo: lansko leto bi s stem rezultatom dosegli še nagrajeno 10. mesto. Od 18. držav udeleženk smo osvojili 7. mesto. Kar pet ekip je letos preseglo mejo 500 km, zmagovalna ekipa Italije si je pritekla 533 km, kar je nov rekord. Naši NNN skating čevlji so se odlično obnesli. Nobenih žuljev ali otiščancev nismo dobili niti nas ni pri sorazmerno nizki temperaturi pod —10" C zeblo v noge. Pozornost smo usmerili tudi na opremo naših tekmovalcev. Vse najboljše in tudi večina ostalih ekip je imela Salomona. Med ostalimi je bilo nekaj Adi-dasa in še nekaj drugih firm. Opazili pa smo tudi naš Control sistem skupaj z Elan smučmi. Naš zbir 461 km pa delimo skupaj z našim serviserjem Srečom. Piranom. Vseh 24 ur je bil z nami, nas vzpodbujal in hrabril, urejeval smuči, meril čase, nas obveščal o pretečenih kilometrih in neposrednih tekmecih in prinašal v šotor okrepčila. Nam je bilo vse to prihranjeno in smo tako po vsaki dirki v miru počivali in kolikor toliko z novimi močmi hodili na ponovne štarte. Stane Stanonik Folklorna skupina iz Novega Marofa je navdušila gledalce Kako pripraviti pogodbo, da bo držala — ni tako enostavno. S seminarja naših komercialnih, pravnih in drugih delavcev, na katerem je predaval Mirko Ilešič Po Logaški planinski poti Ljgaška planinska pot je po-vecena obletnici obstoja loga-planinskega društva in Wetnici planinstva na Slovenskem. Pot nas bo popeljala po lepih . '" logaške občine mimo sve-a kraških jam narodopisnih (et-ografskih) vrednot, samonikle arhitekture, arheolo-'^ajdbišč, mimo bogosluž-Ш (sakralnih) spomenikov in arih kmečkih hiš, kjer še visi marsikatera sveta podoba. Hodi-omo mimo spomenikov, ki govore o kruti nesmiselni Sli bomo med ljudi, ki I ,P "Odo podali roko in nam žena dober dan. Mogoče K bodo ponudili kozarček atkega ter nas odžejali s po-j^ rkom mrzle vode iz studenca, _ dokaj zdrava. Logaška 4ti M® v krajevni skupno-Naklo (Dolenji Logatec) ter s vodi po Notranjski poti sko-o "®®®Це Cevica, prek Logaške-j po cesti proti Rovtam Jezerca. Tu poglejmo edin-plavajoče barje, ki ga t-^'^.^^sniki opisujejo kot sve-Ц fenomen. Če prižgemo nad ogenj, bomo videli pla-niiKt.- ' pravijo, da iz barja vnri' ^'^etljivi metan. Pot nas „ "З^Ргеј proti Rovtam in v tiif- f- Rezki, nekdanjem jjr ^pem domu, bomo dobili ugi žig in tudi lepo bomo po-strezeni. .. Od naprej krenemo po No-anjski poti na Praprotno brdo "J^Prej do Smrečja, kjer nam gostilna ponuja okrepčilo; tu nas Odo tudi napotili v Lavrovec, do Magan, kjer bomo tudi tisnili tretji žig. Iz Lavrovca es pelje pot v dolino k Račev-Kemu jezeru, ki pa je primerno ® kopanje le ob zelo toplih dneh na lastno odgovornost. Od je-era pelje pot navkreber k 884 m " Vrhu (Trije kralji). Tu TI ^^''^ovit razgled na vse štiri ebesne strani. Kadar je jasno, ® razkazujejo Škofjeloško hri-ovje. Dolomiti, Snežnik in Sloveča, najlepši pogled pa ponuja tari očak Triglav. Na samem rhu je izredno zanimiva jama, '^jej so aragonitni kristali, dol-Sa je 500 m in globoka 80 m in predstavlja zaključni jamski sitem. Priporočam pa, da se vajo ne spuščate brez strokovne-ga vodstva in jamarske opreme. H i- . ® treh kraljev bomo ho-"1 zložno proti Sopovtu. ,use lahko odločimo za nekaj Sledov, lahko izvir Poljanske ore ali pa Matjaževe kamre. 