Spisal

t monsignor Andrej Einspieler,

Za sedanje razmere prenaredil in pomnožil

Filip Haderlap.

Xa svetlo dal in založil

Grriegor Einspieler'

župnik in deželni poslanec.

180 «.

Tiskarna dražbe sv. Mohora v Celovcu.


46646








'


Politični katekizem

za

Slovence.

Spisal

f monsignor Andrej Einspieler.

Za sedanje razmere prenaredil in pomnožil

Filip Haderlap.

Na svetlo dal in založil

Gregor JEixispielei*,

župnik in deželni poslanec.

*


1890 .

Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu.

Predgovor.

Zveličar pravi: »Iščite najpoprej ne¬
beškega kraljestva in njegove pravice,

vse drugo vam bo privrženo. “ Prva naša
dolžnost je tedaj, da se trudimo za nebeško
kraljestvo. Pot v nebesa kaže nam krščanski
katekizem,  v kterem najdemo na kratko vse,
kaj nam je verovati in kako živeti, da dosežemo
nebeško krono. V nebesih je naša prava domo¬
vina, za njo imejmo pravo skrb!

Pa tudi na zemlji imamo svoj dom, tudi na
zemlji nam je skrbeti za marsiktere reči. Na
zemlji je naša domovina slavna Avstrija,  v
kterej živi blizo do 40 milijonov ljudi, ako pri¬
štejemo Bosno in Hercegovino. Da tudi na zemlji,
v naši Avstriji srečno, varno in mirno živimo, treba
je, da tudi tukaj svoje dolžnosti zvesto spolnujemo.
Kdor pa hoče svoje dolžnosti spolnovati, mora jih
najprej poznati. To pa nas uči »politični
katekizem 11 .  Svitli cesar so svojim narodom
izročili lepe in imenitne pravice, in veliko opravil

l*

4

prepustili državnemu zboru, deželam in občinam,
naj jih same oskrbujejo po svoji pameti in po
svojih potrebah.

Slovenci! jemljite ta katekizem večkrat v roke,
prebirajte ga pridno in učite se iz njega. Tako
se boste naučili vladati sami svoje zadeve in pa¬
metno uživati dano svobodo in podeljene pravice.
Slavni Adam Smith pravi: ,,Nevednost je najdražja
reč v deželi; poučen in pameten narod je zmi-
rom pobožnejši, kakor nepoučen in nespameten.“

Spoznavajte tedaj svoje politične pravice, pa
poslužujte  se jih tudi v čast Božjo, v vašo in
vaših otrok korist, da ne boste podobni hlapcu,
ki je svoj talent zakopal, da mu ni mogel dobička
prinesti.

V Celovcu,  v vigredi 1890.

Pisatelj.

Avstrijska država, nje vladar in
njena ustava.

Kaj je država?

Država je ena dežela ali več dežel združenih
pod enim skupnim vladarjem, pod enakimi posta¬
vami. Ljudje se združijo v države, da s skupno
močjo branijo življenje, premoženje in človeške pra¬
vice proti notranjim in zunanjim sovražnikom.

Kaj pomeni beseda „vladar“ ?

„Vladati“ se pravi zapovedovati. Vladar je
tisti, ki zapoveduje in vodi. Hišni gospodar je vladar
svoje družine, ker on vsakemu ukazuje, kaj ima
storiti. Vladar države je tedaj cesar ali kralj, ali
knez, ali pa predsednik ljudovlade (republike).

Ali se države vse enako vladajo ?

Države se vladajo različno. Razločujemo tri
vrste držav:

a)  Sainodržne ali absolutne monarhije;

b)  ustavne monarhije;

c)  ljudovlade ali republike.

6

Kaj pomeni beseda ..monarh" ?

„Monarh“ je cesar ali kralj ali knez, kteri
do smrti vlada in potem vlado svojemu sinu pre¬
pusti. Države, ki imajo take vladarje, se imenu¬
jejo „monarhije“.

Ktera monarhija je „samodržna u  ?

„Samodržna“ ali ,,absolutna" monarhija je
tista, kjer je cesar ali kralj edini vladar, kjer je
le to postava, kar on ukaže; drugi ljudje pa ni¬
majo nič govoriti. Vladar ima lahko svoje mi¬
nistre in svetovalce, pa on ni zavezan, da bi jih
poslušal; če se mu zdi, naredi, kakor sam hoče.
Taka država je na pr. Eusija. Zato se imenuje
ruski cesar tudi ,,samodržec", to se pravi, „da
sam v svojih rokah vse drži".

Ali je taka država dobra?

Taka država je le tedaj dobra, če je vladar
moder in pravičen mož. Ce je pa okruten in svoje-
glaven, potem njegovi podložniki nimajo nič do¬
brega. In če bi bil prav dober, pa je premehek,
potem ga vlačijo na desno in na levo, vsak sveto¬
valec želi biti prvi na vladarskem dvoru, da bi vse
vladal. Iz tega nastanejo sovraštva in prepiri; ni
reda, ne pravice, kajti kdor ima pri vladarju prvo
besedo, skrbi le za sebe in za svoje prijatelje, pra¬
vica pa mu je deveta briga. V taki državi ima
včasih ena gosposka ženska več veljave, kakor sto
veljavnih možakov. Zato so take države le redko-
kedaj dobre.

Kahošna pa je ustavna monarhija?

Ustavna država je taka, da vladar ne dela
sam postav in tudi sam ne sodi: ampak postave
delajo poslanci,  ktere si ljudstvo izbere, tako
da ljudstvo samo sebe vlada; vendar pa te od po-

slancev sklenjene postave ne veljajo, dokler jih
vladar ne potrdi. Pravico pa sodijo sodniki po
tistih postavah, ki jih poslanci sklenejo. V ustav¬
nih državah je vlada razdeljena med vladarjem in
med ljudstvom, in zapopadek vseh pravic, ki jih
ima po eni strani vladar, po drugi pa ljudstvo, se
imenuje „ustava“.

Kaj ima  „ustavna država 11  dobrega ?

Dobro je:

1. ) Da ministri in uradniki ne smejo delati,
kakor bi se jim zdelo, ker jih lahko od ljudstva
voljeni poslanci na odgovor pokličejo; če bi mi¬
nistri ne hoteli poslušati poslancev, smejo jim ti
prepovedati pobiranje davkov, in ker ministri brez
denarja ne morejo gospodariti, prisiljeni so odsto¬
piti, in vladar si potem izbere druge ministre.

2. ) Če si ljudstvo izbere dobre poslance, do¬
bilo bo tudi dobre postave, kajti poslanci imajo
pravico, delati nove in odpravljati stare postave;
če tedaj postave niso dobre, krivo je ljudstvo samo,
ker si ne izbira pravih poslancev.

Kakošne so pa ljudovlade ali republike?

Ljudovlade nimajo cesarjev ali kraljev, kteri
bi do smrti vladali in potem vlado prepuščali na¬
slednikom svojega rodu ; ampak ljudski poslanci si
izberejo predsednika za nekaj let, tisti izvoli mi¬
nistre iz večine poslancev in vlada, kakor more in
zna. Kedar leta minejo, mora odstopiti, in potem
nima nič več ukazovati.

Ali je taka vlada dobra ?

Taka vlada ima sledeče slabosti:

1.) Predsednik ima premalo veljave, ker on
sam in drugi vedo, da ne bo dolgo vladal; zato
se ga ljudje nič ne bojijo in mu zmirom žugajo,

8

če temu ali onemu prav ue stori. Kdor ima naj¬
bolj nabrušen jezik, tak v ljudovladi največ velja,
kajti on zna veliko ljudi za seboj potegniti, da
nagnejo poslance na svojo stran, predsednik pa se
mora temu pritisku udati ali pa odstopiti.

2. ) Taka država težko zaveznika ali pomoč¬
nika dobi za vojsko. Kajti noben kralj se na njo
ne more zanesti. Če s predsednikom zavezo sklene,
velja to le malo časa; kedar njegov čas poteče,
ali morda še prej, mora tisti predsednik odstopiti;
tisti, ki za njim pride, je pa morda vse drugih
mislij, ali pa mu poslanci ne pustijo zaveze držati.

3. ) V take države se radi ugnjezdijo brezverci,
framasoni ali prostozidarji in drugi prekucuhi, pa
tudi denarni baroni; prvi ljudi podkupijo in po¬
tegnejo na svojo stran, drugi pa si z ljudskim
premoženjem žepe polnijo.

4. ) V takih državah pogosto tudi ui pravega
reda in varnosti, ker se ljudstvo vlade premalo
boji. Pogosto so prekucije, prepiri so pa vsak dan
na vrsti. Kjer so ljudje pametni in možki, da kri¬
čačev ne pustijo na vrh, kakor v severni Ameriki
in v Švici, tam še gre, včasih cel6 dobro; ako pa
tega ni, je vse narobe.