1 ?,4®ževe kamre so tudi arheo-'^^jdbišča, kjer je živel člo-K v paleolitiku in neolitiku. Od Ц vrnemo nazaj v Sopot in tu cfo ^®Pustili (N) pot, hodili bo-po poti, ki pelje mimo Med-«if 1 spet združimo Loga-xj ° planinsko pot z (N) potjo. P''®j vodi pot na 785 m visoko Medvedje brdo. z vrha bomo zagledali predele okoli Hotedrščice, Javornik in njegovo vznožje, kjer so ledene jame in so jih včasih uporabljali okoliški kmetje kot hladilnice. Počivali bomo pri domačinu Ka-šperevcu, ki ima vedno na zalogi dobro pijačo in tudi žig nam bo odtisnil. Iz Medvedjega brda se spušča N pot preko pašnikov do kmetije pri Viktorju in od tu naprej po cesti proti Hotedrščici. Prijazna vasica leži ob cesti Kal-ce—Godovič. V tej krajevni skupnosti so ponosni na rod evropsko znanega arhitekta Jožeta Plečnika. Ta velikan slovenske arhitekture je pustil svoje delo tudi v rojstnem kraju svojega očeta. V vasi sta tudi dve prijetni gostilni, posebno je priznana Rukova gostilna, katera slovi po domačih mesninah in kmečki hrani. Od tu nas pelje pot proti Javorniku do kmetije Vitez. Tu se Logaška pot odcepi levo, Javornik desno. Logaška pot krene levo proti Novem svetu in tu pridemo do kmetije Jakoba Nagodeta, ki nam bo odtisnil žig. Še dobre pol ure in že smo pri koči PD Logatec. Lepo urejena nova koča, samo škoda, ker je zaprta. Od tu nas pelje pot do ovinka (ruska rajda) Kalce— Col. Ta ovinek se je poimenoval po ruskih ujetnikih iz prve svetovne vojne, ki so ceste gradili. Po tej cesti bomo hodili proti Golu. Tu bomo zagledali nekaj sto let staro bukev, na kateri je kažipot za Logaško planinsko pot. Levo, nedaleč od bukve, stoji rimski obrambni zid — Atpi-rum, ali poslovenjeno Pri hruški. Tu izvira Hrušica. Gremo naprej in pridemo mimo spomenika prvoborcu Alojziju Žitku in idilične vasice Grčarevec do turistične kmetije pri Pavlinovih, kjer pripravljajo odlične jedi iz soje. Ne manjka dobre domače hrane in kapljice, posebno znani pa so tudi po jedeh iz soje. Iz Grčarevca bomo hodili po obronkih Lanskega vrha ob Planinskem polju do Laza. S ceste Ljubljana—Postojna se odpre pogled na Planinsko polje, ki mu grozi potopitev. Pomladi in jeseni je Planinsko polje poplavljeno, zato bomo morali hoditi po višje ležečem gozdu, do Laz pa ne bomo mogli. Skrivnostni kraški svet pač vedno preseneča. Na Planinskem polju so požiralniki, kamor se steka Uni-ca ir teče pod zemljo naprej proti Vrhniki in Bistri, kjer priteče na svetlo pod imenom Ljubljanica. Pod Jakovico in Lazami so znane jame-požiralniki; Pod stenami, Vranja jama, Skednena jama, v Lanskem vrhu pa tudi Najdena jama, za vse pa znanstveniki pravijo, da so edinstven podzemeljski sistem za odvajanje kraških voda s Planinskega polja in posredno tudi Cerkniškega jezera. Obiskovalcu nudi poplavljeno polje razkošen po- gled, kmetu, lastniku zemlje, pa skrbi. Na vzpetini nad vasjo stoji taborska cerkev, kamor so se zatekali ljudje pred Turki. V vasi ponudijo popotniku domač med, saj je v vasi precej čebelarjev; okrepčani bomo krenili v Laže. Med potjo bomo pogledali proti Planini, kjer so razvaline gradu Hasberg, letne rezidence bivšega avstrijskega dvora, na Stari grad pri Planini, ki ga je gradil Erazem Predjamski in na celoten tok reke Unice. Krajina je tako lepa in mirna, da hodijo na Planinsko polje tudi tuji turisti, da se naužijejo svežega zraka in miru. Po petnajstih minutah hoje bomo prišli v Laze, kjer je sredi vasi, ob cesti Logatec— Rakek, prijetna domača gostilna s trgovino. Domač narezek, hladno pijačo in informacije bomo lahko dobili v obeh lokalih, pa tudi žig. Laze—Logatec je približno 12 km, hoje tri ure (brez Kališ), žig