Kakošno vlado ima pa naša Avstrija?

Naša Avstrija je ustavna monarhija.
Gospodar so svitli cesar. Oni so gospod cele vojske,
to pravico so si pridržali, da se noben drugi člo¬
vek v vojaške reči ne sme nič mešati. Vojni mi¬
nister ima sicer nektere pravice, nazadnje pa mora
vendar le to storiti, kar cesar ukažejo. Tudi imajo
cesar pravico, vojsko napovedati ali mir skleniti,
sklepati zveze z drugimi vladarji in sploh vse zu¬
nanje zadeve. V notranji politiki smejo si cesar
ministre izbirati, kakoršne hočejo, in če poslanci
kako postavo naredijo, je cesarju prosto, ali jo ho-

9

čejo potrditi ali pa ne. Dokler je ne potrdijo, ne
velja. Cesar smejo obsojenim kazen odpuščati ali
zmanjšati, in še nekaj takih pravic. Druge pra¬
vice pa so prepustili državnemu zboru in deželam.

Kakošne pravice imajo pa ministri?

Ministri nimajo pravice, postav delati, ampak
le postave „izvrševati“, to je, skrbeti, da se postave
izpolnujejo.  Ko bi pa uradniki ne vedeli prav,
kaj postava tirja, potem velja to, kakor jim mi¬
nistri ukažejo. V manjših zadevah smejo tudi mi¬
nistri dajati svoje posebne ukaze, ki se „naredbe“
imenujejo.

Kako pa imenujemo vse ministre in njih uradnike
z eno besedo?

Z eno besedo jih imenujemo „vlado“.  To
je tedaj „vlada“ v ožjem pomenu besede, kakor se
navadno rabi v časnikih.

Komu so ministri odgovorni?

Ministri so odgovorni ali odgovor dolžni na dve
strani: 1.) svitlemu cesarju, 2.) državnim poslancem.

Kako se imenujejo tista cesarska pisma in tiste
državne osnovne postave, ki nam povejo , kako
je oblast razdeljena med cesarjem in med ljud¬
stvom , z eno besedo?

Ta pisma in te postave se imenujejo z eno
besedo „ustava“.

Ali imajo vse avstrijske dežele enako ustavo?

Ne! Ogerska s Hrvaško ima svoje posebne
pravice, svojo posebno ustavo.

Zakaj pa to?

Ogerska je imela že iz starih časov svoje po¬
sebne pravice, svojo ustavo. Vsi avstrijski vladarji

10

so to ustavo potrdili. Včasih so se Ogrom te pra¬
vice nekoliko okrajšale, vendar so se vselej tako
dolgo za nje potegovali, da so jih nazaj dobili.
Leta 1849. so se ce!6 spuntali. Po Kusih prema¬
gani , so sicer za en čas zgubili vse pravice, pa
minister Beust jim je leta 1867. tiste zopet nazaj
dal, pa še več, kakor so sami pričakovali, tako da
so zdaj od nas čisto ločeni, da imajo svoje ministre
in svojo vlado, ter kujejo svoje lastne postave.

Kdo največ trpi pod tem , da se je Avstrija na
dvoje razcepila?

Ogerska ustava je tako narejena, da imajo na
Ogerskem le Madjari, kterih je komaj 5 milijonov,
vso moč in oblast v rokah; drugi ogerski narodi
pa, kterih je 10 milijonov, namreč Slovaki, Nemci,
Rumunci, Srbi, Rusini, Slovenci in Hrvati, so skoraj
brez vseh pravic ter trdo stiskani. Le Hrvati imajo
svoj deželni zbor, hrvaške šole in uradnije, vendar
pa se morajo Madjarom klanjati kakor svojim go¬
spodom. Drugi ogerski narodi pa morajo še več
trpeti pod madjarsko vlado.

Kakošna pa je ustava drugih avstrijskih dežel in
na kterih pismih in osnovnih postavah sloni?

Pisma in osnovne postave, na kterih sloni
naša ustava, so:

1.) pragmatična sankcija; 2.) oktoberska di¬
ploma; 3.) februarski patent; 4.) decemberska
ustava: 5.) osnovne postave o splošnih pravicah
državljanov; 6.) državno sodišče; 7.) upravno so¬
dišče; 8) vladina izvrševalna oblast; 9.) delega¬
cije; 10.) pravice državnega zbora; 11.) volilna
pravica z volilnim redom; 12.) pravice deželnih
zborov.

11

Kaj je pragmatična sankcija u ?

To je državno pismo, ki ga je izdai cesar
Karol VI. dne 6. decembra 1724. To pismo ima
v sebi dve poglavitni določbi: 1.) Daše avstrijska
država ne sme cepiti, in 2.) da imajo ne samo princi,
ampak tudi princeziuje pravico, zasedati cesarski
prestol, ko bi princev ne bilo.

V prejšnjih časih je bila namreč navada, da
so vladarji svoje dežele med svoje otroke in so¬
rodnike delili, kakor se zdaj premoženje med so¬
rodnike razdeli, če je kak mogočen cesar umrl,
oglasilo se je veliko število sorodnikov, in vsak je
hotel kako deželo podedovati. Dostikrat so se iz
tega izcimile hude vojske. Temu je hotel cesar
Karol konec storiti, zato je določil v pragmatični
sankciji, naj avstrijske dežele zmirom skupaj osta¬
nejo in naj le en sam princ prevzame celo državo,
da ostane tista velika in močna. Stara pravica v
Habsburški hiši je velevala, da ima vselej prvi sin
cesarja prvo pravico (majorat) do nasledovanja;
princezinje pa niso imele pravice do nasledovanja.
Cesar Karol pa ni imel nobenega sina, ampak le
hčer, poznejšo slavno cesarico Marijo Terezijo. Ce¬
sarja je tedaj skrbelo, kaj bo po njegovi smrti.
Zato si je naložil veliko truda in žrtev, da je druge
vladarje in svoje sorodnike pregovoril, da so priznali
nasledovalno pravico tudi za avstrijske princezinje.
Ko so vsi pritrdili, je cesar izdal pragmatično
sankcijo, po kteri imajo pravico do cesarskega pre¬
stola tudi princezinje (nadvojvodinje) in sicer v
prvi vrsti cesarjeve hčere, v drugi vrsti hčere ce¬
sarjevega brata, v tretji vrsti cesarjeve sestre. To
pa le, ko bi princev ne bilo.

Kaj pa je „oktoberska diploma “ ?

To je državno pismo cesarja Franca Jožefa
od dnč 20. oktobra 1860., v kterem cesar slovesno

12

izrečejo, da hočejo vladanje deliti z ljudstvom ter
postavodajalstvo prepustiti državnemu zboru in de¬
želnim zborom po zgodovinskih  deželnih pra¬
vicah. To pismo je najimenitnejša podlaga naše
ustave in se glasi:

„Naši predniki častitega spomina so si pri¬
zadevali z modro skrbjo, ustanoviti postavni red za
Naše rodbine nasledstvo in zato se je zagotovila
postava pod imenom pragmatične sankcije pod Nj.
Veličanstvom cesarjem Karolom VI. dne 19. aprila
1713. 1. za veljaven in nepremakljiv red nasledja,
kterega so postavni stanovi Naših mnogovrstnih
kraljestev in dežel spoznali za državni, ustavni in
rodbinski zakon.

Avstrijska država, ktera se je po državno-
pravnih in narodopravnih pogodbah odsihmal po¬
množila in okrepčala, zamogla je premagati vse
nevarnosti in napade s pomočjo zvesto udanih in
hrabrih narodov, na nepremakljivi, pravni podlagi
natančno določenega dedinskega reda in na podlagi
nerazdeljivosti v j e maj oče se s pravicami in
svobodo njenih dežel in kraljestev.  Naša
vladarska dolžnost Nas veže, da v prid Svoje rod¬
bine in Svojih podložnikov varujemo mogočnost
avstrijske države in da jej v boljšo varnost pode¬
limo poroštva jasno in nedvomljivo ustanovljenega
prava in zložnega združevanja njenih močij. Pravo
poroštvo pazamorejobitiletakepravne
razmere in naprave, ktere se enako¬
merno prilegajo zgodovinskim spomi¬
nom, različnosti Naših narodov inne-
razrušljivi, trdni zvezi med njimi.  Z
določbami, da so podložniki pred postavo vsi enaki,
da je vsakemu dovoljeno po svoji veri živeti, da
ima vsak brez razločka stanu in rodu pravico do
državnih služeb, da so vsi enaki zastran davkov
in vojaščine, da se je odpravila tlaka (robota) in

13

desetina ter da so se odpravile medcolninske meje
v državi sami, — dana je bila prva podlaga skup¬
nega, zložnega delovanja. Ker nadalje vidimo, da
vse evropske države združujejo svoje moči v eno
skupno, osrednjo moč, — potrebno je tudi za var¬
nost Naše monarhije in za blagostanje njenih de¬
žel, da se naj viša državna opravila skupno oskr¬
bujejo. Da se tedaj poravnajo različnosti med raz¬
nimi kraljestvi in deželami in da bo vsem pod¬
ložnikom mogoče, udeleževati se posta vod ajalstva
in državnega gospodarstva, Smo na podlagi pra¬
gmatične sankcije in Naše lastne oblasti sklenili
in razglašujemo sledečo stalno in nepremakljivo
državno ustavo, ki bo vodilo Nam in Našim na¬
slednikom :

I. Postave dajali, prenarejali in preklicevali
bomo Mi in Naši nasledniki le skupno s postavno
sklicanimi deželnimi zbori in državnim zborom, v
kterega bojo deželni zbori pošiljali toliko poslan¬
cev, kolikor bomo mi določili.

II. Vse postavodajne reči, ki zadevajo pra¬
vice, dolžnosti in prid vseh Naših kraljestev in
dežel skupaj, namreč: postave o denarstvu in kre¬
ditu, o čolnih in kupčijskih zadevah, o osnovi banke
za izdavanje papirnatega denarja, o vojaškem no¬
vačenju, ravnila zastran pošte, telegrafa in železnic
bojo se v prihodnje presojevale v državnem zboru
in z njegovo pomočjo ustavno reševale; ravno tako
razpisanje novih davkov in priklad, povišanje ob¬
stoječih davkov in pristojbin, zlasti povišanje solne
cene, in jemanje novih posojil; nadalje konverti¬
ranje (preložitev) sedanjih državnih dolgov, pro¬
daja ali hipotekarno zadolženje nepremakljivih dr¬
žavnih posestev; slednjič pretresovanje državnih
stroškov, potrjevanje proračuna za vsako prihodnje
leto in presojevanje računov preteklega leta. Vse
to se zamore izvršiti le s pomočjo državnega zbora.

14

III. Vsa draga postavodajna opravila, ki niso
bila tukaj omenjena, reševala se bojo v deželnih
zborih — in sicer v Ogerski in z njo združenih
deželah po njih poprejšnjih ustavah, v vseh dragih
kraljestvih in deželah pa po pravilih njih novih
deželnih ustav.

Ker so pa vse Naše dežele, razun Ogerske,
nektere zadeve, ki ne spadajo ravno edino le v
delokrog vesoljnega državnega zbora, vendar le
skupno pretresale in presojale, pridržimo si tudi te
zadeve, da jih izročimo presoji državnega zbora,
v kterega bojo poklicani poslanci dotičnih dežel.

IV. Ta cesarski patent se ima v deželnih
arhivih Naših kraljestev in dežel shraniti ter v de¬
želnih zakonikih v izvirni besedi in v prestavi de¬
želnih jezikov na svetlo dati.

Naši nasledniki imajo ta patent koj o nastopu
svojega vladarstva podpisati in v posamična kra¬
ljestva in dežele poslati, da se vpiše v deželne
zakonike. 11

Kaj pa je  „februarski patent “?

To je cesarsko pismo od 26. februarja 1861.,
ki določuje državnemu zboru sostavo (ki pa zdaj
ni več v veljavi), določuje deželne iiredbe na Češ¬
kem, Moravskem, Predarelskem, v Šleziji, Galiciji,
Bukovini, Gornji in Spodnji Avstriji, na Kranjskem
in Primorskem ter dopolnuje deželne uredbe na
Štajerskem, Koroškem, Solnograjskem in Tirolskem.

Kaj pa je „decemberslca ustava“ ?

S to ustavo od 21. decembra 1867 se je pre-
naredil februarski patent in določila nova sostava
državnega zbora po novem volilnem redu. Državni
zbor je sostavljen iz gosposke zbornice in iz zbor¬
nice poslancev. Da je kaka postava veljavna, treba
je, da jo sklenete obe zbornici in potrdijo svitli cesar.

15

Kteri možje sedijo v gosposki zbornici ?

Udje gosposke zbornice so:

1. ) Vsi polnoletni cesarski princi;

2. ) dedno pravico (da gre od očeta na sina)
do gosposke zbornice svetovalstva imajo nektere
imenitne in premožne plemenitaške hiše, kterim
cesar to čast podelijo;

3. ) vsi nadškofi in knezoškofi;

4. ) drugi imenitni možje, odlični v državnih
in cerkvenih zadevah, v znanostih in umetnostih,
ktere cesar v zbornico pokličejo.

Ta čast je dosmrtna.

Kteri možje pa sedijo v zbornici poslancev ?

Tam pa sedijo od ljudstva na šest let voljeni
poslanci.

Volilna pravica je razdeljena na štiri vrste
ljudi: Nektere poslance volijo graščaki,  nektere
mestjani,  nektere kupčijske zbornice  in
nektere kmetske občine.  Na posamične de¬
žele so poslanci tako razdeljeni: Češka voli 92 dr¬
žavnih poslancev, Dalmacija 9, Galicija in Kra¬
kovsko 63, Dolenja Avstrija 37, Gorenja Avstrija 17,
Salograd 5, Štajerska 23, Koroška 9, Kranjska 10,
Bukovina 9, Morava 36, Šlezija 10, Turovlje 18,
Predorlovo 3, Istra 4, Goriška 4, Trst 4.

Kakošne so pa  „osnovne postave o splošnih pra¬
vicah državljanov “ ?

Te postave se glasijo:

1. člen. Vsi prebivalci, ki so v državnem
zboru zastopani, imajo svoje avstrijsko državljanstvo.
Postava določuje, kako se avstrijsko državljanstvo
pridobi, kake pravice ima in kako se zgubi.

Opazke. Vsak zamore biti ob enem avstrijski in oger-
ski državljan. — Če Avstrijanka Ogra vzame, s tem ne zgubi
avstrijskega državljanstva.

16

2. člen. Pred postavo so vsi državljani enaki.

Razlaga. Če se grof zoper postave pregreši, bo ravno

tako kaznovan, kakor berač.

3. člen. Javne službe so vsem državljanom
odprte. Če pa tujec (ki je izpod druge vlade) hoče
javno službo dobiti, mora si prej pridobiti avstrij¬
sko državljanstvo.

Razlaga. Vsak zamore postati minister ali škof ali
sodnik ali zdravnik ali uradnik, naj bo že rojen v lepi pa¬
lači ali v borni bajti; seveda le potem, če je te službe vre¬
den in za njo dosti učen. Šole so pa vsakemu odprte.

4. člen. V mejah države se sme vsak pre¬
seliti, kamor hoče in tudi svoje premoženje tje
prenesti. Kdor je v kaki občini naseljen iu tam
davke plačuje, sme tam za občinski zastop voliti
in voljen biti pod istimi pogoji, kakor domači
prebivalci.

Iz države se sme vsak izseliti, kogar ne veže
vojaška dolžnost.

5. člen. Lastnina (premoženje) je nedotakljiva.
Lastninska pravica se zamore prikrajšati le v slu¬
čajih in na tak način, kakor je to v postavah določeno.

6. člen. Vsak državljan sme v mejah države
povsodi stanovati, posestva kupovati ter o njih od¬
ločevati po svoji volji; tudi si sme povsod svoj
kruh služiti pod postavnimi pogoji.

Za mrtvo roko so pa iz ozirov na javni bla¬
gor dovoljene postavne omejitve te pravice naku¬
povanja posestev in svojevoljnega odločevanja o njih.

Opazke. Občina sme človeka, ki v občini ni domač
(heimatsbereehtigt), ne pristojen (zustandig), iztirati, ako nima
premoženja ne zaslužka ter se ne more izkazati, od česa da
živi. •— Človeka, ki ni domačin, sme občina iztirati tudi zarad
kaznjivih dejanj; pa le potem, ako je ta dejanja storil, od¬
kar je v tej občini, ne pa zavoljo dejanj, ki jih je storil že
prej, ko ni bil še v občini.

7. člen. Vsaka gospoščina (graščinska pra¬
vica) in tlaka je za zmiraj odpravljena. Vsak na

17

zemljo navezani dolg in vsaka taka dolžnost se
zamore odkupiti in odslej se nobeno posestvo ne
sme zvezati s takimi neodkupljivimi dolžnostmi.

8. člen. Svoboda osobe je zagotovljena. Tu
sem spada postava o osebni svobodi od dne 27. ok¬
tobra 1862., drž. zak. št. 87, ki se s tem sprejme
med državne osnovne  postave.

Kdor je bil protipostavno zaprt ali predolgo
zaprt, ima pravico, tirjati, da ga država za to od¬
škoduje.