dobimo na železniški postaji ali klubu PD Logatec (če pa gremo v Kališe, dobimo v Tonkovem domu žig N poti). Proti Logatcu pelje naša L pot po markacijah na železniško postajo Planina; od tu bomo šli mimo upravnega poslopja Gozdnega gospodarstva naprej v gozd. Po dobri uri hoje bomo ugledali ob lepem vremenu vrhove Julijcev, pod seboj pa motel Lom. Če nam čas dovoljuje, bomo lahko hodili po daljši N poti do Kališ, kjer bomo dobili žig Notranjske planinske poti; tu bomo počivali sredi gozda, se okrepčali in napravili lepe fotografske posnetke. Krajša pot do Logatca nas bo vodila od motela Lom proti Vrhniki do Prvega nadvoza nad avto cesto in do železniške postaje v Logatcu. V čakalnici postajnega poslopja je skrinjica a žigom. V Logatcu je nekaj zanimivosti: Batičev spomenik NOV, nato še spomenik padlim v 1. svetovni vojni, ki ga je arhitekturno predelal Jože Plečnik, lahko bomo pogledali Plečnikovo kapelico na Brodu, ki so jo postavili v spomin na poplavo 1929. leta, ko je voda odnesla most. Silvo Dolinar 7vc^V/CA os, < yžw x< ?«/л,, _ л J Лу'д«уу< j: /ио t/^i,^ ■^•'^Г 5H4.tf ¥ /П f%cV Jrcyf So -f /Л<«< *i K »y\7s/jf ^ .i^c/e'^^t~€ du^l-ea^H^ /ste Sa«. cVf/p ^.FSHćf.va^ ds> ^ ^ У^<Л£. f^^2,C^^^, Ка«. 3^^f«. ^ге^пге-^че fy«^ х' У^у 7t У ^ /g^ i* e^i Pt^ t. ,rs^ P'U->ie ^ rf^^W/c -z-rtrti. Vit^ KufvOJ . , J^A^AAf S(/M^fiAt y{Li^iw ff ' /У rf«, )/л^,'е\/о OD TU • ♦ ♦ 1 Ifl тпш Col je praznoval ob 20-letnici gasilskega društva Col leži v dolu med Trnovsko kraško planoto in Nanosom s Hrušico. Je lepa planinska vasica. Tu skozi je že nekdaj vodila važna rimska cesta, ki je povezovala Oglej z Emono. Vas se je prvotno imenovala Podvelb, ker je baron, Flanchefeld tu postavil grad in obok preko ceste, da je kontroliral, ali pa celo zaprl tranzitni promet, ki se je tedaj odvijal preko Hrušice. Obok so porušili leta 1840. Tudi v Napoleonovih čajih je bila cesta zelo pomembna za njegove vojaške premike proti vzhodu, dostop v Idrijsko in Logaško dolino, preko Veharš, kamor je vodila stara tovorna pot, pa tudi v Poljansko dolino in Gorenjsko. Takrat so preko ceste postavili zaporo in pobirali mi-tnino, ali kot so jo imenovali col-nina. Tako je kraj tudi dobil se- Priznanje Alpini in obratu na Golu Praznik Frtalje Naši zamejski Slovenci v vasi Rupa so 25. in 26. aprila praznovali svoj vaški praznik. Na ta dan spečejo iz stepenih jajc, zmletih krušnih drobtin in zelenjave posebno specialiteto, imenovano frtalja, ki je značilna za Rupo. To njihovo praznovanje so jim popestrili tudi godbeniki Alpine iz Žirov s svojimi slikovitimi narodnimi nošami. To pot jim je pihalni orkester vrnil obisk, saj so štirinajst dni prej pevci Rupa-Peč gostovali v Zi-reh, kot posebni gostje na pevskem srečanju zborov usnjar-sko-predelovalne industrije. Z državno razmejitvijo po drugi svetovni vojni je kraj ločen od Mirna, ki je ostal na jugoslovanski strani, kamor so prej pripadali. Torej, vaščani Rupe so praznovali svoj kulturni praznik ob veselih zvokih Pihalnega orkestra Alpina iz Žirov in zabavno instrumentalnega ansambla Prijatelji. Ivan Reven danje ime Col. Škoda, da jim sedanji stolp neusmiljeno propada in ga ne morejo ohraniti v spomin poznejšim rodovom. Kje je tukaj krajevna skupnost Col in kje spomeniško varstvo občine Ajdovščina?! Prebivalci so se morali preživljati s težkim delom v gozdu ali drugje, saj jim skopa zemlja ni dajala dovolj za obstoj. Tu so potekale med minulo vojno težke borbe z okupatorji in njihovimi izdajalci. Po vojni so morali večino hiš obnoviti, ker so bile požgane ali porušene, da ne govorimo o »krvnem davku«. Leta 1962 je hud požar uničil žago in parketarno, tako da so bili krajani brez dela in so se spet morali voziti na delo drugam. Tudi požar na Križni gori, ki jim je upepelil veliko hektarjev borovega gozda, jih je osiromašil. Vse te ognjene ujme, ki so jih brez uspeha poizkušale gasiti gasilske enote iz Ajdovi-ščine, Idrije in drugod, so krajanom narekovale, da so ustanovili gasilsko društvo. Piše: kustos pedagog Mira Ka-lan Muzejsko delo v Poljanski dolini in v Žireh je zaživelo šele po priključitvi žirovskega konca v loško občino. Na pobudo Muzejskega društva Škof j a Loka, ob finančni podpori Alpine in prizadevanju Alfonza Zajca je bil 1969. leta ustanovljen pododbor Muzejskega društva v Žireh. Po dobrih treh letih dela so žirovski muzealci v jubilejnem letu 1973 v stari šoli slovesno odprli muzejsko zbirko, ki so jo ob finančni pomoči žirovskih delovnih organizacij uredili delavci Loškega muzeja. V skladu z načrtom je bilo v muzeju predstavljeno čevljarstvo in čipkarstvo. 1978. leta pa so pod strokovnim vodstvom delavcev Loškega muzeja (Andrej Pavlovec in Vinko Demšar) predstavili tudi dobo narodnoosvobodilne borbe v Žireh. Ob 10-letnici ustanovitve pododbora 1980, leta so v adaptirani galeriji, prav tako v stari šoli, odprli stalno zbirko žirovskih rojakov — likovnih umetnikov. Zastopani so: Franjo Kopač (1885—1941), Maksim Sedej (1909—1974), Tomaž Kržišnik, Stanko Kosmač, Ivan Gluhode-dov, Jože Peternelj, Konrad Pe-ternelj. TUDI DRUGJE SE ŠIRI RAZMIŠLJANJE O NAŠI PRETEKLOSTI Muzejsko društvo se je zavzemalo tudi za ureditev spominske Zgraditi so morali tudi vodovod za potrebe krajanov in za potrebe požarne varnosti. V veliko pomoč pri uresničevanju njihovih potreb in želja so jim bile tovarna Alpina, občina Ajdovščina in gasilska zveza Ajdovščina. V nedeljo, 26. aprila 1987 je gasilsko društvo Col slovesno praznovalo 20-letnico svojega obstoja in razvilo prapor. Slavje je popestrila velika gasilska parada, na kateri so sode- lovala vsa okoliška gasilska društva in tudi iz Dobračeve, pihalni orkester Alpina in domači narodno zabavni ansambel. Seveda ni naključje, da je boter prapora Alpina, ki je preko direktorja TOZD Proizvodnja izročila prapor zastavonoši v čuvanje. Pomemben jubilej, ki pomeni upanje za prihodnost. Krajevna skupnost Col se v novih pogojih lepo razvija, k čemer veliko pripomore zaslužek v Ivan Reven Zares nujna pridobitev za Žiri, označitev prednostnih cest v naglo rastočem naselju NE POZABIMO zbirke Ivana Groharja v Sorici. V tamkajšnjem župnišču, kjer je Grohar nekaj časa tudi bival, so bili sprva zbrani njegovi mladostni predmeti in najzgodnejša dela. Da je bila Zbirka Groharjevih mladostnih del v župnišču 1960. leta lahko odprta za javnost, je tudi Loški muzej prispeval več slikarjevih mladostnih del. Zaradi neugodnih klimatskih razmer in osebnih vzrokov je nekaj slik odzvzetih; zbirka je bila osiromašena in zato zaprta. Medtem je bila v okviru KUD Ivan Grohar v Sorici ustanovljena muzejska sekcija, ki je preskrbela nove prostore za zbirko v slikarjevi rojstni hiši v Spodnji Sorici. Tu je bila 1977. leta otvoritev Spominske zbirke slikarja Ivana Groharja. Ob 70-Ietnici slikarjeve smrti 1981. leta, ko so Ivanu Groharju v rojstnem kraju postavili spomenik, je bila v njegovi rojstni hiši na ogled tudi prenovljena