9. člen. Hišna pravica je nedotakljiva. Tu
sem spada postava o hišni pravici od dne 27. ok¬
tobra 1862., drž. zak. št. 88, ki se s tem sprejme
med državne osnovne  postave.

Opazka. Na kratko povedano, določuje ta postava, da
se brez nujne potrebe  hiša od strani v javnih službah
stoječih osob ne sme drugače preiskavati, kakor na pismeno
povelje sodnijsko, ktero se mora gospodarju pokazati ali
precej ali pa vsaj v 24. urah. Ako preiskava ni našla nič
sumljivega, zamore gospodar tirjati, da se mu to pismeno
potrdi.

10. člen. Tajnost zaprtih pisem se ne sme
prelomiti in nobena oblast se pisem ne sme po¬
lastiti, razun slučaja hišne preiskave, ali če je bil
kdo ravnokar zaprt, potem v slučaju vojske, ali na
poseben ukaz sodnika po obstoječih postavah.

Razlaga. Ako bi bil kdo zaprt zavoljo tatvine ali
goljufije ali drugih zločinov, in hi se zvedelo, da je ravno¬
kar več pisem oddal, ktera bi utegnila njegovo krivdo spri-
čati, sme sodnija seči po pismih in jih pregledati. V vojski
pa je to potrebno, ker bi znal kak ogleduh ali pa izdajalec
sovražnike v pismih poučiti, kako in kodi se naša vojska
pomika. Sicer pa pisem ne sme odpirati ne poštar, ne žan-
dar, sploh nobeden.

11. člen. Vsak ima pravico, peticije spisovati
in odpošiljati. — Društvene peticije smejo odpo¬
šiljati le taka društva, ki so postavno potrjena.

Razlagu. „Peticije“ imenujemo tiste prošnje, ki jih
pošiljamo ali na vlado (ministre), ali pa na ljudske zastope

2

18

(deželne zbore in državni zbor). — Če bi več pevcev v kako
krčmo zahajalo in bi med seboj na tihem napravili svoj
„pevski klub“ brez pisanih pravil, jim tega nihče ne brani;
vendar pa nimajo pravice, v imenu tega „kluba“ peticije
spisovati, ker društvo od vlade ni potrjeno.

12. člen. Avstrijski državljani imajo pravico,
se zbirati in napravljati društva. Kako se imajo te
pravice posluževati, to določujejo posebne postave.

Razlaga. S tem členom so dovoljeni ljudski shodi
ali tabori,  na kterih se ljudstvo zbere, da se posvetuje o
raznih javnih zadevah. Vsak sme sklicati tak shod ali ta¬
bor, toda mora to naznaniti politični oblasti, na deželi
okrajnemu glavarstvu tri dni poprej. Politična oblast pa
ima pravico, tabor zabraniti, ako misli, da bi utegnil duhove
razburiti in javni mir in red kaliti. Tabori, pri kterih na¬
stopijo dobri govorniki ter ljudstvo poučujejo o splošnih
zadevah in potrebah kraja, o javnih napravah, ki se vseh
dotikajo, o političnih vprašanjih itd. so zelo koristni. Oni
so tako rekoč politični misijoni, ki zavedne razveseljujejo,
nevedne poučujejo, zaspane zbujajo in mrzle vnemajo. Živa
beseda bolj v srce seže, kakor pisana; zato imajo tabori velik
upliv na politiko, posebno v deželah, kjer se prepogosto ne
prepovedujejo. Na Angleškem imajo tabori, tam „meetingi“
imenovani, veliko veljavo in moč. Ako se kak poslanec prav
ne obnaša, ali če jim kaka postava ni po volji, brž skličejo
tabor, spretni govorniki ljudstvo poučijo, zakaj da gre, nag¬
nejo ljudstvo na svojo stran, in poslanci se morajo po jav¬
nem mnenju, to je, po ljudskih željah obračati. Tabori imajo
tudi to dobro, da se ljudstvo jame bolj brigati za javne,
občne reči in potrebe, in da je v političnih zadevah zmirom
bolj poučeno.

13. člen. Vsak ima pravico, svoje misli prosto
naznaniti z besedo ali s peresom, ali tiskom ali s
podobami. Časniki in knjige se ne smejo stavljati
pod cenzuro in tudi ne s tem omejiti, da bi smeli
le tisti časniki izhajati, ki jih vlada dovoli. Av¬
strijskim časnikom se ne sme zabraniti pošiljanje
po pošti.

Razlaga. „Cenzura“ je to, da se mora vse, kar je za
tisk pripravljeno, že v rokopisu predložiti dotični oblasti in
da sme ona prečrtati, kar se jej ne dopade. — Kdor hoče
časnik izdajati, mu ni treba zato dovoljenja prositi, ampak
samo naznaniti mora, kdaj ga bo začel izdajati, ktere dneve,

19

kakošen bo zadržaj ali vsebina, kdo ga bo tiskal, kdo zakla-
dal in prodajal in kdo bo za spise odgovoren.

14. člen. Vsak ima polno svobodo vere in
vesti. Državljanske in politične pravice niso od¬
visne od vere; vendar vera ne sme biti taka, da
bi koga ovirala pri državljanskih dolžnostih. No¬
beden se ne sme siliti h kakemu cerkvenemu
opravilu ali da bi se udeležil kake cerkvene slo¬
vesnosti, ako ni komu podložen, ki ima čez njega
postavno oblast.

Razlaga. Vsak veruje, kar hoče. Naj bo Jud ali
Turek, ima pri volitvah, pri kupčiji itd. tiste pravice, kakor
kristijani. To postavo mnogi obžalujejo, ker so po njej Judje
dobili preveč moči in veljave. — Prosti in odraščeni ljudje
se ne morejo siliti, da bi v cerkev hodili; stariši pa vendar
smejo svoje otroke k temu siliti, ker imajo čez nje postavno
oblast. Ravno tako stojijo vojaki pod oblastjo svojih višjih.

15. člen. Vsaka postavno priznana vera (ver¬
ska družba) ima pravico, da skupno opravlja svoje
verske vaje in molitve, da svoje notranje zadeve
sama vodi in oskrbuje, da poseduje in uživa svoje
verske, učne in dobrodelne ustanove, zavode in za¬
klade, podvržena pa je, kakor vsaka družba, sploš¬
nim državnim postavam.

16. člen. Privrženci take vere, ki državno ni
priznana, smejo svoje verske vaje imeti le doma v
svojih hišah in stanovanjih, pa le potem, ako te
vaje niso protipostavne ali pa pohujšljive.

17. člen. Veda in nje uk sta prosta. Učne
in izgojevalne zavode ustanavljati in na njih učiti
sme vsak državljan, ki je postavno dokazal, da je
za to zmožen. Za hišni pouk pa ni treba tega
dokaza. Za verski pouk v šolah mora skrbeti
dotična cerkev ali verska družba. Država ima
glede vsega pouka in vse odgoje vrhovno vodstvo
in nadzorstvo.

18. člen. Vsak si sme sam svoj stan izbrati
in se za njega pripravljati, kjer in kakor hoče.

2 *

20

19. člen. Vsi narodi v državi so e n ako-
pravni in vsak narod ima nedotakljivo
pravico, da brani in goji svojo narod¬
nost in svoj jezik (materino besedo). Dr¬
žava prizna ravnopravnost vseh dežel¬
nih jezikov v šoli, urad n in javnem živ¬
ljenju. V deželah, kjer je več narodov,
naj se javne šole tako uravnajo, da dobi
vsak narod potrebne pripomočke, da se
izomika v svojem jeziku, ne da bi se
silil, učiti se drugega deželnega jezika.

Razlaga. Ta člen jasno pove, da se slovenski otroci
ne smejo siliti v nemške in take šole, kjer se morajo nemško
učiti, ako stariši in občine tega ne marajo; pove, da bi vlada
sama morala skrbeti za slovenske šole in učne knjige, da se
Slovenci izomikamo v svojem jeziku; pove pa tudi, da ima
slovenščina pravico v uradnijah (kancelijah) in v javnem
življenju (na pošti, na železnicah itd.). Žalostno, da se ta
člen tako malo spoštuje!

20. člen. Posebna postava bo določila, kdaj
sme vlada začasno razveljaviti člene: 8, 9, 10,
12 in 13.“

Kaj je „državno sodišče‘ l ?

Državno sodišče na Dunaju razsojuje:

a)  če ni prav jasno, pod ktero oblast kaka reč
spada;

b)  pri prepirih med deželnimi zbori in osrednjimi
oblastnijami na Dunaju;

c)  o tirjatvah posamičnih dežel do cele države
ali narobe, o tirjatvah ene dežele do druge,
ali ene občine ali osobe do države ali kake
dežele;

d)  pri prepirih samoupravnih oblastnij različnih
dežel;

e)  v pritožbah zavoljo prikrajšanja ustavno-poli-
tičnih pravic, potem ko je bila stvar po u-
pravnem potu že dognana.