zbirka Ivana Groharja. Dopolnjena je s posnetki dokumentov in fotografij o slikarju in rokopisnega oddelka NUK-a. Uredili so jo delavci Loškega muzeja, KUD Ivan Grohar pa jo je sprejel v varstvo in uporabo. Muzejsko društvo redno sodeluje z Ljubljanskim regionalnim zavodom za spomeniško varstvo, ki opravlja spomeniško-varstveno službo za nepremične kulturne in naravne spomenike tudi na območju naše občine. Zavod sodeluje tudi pri izvajanju revitalizacije starega mestnega jedra in drugih naselij v občini. Poleg tega Muzejsko društvo zasleduje delovanje dveh ustanov, ki sta iz njega izšli, to sta muzej in arhiv. ARHIV POMEMBNO OSVETLJUJE Zaradi bogate arhivske zbirke (cehovske listine) v muzeju in za pomoč pri notranjem muzejskem delu je bila leta 1950. nastavljena kot honorarna arhi-varka Doroteja Gorišek, ki je od leta 1952. do 1961. opravljala delo kot redna sodelavka muzeja. Arhivska in muzejska zbirka sta se 1959. leta skupaj selili na loški grad: po zakonu iz leta 1966 pa sta bili ločeni. Skupščina občine je arhivsko službo poverila ljubljanskemu mestnemu arhivu, danes Zgodovinskemu arhivu Ljubljana. Leta 1967 je bil za Škofjo Loko zaradi pomembnosti njenega arhivskega gradiva nastavljen arhivist France Štukl. Jedro starejšega arhivskega gradiva predstavljajo mikrofilmski posnetki iz munchen-skih arhivov, ki jih je preskrbel dr. Pavle Blaznik in so osnova za proučevanje zgodovine frei-sinškega loškega gospostva. TO IE Mil KRfll 1 r Jože Peternelj letos z Bukovci 9< maja so v Družbenem domu Partizan odprli pregled-^^^^stavo Jožeta Peterneija-Mausarja ob njegovi šestde-str f^^zstavlja blizu 50 del, največ oljnih slik, za pope-^ 4ev pa je predstavil risbe s tušem, predloge za ilustracije ®voji najnovejši knjigi Bukovci. Kmečki glas je ietn D četrta knjiga Jo- '^%Petemelia-Mausarii nih .^^.^Qpdbe o ljudeh, vašča-гд D,,]J imajo bližnji meščani nekolik^^^' bukovci, le uedi„„ r leseni so,« pripo- ,gI °'^Petemelj. trnke ^ vesele, včasih tudi po P^Povedi, bolj za mlade zgodb^ glede na starost, skutin^- ^ ozadjem, vse dostin z mojo mla- ' ijo. do srede vojne. (ore, gričku« opisujejo ke in posebneže in čuda-^s'odili ki so se resnično Izkoristite to priložnost tudi za pomenek s slikarjem in pisateljem. N.P. Piše Ivan Reven dogodi,4^deh in Sem pisati. ^koda narave in prav odšlo ^delo, da bi vse to nalpni^^^° mnenje mojega odkH,? ki je ob zgodbi o ^nvanjueensfce menil: bi sp nisi (i. katera В^' P<^ pustila!« Ша i' doslej naj- — 6 onn • * Petemeljevih del '=jno izd^o^°'"' obi- °bsega 200 strani. Ku-ie/i nr/^ oonio lahko v knjigar-gini tiiw - ^ Žireh, med dru-9'edni ^ PefemefjeM pre-Sovi fin ; razstavi ob nje- 9.—20. maja u enem domu Partizan. ^откп^'^^ ^°■'^^Pamo, da bo avlo__,g G'e D nedeljo, 17. maja od neon rf' dvorani Družbe- goua Partizan, kjer je nje-nain« "ustava, podpisoval svojo Stal POZABIMO Brarii? novejše arhivsko je biia° 20. stoletja. Zato nia n., dodeljena nekda- vili iQ'xfM kašča. ki so jo obno-je arhif, I ^ danes delu-Zboh J • samostojna enota na. ^''iskega arhiva Ljublja- PuMn?