21

Kaj spada pod državno sodišče , o tein gre
razsodba le temu sodišču samemu. Zoper njegovo
razsodbo ni več priziva (pritožbe).

Kaj je  „upravno sodišče“?

Upravno sodišče razsojuje, če se kdo čuti v
svojih pravicah prikrajšanega po kaki krivični raz¬
sodbi ali naredbi kake oblastnije cesarske, deželne,
okrajne ali občinske. Tu sem pa ne spadajo stvari,
kterim je prostor odločen pri sodnijah, pri državnem
sodišču, ali ki zadevajo reči, ki so skupne z Ogersko;
tudi ne stvari, o kterih smejo pravne oblasti same
odločevati, pritožbe zoper imenovanja uradnikov,
pritožbe zoper komisije, ki davke določujpjo, dis¬
ciplinarne zadeve in slednjič tudi ne pritožbe zo¬
per upravne odloke, o kterih ima soditi najvišje
sodišče, in pritožbe zoper kak odlok, ki je bil
skupno sklenjen od upravne in soduijske oblasti.

Upravno sodišče se sme še le potem na po¬
moč poklicati, ko je stvar na upravnem potu že
dognana.

Kaj je „vladna izvrševalna u  oblast?

„Izvršiti“ se pravi, kako reč do vrha dognati,
to je, popolnoma storiti. Ako bi se sklenile še tako
dobre postave, če pa nikogar ni, ki bi za to skrbel,
da se te postave tudi izpolnujejo,  potem so
brez koristi. To dolžnost pa, skrbeti, da se po¬
stave spolnujejo, imajo ministri,  ki so podložni
cesarju. Postava o „vladi“, to je, o cesarju in o
ministrih, se glasi:

1. ) Cesar je svet, nedotakljiv in neodgovoren.

2. ) Cesar vlada s posredovanjem odgovornih
ministrov in njihovih uradnikov.

3. ) Cesar nastavlja in odstavlja ministre in
imenuje po nasvetu dotičnih ministrov vse državne
uradnike, kjer ni postavno drugače določeno.

22

4. ) Cesar deli naslove (titelne), rede in druge
državne odlike.

5. ) Cesar je vrhovni poglavar vse vojske; on
sme vojsko napovedati in mir skleniti.

6. ) Cesar podpisuje državne pogodbe. Za ve¬
ljavnost kupčijskih in takih pogodeb, s kterimi
se država ali nekteri njeni deli ali posamični dr¬
žavljani obremenijo, treba je tudi privoljenja dr¬
žavnega zbora.

7. ) Denar se kuje v imenu cesarja.

8. ) Kedar cesar vladarstvo nastopi, mora v
pričo obeh zbornic državnega zbora s prisego ob¬
ljubiti: „Da se bo zvesto držal državnih osnovnih
postav in da hoče vladati v sporazumnosti z dr¬
žavnim zborom in s splošnimi postavami."

9. ) Ministri so za to odgovorni, da je to, kar
vsak izmed njih v svojem delokrogu stori in za¬
ukaže, primerno ustavi in postavam. —• Posebna
postava določuje, kakošna je ta odgovornost, kako
se sostavi sodišče čez zatoženega ministra in kako
to sodišče postopa.

10. ) Postave se razglašajo v imenu cesarja
z dostavkom, da postavi pritrjujejo ustavni ljudski
zastopi, in s podpisom enega odgovornih ministrov.

11. ) Državne oblasti imajo v svojem delokrogu
pravico, na podlagi postav dajati naredbe in ukaze,
in podložne prisiliti, da te naredbe ravno tako
spolnujejo, kakor postave. — Posebne postave
urejajo izvršilno pravico upravnih oblastnij, kakor
tudi pravice oborožene moči, ki je stalno uredjena
za vzdržavanje javne varnosti, miru in reda.

12. ) Vsi državni uradniki so v svojem urad¬
nem delokrogu za to odgovorni, da spoštujejo dr¬
žavne osnovne postave in da uradujejo v duhu dr¬
žavnih in deželnih postav. — Za veljavo te odgo-

23

vornosti morajo skrbeti tiste izvrševalne oblasti,
kterim so dotični državni uradniki disciplinarno
podložni. — V koliki meri so po državljanskem
(civilnem) zakoniku poroki za krivične razsodbe
in odloke, določuje posebna postava.

13.) Upravni uradniki morajo v svoji službeni
prisegi tudi obljubiti, da se bodo zvesto držali
državnih osnovnih postav.

Kaj so „delcgacije“ ?

Čeravno je Ogerska s Hrvaško od drugih
avstrijskih dežel ločena in ima svoje posebne po¬
stave, vendar so nektere reči, ktere z Ogri skupno
oskrbujemo. V ta namen voli naš državni zbor iz
svoje srede 60 mož, da se podajo v razgovor z Ogri,
in ti možje skupaj se imenujejo „avstrijska dele¬
gacija". Ogerski zbor pa ravno tako izvoli 60 mož,
in ti se vkup imenujejo „ogerska delegacija".

Ktere so pa tiste zadeve , M jih z Ogri skupno
oskrbujemo ?

1. ) Zunanje zadeve;

2. ) kupčijske in druge pogodbe s tujimi dr¬
žavami, ki se pa morajo od avstrijskega in oger-
skega zbora potrditi;

3. ) skupna vojska in vojna mornarica (razun
dovoljenja vojaških novincev);

4. ) denarno gospodarstvo za skupne potrebščine;

5. ) postave o colninah in sploh kupčijske zadeve;

6. ) postave o užitninskem davku ;

7. ) o deuarstvu in denarni veljavi;

8. ) o železnicah, ki se dotikajo obeh dr¬
žavnih polovic;

9. ) splošne postave o vojaštvu.

Skupne zadeve vodi posebno skupno mini-
sterstvo, obstoječe iz treh ministrov:

24

Prvi minister je za zunanje zadeve; drugi je
za skupno vojaštvo, in tretji minister je za skupno
denarstvo ali gospodarstvo. Poslednje ministerstvo
(skupnih financ) ima ob enem vrhovno oblast v
Bosni in Hercegovini.

Kako se volijo „delegati lt  ali udje delegacij?

Naša gosposka zbornica voli iz svoje srede
20 delegatov. Zbornica poslancev pa 40 delegatov,
in sicer tako, da so delegati razdeljeni na dežele,
in državni poslanci vsake dežele volijo toli k o dele¬
gatov, kolikor jih je tej deželi odmerjenih. Češka
voli 10 delegatov, Dalmacija 1, Galicija 7, Do¬
lenja Avstrija 3, Gorenja Avstrija 2, Salograd 1,
Štajerska 2, Koroška 1, Kranjska 1, Bukovina 1,
Moravska 4, Šlezija 1, Tirolska 2, Predorlovo 1,
Istra 1, Goriška 1, Trst 1.

B.

Državni zbor.

Ktere pravice ima državni zbor?

V delokrog državnega zbora spadajo:

a)  vojaške potrebščine in dovoljevanje vojaških
novakov;

b)  dovoljevanje davkov in pristojbin, pregled dr¬
žavnih računov, posojila, konvertovanje (pre¬
ložitev) dolgov, gospodarstvo z državnim ne¬
premakljivim posestvom, postavodajstvo o mo¬
nopolih, in sploh denarno gospodarstvo za vse
dežele, ki so v državnem zboru zastopane;

25

c)  uravnava denarja in njega vrednosti ter de¬
narnega kovanja, postave o colninah, kupčij-
skih zadevah, pošti, telegrafu, železnicah, dr¬
žavnih cestah, parobrodih in ladijah;

d)  postave o rokodelstvih in obrtnijah, o bankah,
privilegij ah, o meri in vagi;

e)  postave zoper človeške in živinske bolezni in
kuge;

f)  postave o državljanstvu in domovinstvu, o
ljudskem štetju in popotnih listih;

g)  postave o verstvih (verah), društvih, ljudskih
shodih in o tiskarstvu (časnikih, knjigah);

h)  postave o šolah;

i)  postave o kazenskem in civilnem pravu (ra-
zun tega, kar spada pod deželne zbore);

Je)  postave o sodnijah in upravnih oblastnijah;

l) izvrševalne postave za splošne državljanske
pravice po osnovnih postavah, za državno so¬
dišče, za sodnijsko in vladino oblast;

m)  postave o dolžnostih in razmerah posamičnih
dežel med seboj;

n)  določila, kako se naj rešujejo skupne zadeve
z Ogersko.

Razlaga.

Kuj je „Jconvertovanje‘ l  dolgov?