- ^fance Štukl je v svojih (zbranf Zapisniki in drugi Čine Si ""pkumenti Iz arhiva ob-KnL "?!ia Loka 1961-1918 in hiš v Skofji Loki I in II Sknfsi Hranilništvo v nie A i,- ' dopolnil naše vede-mernK mestu in po- ievno prispeval k študiju kra-J«vne zgodovine. Dela na cesti Trebija—Žiri se bodo nadaljevala tudi v tem letu Veliko je bilo že prerekanja in razpravljanja, kako v dani situaciji rešiti ta najbolj kritičen prometni zamašek, ki je glede na mehak plazovit teren z zelo strmim naklonom in obilo vode v Zemljini, ogroža vsako delo človeških rok in uma, povezano z velikim tveganjem in stroški. Treba je bilo poiskati sredstva za najboljšo rešitev prometne situacije, še večje tveganje pa bi bilo pustiti promet teči kot doslej in pričakovati, da bo v takih razmerah ugasnilo v prepadu naenkrat petdeset mladih človeških življenj ali dragoceni tovor z vozilom vred. Nekaj zelo energičnih ljudi je bilo treba in seveda nekaj težkih razbitih vozil, na srečo brez človeških žrtev, da so se morala najti sredstva in so začeli v drugi polovici preteklega leta z delom. Najprej so se našla sredstva za premostitev Maharjeve grape, že v jesen pa so začeli z delom na najbolj problematičnem trikilometrskem odseku od trebijskega mostu do Sela. Splošno gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke, ki razpolaga z vso potrebno težko mehanizacijo se je resno lotil dela, ki so mu ga zaupali. Lepa jesen je omogočila, da so lahko izvedli glavnino zemeljskih del, izvedli večino drenažnih del za odvod-njavanje brežinskih voda, ki povzročajo hud problem na vsej trasi. Velik del trase so že tudi uspeli nasuti z osnovnim gramozom, na kakih šeststo metrih pa so že uspeli vgraditi bankine in položiti grobi asfalt, da bo cestišče obstalo čez zimo. Najpočasneje potekajo dela nad Fužinami, saj je treba cesto in hribino v dolžini enega kilometra zavarovati z močnimi podpornimi zidovi z močno armaturo, vsakih nekaj metrov hribine sproti odko-pati in narediti močno armirani betonski podpornik, da ne odnese hribine in ceste v prepad in zasuje še Fužine, na nasprotnem bregu reke. Na nekaj sto metrih bodo morali narediti betonske opornike celo spodaj in zgoraj, da se bo mogla ustvariti dovolj široka cesta. V takih pogojih dela morajo biti zelo previdni, da ljudi in dragocenih strojev ne odnese v prepad grozeča Zemljina, ko ji režejo njene boke. Seveda so presenečenja na dnevnem redu. Presenečenje je bilo tudi takrat, ko se je s pobočja skupaj z Zemljino skotalil v strugo Sovre težak železobetonski vojaški bunker. Samo nekaj dni kasneje pa se je odmaknila 70 metrov visoka trdna skalina, na vrh katere je zazijala meter široka razpoka, kar v suhem skalnem terenu ni nihče pričakoval. To se je zgodilo takoj za tem, ko je mimo peljal avtobus. Nagrmadene skaline so za štirinajst dni zaprle vsak prehod. Tako da so morali avtobusi proti Skofji Loki voziti preko Smrečja, Suhega dola, Lučin in Gorenje vasi. Osebna vozila pa so se prebijala po zasilno vzdrževanih poteh preko Žirovskega vrha. Med samo gradnjo je bila tudi delovna zapora gradbišča med delovnim časom za promet. Ni treba posebej poudarjati, da bo kljub rešitvi najbolj kritičnega prometnega zamaška na cesti Trebija-Selo, saj vse cestišče od takoimenovane »uran-ske« ceste, ki je dokončana od Zminca do Gorenje vasi, še na- prej ostaja cestišče v zgornji konec Poljanske doline ozko in nevarno za srečevanje tovornih vozil in avtobusov. Žalostno je, da se v Skofji Loki niso mogli v petnajstih letih odločiti za eno od variant obvoznic, odločiti se niso mogli niti za tisto, ki so jo določili še za časa Marije Terezije za graditev železnice, s predorom pod hribom, ki naj bi peljala skozi Poljansko dolino do Idrije, Vipave in dalje do Trsta. Alpina rešuje kontejnerski prevoz preko Logatca in Rovt, kjer je še vedno kakih 5 kilometrov ozkega