„Konvertirati dolg“ se pravi, ga spremeniti,
presukati ali preložiti, če sem sosedu Petru
1000 gld. dolžen in sem se zavezal, mu dajati po
6 od sto obrestij, vrže to na leto 60 gld. obrestij.
Zdaj pa pride sosed Pavel in reče, da mi posodi
1000 gld. za 4 od sto. Meni tedaj kaže, od Pavla
vzeti 1000 gld. na posodo, kteremu imam plačati
le 40 gld. obresti, ter izplačati Petru dolžnih
1000 gld. Tako sem dolg „preložil“ ali konver¬
tiral* 1  in sem vsako leto za 20 gld. na boljem.

26

Kaj je  „ monopol 11  ?

Če si država sama pravico pridrži, kako reč
prodajati po kakoršni ceni hoče, ali če to pravico
komu dragemu prepusti, to se pravi „monopol“.
V naši državi na pr. nihče ne sme soli ali tobaka
prodajati, kakor država sama. To je državni „mo-
nopol“.

Kaj je denar?

Denar je žlahtna ruda, zlato ali srebro, ki
ima visoko ceno in se tedaj lahko vzame za blago.
Posamični kosi te žlahtne rude so denarji.

Kako pa pride malovredni papir do tiste veljave ,
kakor žlahtne rude?

Papirnati denarji niso drugega, kakor dolžna
pisma. Državna denarnica mora toliko zlata ali
srebra v svoji shrambi imeti, kolikor izda bankov¬
cev, potem so bankovci zlato ali srebro, ker so na¬
kaznice ali dolžna pisma na tisto žlahtno rudo, ki
je v denarnici. Vzemimo, da je v kakem kraju
bogat posestnik z imenom Podlesnik, kterega vsi
trgovci, prodajalci, krčmarji in drugi ljudje poznajo,
da ima veliko posestvo brez dolga. Ta dobi po¬
vsod blago, tudi brez denarja. Eecimo, da Pod¬
lesnik kaj zida, pa ko sobota pride, nima ravno
dosti denarja, da bi delavce izplačal. Delavci ne
morejo čakati, ker njih družine potrebujejo živeža.
Podlesnik gre in napiše vsakemu delavcu listek,
na pr. ,,delaven A. sem dolžen 10 gld., komur ta
listek prinese, naj mu da na moje ime za 10 gld.
blaga, potem naj listek o svojem času k meni pri¬
nese in jaz mu bom 10 gld. izplačal.“ Drugemu
delavcu naredi listek za 5 gld., tretjemu za 50 gld.,
kolikor je komu dolžen. Prodajalci v tem kraju
Podlesnika poznajo, zato dajo radi delavcu toliko
blaga, kolikor je listek vreden, in kolikor bi dela-

27

yec manj blaga vzel, toliko mu dajo v gotovem
denarju nazaj. Prodajalec, krčmar ali kdorkoli si
bodi, ki je ta listek v roke dobil, gre čez nekaj
časa k Podlesniku, mu pokaže listek in Podlesnik
mu izplača, kolikor je na listku zapisano. Tako
je prodajalec svoj denar dobil, za delavca je bil pa
Podlesnikov listek toliko, kakor zlat ali srebern
denar.  Zdaj mislimo, da vsi razumete, kaj je
papirnati denar. Ysak bankovec je nakaznica ali
listek s podpisom cesarske blagajniee, na kterem
stoji, koliko ima kdo od blagajniee tirjati. Če je
tedaj državna blagajnica premožna, bogata, potem
papir ravno toliko velja, kakor srebro; papir sicer
nič ni vreden, pa podpis  cesarske banke je kaj
vreden, in na vsakem bankovcu najdete tak podpis.
Če pa pride vojska, da državna blagajnica svojo
žlahtno rudo, srebro in zlato za vojaške potrebe
porabi, potem tistemu, ki z bankovcem pride in
hoče za njega srebro imeti, ne more nič dati, —
in potem še le zgubi papirnati denar svojo vred¬
nost. To pa ni pri vsaki vojski. Le kedar je
država v tako slabem stanu, da je že prej komaj
ali le z dolgovi shajala, potem seveda o vojskinem
času popolna suša nastane.

Ali mmorc cesarska banka toliko papirnatih de¬
narjev narediti , kolikor se jej poljubi?

Kdor je prejšnji odstavek pazljivo prebral, bo
brž spoznal, da to ni mogoče. Če bi zgoraj ome¬
njeni Podlesnik več dolžnih listkov spisal, kakor je
vse njegovo posestvo vredno, potem bodo ljudje
kmalo začeli z glavami majati in njegovi listki bodo
kmalo svojo ceno zgubili. Komur bo zapisal 10 gld.,
morda bo iz začetka komaj 5 gld. na nje dobil;
pozneje pa, ko se bo razvedelo, da vse mrgoli ta¬
kih listkov, potem bodo za listek, ki se glasi na
10 gld., morda komaj 1 gld. dajali. Kavno taka je

28

pri državni denarni banki. Ona mora toliko srebra
ali še več, v svojih shrambah imeti, kolikor ban¬
kovcev izdl Kakor hitro pa ljudje zvedo, da v
blagajnici nič ni srebra, potem tudi za bankovce
več ne marajo in njih cena hitro pade. Stari ljudje
se bodo tega še dobro spominjali.

KaJcošen razloček je med „rokodeljstvom li  in med
„obrtnijo 11  ?

Kokodeljstvu pravijo po Koroškem tudi „ant-
verh“; postavim: črevljar, krojač, kovač, mizar,
tkalec, ključavničar, pasar, pekar, sodar, kolar,
brivec itd., to so rokodelci, ker z „roko delajo 11 .

„Obrtniki“ so pa sploh ljudje, ki si s kakim
opravilom svoj kruh služijo, tedaj ne samo roko¬
delci, ampak tudi krčmarji (gostirji), natakarji,
agenti, posredovalci služeb, branjevci, mešetarji itd.

Kaj je  ,. privilegij 11  ?

Če kdo kak nov stroj (mašino) iznajde (iz¬
misli), potem sme vlado prositi, naj mu dovoli
pravico, da sme samo on take stroje izdelovati in
prodajati. Ako mu vlada to dovoli, ima on edini
pravico „privilegij“; noben drug teh reči ne sme
izdelovati in prodajati.

Kaj je „colnina“ ?

„Col“ ali ,,colnina“ je tisti davek, kterega
morajo taki plačati, ki iz tujih  držav kako blago
čez mejo k nam pripeljejo. Taka colnina se na¬
klada na tuje izdelke in pridelke.

Kaj so ,,izdelki‘ l  ?

To so stvari, ktere ljudje z rokami ali stroji
iz surovine izdelujejo; na pr. sukno, platno, usnje,
kotonina, hišna oprava, stroji in mnogo tacega.

29

Komu koristi colnina na izdelke?

Ona koristi domačim rokodelcem in tovarnar¬
jem. Kajti če znajo ljudje v tujih deželah črevlje
ali obleko bolje in boljši kup izdelovati in to pri
nas prodajajo, potem bodo vsi rajši tuje črevlje in
tujo obleko kupovali, domači črevljarji in krojači
pa zgubijo zaslužek ali pa so prisiljeni, boljši kup
delati, tedaj manj zaslužiti. Kavno taka je pri
drugih izdelkih. Če morajo pa tujci od svojih iz¬
delkov na meji davek plačati, potem svojega blaga
ne morejo tako dober kup dajati, če hočejo še kaj
zraven zaslužiti.

Za ktere izdelke je colnina koristna?

Za tiste, ki se izdelujejo tudi v naši državi.
Če morajo tujci od svojih izdelkov visoko colnino
plačati, potem se jim ne izplača, voziti jih k nam;
domači obrtniki potem več zaslužijo, in denar
ostane doma.  Če se pa colnina naloži na take
izdelke, kterih pri nas ne izdelujejo, pa so vendar
potrebni, potem se domačim državljanom, ki te
izdelke potrebujejo, le novo breme naloži. Če blaga
ne dobijo dober kup, ga morajo pa drago plačati,
ker brez njega biti ne morejo; tedaj colnine ne
plačajo tujci, ki lahko ceno za toliko povi¬
šajo,  ampak domačini jo plačajo.

Kaj so pa n pridelki “ ?

„Pridelek“ je to, kar s pomočjo človeškega
dela zemlja rodi,  na pr. žito, živina, vino,
sadje itd.

Komu koristi colnina na pridelke ?

Ona koristi domačim kmetom. Kajti v Ame¬
riki, Indiji, Rusiji, K,umuniji imajo kmetje boljšo
zemljo,  dostikrat tudi manjše davke  (po¬
sebno v Ameriki); zato več žita pridelajo in ga

30

lahko boljši kup dajo, kakor naši kmetje. Če mo¬
rajo pa na meji nekaj colnine plačati, potem cene
našega žita ne morejo tako stiskati in ponižati.

Ali pa tudi colnino od kave tujci plačajo?

Tujcem je sicer naložena, plačamo jo pa ven¬
dar le mi. Kajti pri nas kava ali kofč ne raste,
tedaj tujci lahko s ceno poskočijo, kolikor hočejo,
in kolikor se jim colnine naloži, toliko ceno povi¬
šajo, in tako le mi plačujemo colnino. Ko se je
upeljala colnina na kavo, se je tista precej podražila.

Ali je dobro , na žito ali živino nakladati previ¬
soko colnino ?

Kakor tudi je colnina na domače pridelke za
kmeta koristna, ker pridelkom obvaruje ceno, ven¬
dar previsoka ne sme biti. Naše dežele namreč ne
pridelajo preveč žita in živine, včasih obojega še
primanjkuje, in morajo nam druge dežele na po¬
moč priti. Ako' bi se pa na tuje pridelke previ¬
soka colnina naložila, da bi tuje trgovce čisto od¬
gnala, potem bi se živež v državi silno podražil,
in revni ljudje, ki nimajo polja, bi začeli močno
stradati. Tako se je zgodilo in se godi v Nemčiji,
kjer je Bismark mejo zaprl proti ruskemu žitu.
Ker Nemčija ne pridela toliko žita, kolikor ga po¬
trebuje, postala je moka silno draga, in revni ljudje
si ne morejo več kruha privoščiti, ampak živijo le
ob krompirju (repici).

Kaj je ljudsko štetje?

Od časa do časa se v celi državi prešteje,
koliko je vasij, hiš, živine, ljudi moškega in žen¬
skega spola, koliko oženjenih in neoženjenih, koliko
Nemcev, Cehov, Slovencev, Hrvatov itd.

Ktere številke so v političnem oziru najbolj imenitne?

To so številke, ktere nam povejo, koliko je v
kaki deželi Nemcev ali Slovencev. Več ko je v kaki

31

deželi Slovencev, toliko več pravice imajo, d a s e
posluša tudi njih glas.  Naši nasprotniki so
to brž porabili v svojo korist in so na Koroškem
mnogo Slovencev pregovorili, da so se zapisali za
Nemce, ali pa so take, ki pisati ne znajo, kar sami
ne da bi gosposka to zvedela, zapisali za Nemce.
Tako se je godilo posebno v Celovški okolici, v
Borovljah in v Pliberku. Na vsem Koroškem pa
so gotovo dvajset tisoč  Slovencev manj našteli,
kakor jih je v resnici. Posebno pripravno je za nje
to, da se ne praša „ali si Slovenec ali Nemec?“
ampak „kteri je tvoj občevalni jezik ?“ Občevalni
jezik je pa tisti, kterega navadno govorimo. Za
avstrijske dežele, kjer je toliko narodov namešanih,
je štetje po „občevalnem jeziku 1 ' zelo neprimerno;
kajti mnogo je ljudij, ki znajo po dva ali še po
tri jezike. Ce s Slovencem govorim, je slovenščina
moj občevalni jezik, če pa z Nemcem, potem je
nemščina. Tako so se lahke vesti mnogi Slovenci
zapisali za Nemce, ker znajo tudi nemško govoriti.
Vendar pa naši nasprotniki, kedar je štetje njim
na korist končano, ne ostanejo pri resnici in ne
rečejo „toliko je ljudi, ki nemško znajo, čeravno
niso vsi Nemci , 11  ampak oni pravijo „toliko je
Nemcev! 11  Vendar pa je zaukazano, da sme vsak
le en sam jezik  zapisati, čeravno bi jih morda
več znal. Ker bomo že prihodnje leto zopet ljudsko
štetje imeli, opominjamo vse Slovence, naj se ne
dajo preslepiti in pregovoriti, ampak naj se zapi¬
šejo za Slovence.

Zakaj pa je to potrebno ?

Povedali smo že, kako znajo nasprotniki te
številke obračati v svojo korist. Najrajši bi videli,
ko bi mogli vse koroške Slovence pregovoriti, da
bi se zapisali za Nemce. Potem bi lahko v svet
trobili: „Koroška dežela je čisto nemška, in slo-

32

venščina tukaj nima nobene pravice več !“ To se
jim seveda ne bo posrečilo, vendar pa utegnejo
muogo tisoč Slovencev na svojo stran pregovoriti
ali pa svoje slovenske posle brez njih vednosti za
Nemce zapisati. Tako bodo število Slovencev kar
le mogoče skrčili in potem porečejo: „Slovencev
na Koroškem je že tako malo , da skoro ni več
vredno o njih govoriti; v kratkem bodo vsi zginili;
zato pa naj le nemščina velja po šolah in urad-
nijah!“ Vsi slovenski rodoljubi naj tedaj ljudstvo
učijo, kako imenitna je ta reč, in naj pazijo, da se
bo štetje pravilno vršilo!

Se nektere določbe o državnem zboru.

Postavne predloge sme staviti vlada pa tudi
poslanci. — Da postava obvelja, treba, da jo sprej¬
mete obe zbornici in potrdijo svitli cesar. — Če se
za kako reč prosi (na pr. za podporo pri velikih
nesrečah), in državni zbor ne zboruje, smejo tudi
cesar v porazumljenji s svojimi ministri kaj za¬
ukazati , kar spada sicer v delokrog državnega
zbora; ministerstvo pa je za take ukaze odgovorno.
Na tak način brez državnega zbora pa se ne sme
zaukazati: prememba ustave, trajno obteženje davko¬
plačevalcev in prodaja državnih posestev. Kedar
se državni zbor zopet snide, morajo se mu taki
začasni ukazi v potrjenje predložiti. — Da je kak
sklep veljaven, mora biti pričujočih (v zbornici)
najmanj 100 poslancev, v gosposki zbornici pa 40
gospodov. Za navadne reči zadostuje večina na¬
vzočih (prisotnih); toda za spremembo ustave in
državnih temeljnih (osnovnih) postav, za postave o
državnem sodišču, o sodnijski, o vladni izvrševalni
oblasti, treba je, da je prisotna vsaj polovica po¬
slancev (177), in da glasujete dve tretjini  za
predlog. — Poslanci niso navezani na ukaze ali
navodila svojih volilcev. — Za svoje glasovanje

33

niso poslanci nikomur odgovorni, za svoje besede
pa le državnemu zboru. •— Noben poslanec se ne
sme zapreti ali pred sodnijo pozvati, dokler v to
ne privoli zbornica. —• Poslanci so voljeni na 6 let;
cesar pa smejo na predlog svojib ministrov dr¬
žavni zbor tudi prej razpustiti, ko ni še pretekla
šestletna doba. — Seje obeh zbornic so javne.
Smejo biti pa tudi tajne, ako predsednik ali 10 po¬
slancev to želi, in če potem, ko so poslušalci od¬
stranjeni, zbornica tej naredbi pritrdi.

Volitve v državni zbor.

Kako so razdeljeni državni volilni okraji po de¬
želah , koder prebivajo Slovenci ?

Na Koroškem  volijo: Veliki posestniki l
poslanca, mesta in trgi 3 poslance, kupčijska
zbornica 1 poslanca, kmetske občine 4 poslance.

Na Štajerskem  volijo: graščaki 4poslance,
mesta 8 poslancev, kupčijski zbornici 2 poslanca,
kmetske občine 9 poslancev.

Na Kranjskem  volijo: Graščaki 2 poslanca,
mesta 3 poslance, kmetske občine 5 poslancev.

V Istri  volijo: Graščaki 1 poslanca, mesta
in kupčijska zbornica 1 poslanca, kmetske občine
2 poslanca.

Na Goriškem  volijo: Graščaki 1 poslanca,
mesta in kupčijska zbornica 1 poslanca, kmetske
občine 2 poslanca.

V Trstu  voli: mesto z okolico 3 poslance,
kupčijska zbornica 1 poslanca.

Kteri volilni okraji pa nas Slovence najbolj za¬
nimajo ?

Gotovo tisti, v kterih je nam Slovencem mo¬
goče zmagovati s svojim kandidatom (priporočenim

3


34

za poslanca), ali pa kjer bi morda v prihodnosti
enkrat zamogli zmagati, ali pa vsaj, kjer bi en¬
krat tudi slovenski glasovi utegnili odločiti, ako
bi bila nasprotna stranka razcepljena.

Ti volilni okraji pa so:

Na Koroškem:

1. ) Kmetske občine v sodnijskih okrajih

Velikovec,  Doberla ves, Kaplja, Pliberk, Ce¬
lovec,  Trg (Feldkirchen). (Če obvelja dr. Ferjan¬
čičev predlog, se bo okraj Feldkirchen od tega
volilnega okraja odcepil in pridružil Špitalskemu.)