makadamskega cestišča, z dvema ozkima mostovoma v ostrem ovinku, ki zahtava-ta skrbno in natančno manevriranje voznikov, kjer so včasih važni centimetri. Seveda je v zimskih razmerah ta transport nemogoč. Odsek je bil planiran za posodobitev že v več petletnih načrtih in »predvolilnih golažih« ter v ljudskih posojilih za ceste. To je izziv na problematiko, ki se vleče že od leta 1812 dalje, od Francozov in Marije Terezije, ko so nam merili železnice po Poljanski dolini in iz Podlipe preko Žirov, do Idrije, Vipave in Trsta in po dolini Idrijce do Kobarida in Furlanije. Uranarji malo za šalo pravijo, da so nam danes s svojimi tehničnimi zmogljivostmi sposobni prevrtati predor iz Todraža v Rakulk, če bi bilo potrebno in mogoče še dlje do Idrije. Ivan REVEN Za mrliško vežico so darovali Ob smrti Antona Naglica — 30.000,— din svojcf in prijatelji. Anka in Rado Kavčič, Logaška c. 16, 5.000,— din ob smrti soseda Antona Nagliča. Peter Naglic, Logaška 19, 5.000,— din namesto cvetja ob smrti Toneta Nagliča. Nima prostranih polj moja dolina, zlato je žito meni Alpina Recitatorji so se izkazali Slavnostni govornik na proslavi ob dnevu OF in prazniku dela je bil glavni direktor Alpine Tomaž Košir Tako je zapisala Helena Podobnik v svoji pesmici, kar so povzeli tudi organizatorji letošnje prvomajske proslave in proslave ob Dnevu OF. Proslava je bila vsa nekoliko v znaku 40-letnice Alpine; tudi nastopali so predvsem delavci, ki delajo, pojejo ali igrajo v Alpini ali v Alpininih kulturnih skupinah. O nastopu Pihalnega orkestra Alpine ali Moškem pevskem zboru Alpine sploh ne bi izgubljali besed, saj so nastopili kot že tolikokrat doslej na visoki ravni. Presenetili so mladi recitatorji, ki so brez posebnih izkušenj po nasvetih Helene Žakelj, lepo popestrili program z recitalom pa tudi s priložnostnimi pesmicami — učencev osnovnih šol. Tudi govornik Tomaž Košir, glavni direktor Alpine je spregovoril času in razmeram primerno. Opozoril je na težave, s katerimi se danes srečuje delavski razred, kot so: velika zadolženost države, neustrezen devizni sistem, slabe izvozne spodbude z nerealnim tečajem dinarja, dalje nezaposlenost in inflacija. Vsemu temu v veliki meri botruje vse bolj razraščajoča birokracija, »ki je vzela vse preveč možnosti delavcem, da bi razpolagali z rezultati svojega dela.« Skratka, delavski razred se mora tudi danes boriti za svoje pravice; da bo delo več vredno kot nedelo; da bo ustvarjanje prevladovalo nad delitvijo; boriti se mora za znanje, je končal Tomaž Košir. ... In odobravanje takoj zatem, pa tudi kasneje, bi moralo sprožiti praktično ravnanje — in to že danes, saj ne gre za fraze. Nejko Podobnik Ciril Erznožnik Letošnja krajevna priznanja Osvobodilne fronte ETIKETA ZlRI je prejela letošnje priznanje OF za dolgoletno uspešno delo, ki se ves čas tesno povezuje s prizadevanji kraja. DRAGO STREL za prizadevanje v samoupravnih organih zadruge za vlogo, ki jo ima pri napredku svoje vasi in uspešno gospodarjenje na kmetiji. KAJETAN NOVAK za 40-letno delovanje v Pihalnem orkestru Alpine. CIRIL ERZNOŽNIK za 40-letno pevsko delovanje v različnih pevskih zborih. ČESTITAMO! 1947-1987 »DELO - ŽIVLJENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor: Tatjana Dolenc, Nada Govekar, Tatjana Mohorič, Anuška Kavčič, Anton Pintar, Vladimir Pivk, Nejko Podobnik, glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografije: Bri-gita Zemljarič. Tisk: TK Gorenjski tisk, Kranj