2. ) Kmetske občine v sodnijskih okrajih

Beljak,  Kožek, Paternion, Podklošter, Trbiž,
Borovlje.  Če obvelja dr. Ferjančičev predlog,
se bo sodnija Paternion od tega volilnega okraja
odcepila in pridružila Špitalskemu; nasprotno pa
se sodnija Št. Mohor izlušči iz volilnega okraja
Špitalskega in pridruži Beljaškemu.)

3. ) Mesto Celovec.

Na Kr  anj  s k e m :

1. ) Kmetske občine v sodnijskih okrajih

Ljubljanska  okolica, Vrhnika, Litija,  Za-
tičina, Ribnica,  Lašiče.

2. ) Kmetske občine v sodnijskih okrajih

Postojna,  Bistrica, Senožeče, Vipava, Logatec,
Lož, Idrija.

3. ) Kmetske občine v sodnijskih okrajih

Kranj,  Loka, Tržič, Kamnik,  Brdo, Radov¬
ljica,  Kranjska Gora.

4. ) Kmetske občine v sodnijskih okrajih

Novomesto, Krško,  Kostanjevica, Čr n o melj,
Metlika.

5. ) Kmetske občine v sodnijskih okrajih

Kočevje, Trebno,  Žužemberk, Radeče, Mo¬
kronog.

35

6. ) Mesto  Ljubljana  s kupčijsko zbornico.

7. ) Mesta in trgi Kranj, Kamnik, Loka, Tržič,
Radovljica, Idrija, Postojna, Vrhnika, Lož.

8. ) Mesta in trgi Novomesto, Višnja Gora,
Krško, Kostanjevica, Črnomelj, Metlika, Kočevje,
Ribnica.

9. ) in 10.) Graščaki.

Na Štajerskem:

1. ) Kmetske občine v sodnijskih okrajih

Maribor,  Slovenska Bistrica, Konjice, Slov.
Gradec,  Marenberg.

2. ) Kmetske občine v sodnijskih okrajih

Ptuj,  Ormož, Št. Lenart, Rogatec,  Šmarije,
Ljutomer,  Gorenja Radgona.

3. ) Kmetske občine v sodnijskih okrajih

Celje,  Vransko, Gornji Grad, Laško, Šoštanj,
Brežice,  Kozje, Sevnica.

4. ) Mesta in trgi Maribor, Slovenska Bistrica,
Slov. Gradec, Muta, Marenberg, Vuzenica, Ptuj,
Št. Lenart, Ormož, Ljutomer, Središče.

5. ) Mesta in trgi Celje, Žalec, Vitanje, Voj¬
nik, Laško, Mozirje, Gornji Grad, Ljubno, Vransko,
Rogatec, Šmarije, Brežice, Sevnica, Kozje, Konjice,
Šoštanj.

Na Goriškem:

1. ) Kmetske občine v sodnijskih okrajih
Gorica,  Kanal, Ajdovščina, To m in, Cirkno,
Boleč, Sežana,  Komen.

2. ) Mesta in trgi Gorica, Kormin, Gradiška,
Červinjan, Tržič, Oglej, Grad, Tolmin, Boleč, Ko¬
barid, Kanal, Ajdovščina, Sežana, kupčijska zbor¬
nica Goriška.

3. ) Veliki posestniki.

V Trstu:

1.) Tisti volilni okraj, kjer voli okolica s
četrtim razredom mestnih volilcev.

3 *

36

V Istri:

1. ) Kmetske občine v sodnijskih okrajih
Poreč,  Matavun, Buje, Koper,  Piran, Buzet,
Dinjan,  Pulj, Rovinj.

2. ) Kmetske občine v sodnijskih okrajih
Pazin,  Labin, Volovsko,  Podgrad, Krk,  Cres,
Lošinj.

3. ) Mesta in trgi Poreč, Koper, Piran, Rovinj,
Buzet, Izla, Mile, Novigrad, Umag, Matavun, Buje,
Vizinada, Pazin, Labin, Plomin, Dinjan, Pulj,
Lošinj Mali, Lošinj Veliki, Čres, Krk, Volovsko,
Kastva, Lovrana, Moščeniee.

(Opomba. Pri kmetskih občinah so tisti kraji, ki
so razprto  tiskani, volilni  kraji. Navadno tiskane sod¬
nije volijo v krajih, ki so pred  njimi razprto  tiskani.)

Ali je volilna pravica pravično razdeljena ?

Nikakor! Ampak kmetsko ljudstvo je močno
prikrajšano. Poglejmo na Koroško. Mestjanov je
okoli 50.000 in davka plačajo okoli 150.000 gld.,
pa volijo (če se prišteje kupčijska zbornica) ravno
tako 4 poslance v državni zbor, kakor kmetski
posestniki, ki zastopajo okoli 300.000 duš in pla¬
čajo okoli 600.000 gld. davka. Ravno tako slabo
razmerje je po drugih deželah. Decembersko ustavo
so pač liberalci izdelati in ker imajo ti v mestih več
zaslombe, dali so mestjanom več politične pravice.

Kdo pa ima volilno pravico za državni zbor?

Da ima kdo volilno pravico za državni zbor,
treba je, da ima te lastnosti: a)  da je avstrijski
državljan, b)  da je moškega spola, c)  da je 24 let
star, d)  da je sam svoj gospodar, e)  da plača vsaj
5 gld. neposrednega (direktnega) cesarskega davka
(kteremu se sme uštevati tudi vojna doklada) in
f)  da ni drugih zadržkov.

37

Kteri so pa ti  „drugi zadržki 11 ?

Volilno pravico zgubi: 1.) Kdor je pod jero-
bom ali kuratelom; 2.) kdor dobiva miloščino iz
občinske blagajne, ali jo je še pred letom dobival;
3.) kdor pride v konkurz (krido); 4.) kdor je bil
kaznovan zavoljo tatvine, izneverjenja ali goljufije,
pa še ni potekel postavni čas, v kterem nasledki
takih kaznij zamrjejo (pri zločinih ali hudodelstvih
v 5 letih, pri prestopkih v 3 letih).

Kdo sme voljen biti?

Za poslanca sme voljen biti, kdor je avstrij¬
ski državljan, 30 let star, ter ima v kteri koli
avstrijski deželi volilno pravico.

Če ima graščak tudi hišo v mestu , ali če ima
mestjan tudi kmetijo , ali smeta na dveh krajih
voliti ?

Ne! Vsak sme le enkrat voliti, v eni vo¬
lilni skupini. Graščak voli z graščaki, mestjan
pa z mestjani.

Če ima kdo posestva v raznih občinah , v kteri pa
sme voliti?

V tisti, kjer stanuje. Če pa v nobeni teh
občin ne stanuje, potem voli tam, kjer največ
davka plača.

Kdo pa sme vendar dvakrat voliti?

Udje kupčijske zbornice. Enkrat za se kot
mestjani, drugič v kupčijski zbornici kot svetovalci.

Kako se voli v mestih ?

V mestih ne poznajo volilnih mož, vsak oddd
naravnost svoj glas za tistega poslanca, kterega
hoče voliti. Tudi jim ni treba daleč na volišče
hoditi, ampak volijo doma v svojem mestu v
mestni hiši.

38

Kako se voli na kmetih?

Na kmetih volijo najprej zaupne može (Wahl-
manner). Vsaka občina voli za se svoje volilne
ali zaupne može. Občina do 500 duš ima enega
zaupnega moža, če jih ima več duš, potem voli
toliko zaupnih mož, da pride eden na 500 duš in
kar jih čez ostane, zaležejo zopet za enega zaup¬
nega moža. Tisti, ki imajo volilno pravico, se
zberejo na določeni dan in čas pri županu ali kjer
jim je rečeno, ter zapišejo vsak na svoj listek toliko
zaupnih mož, kolikor jih sme občina voliti. Kteri
so dobili največ glasov, so izvoljeni za zaupne može.
Volilni komisar naznani okrajnemu glavarju imena
izvoljenih zaupnih mož in okrajni glavar jim pošlje
poverilno izkaznico (Legitimations-Karte), ktero mo¬
rajo s seboj nesti, kedar pozneje gredo voliti po¬
slanca v tisto mesto, kamor jim je ukazano.

Kaj hi bilo, ko hi okrajni glavar na kterega po¬
zabil, da mu ne hi poslal izkaznice ?

Dan pred volitvijo naj se zaupni mož osebno
oglasi pri okrajnemu glavarstvu in naj tirja iz¬
kaznico.

Kdo naredi imenik volilcev?

Župan ima za to skrbeti, da se imenik vo¬
lilcev sestavi.

Kdo sme ta imenik pregledati, če je v redu ?

Vsak volilec. Župan mora naznaniti, kdaj in
kako dolgo bo imenik volilcev v županskem uradu
na ogled ležal. Vsak volilec sme v tem času imenik
pregledati, če ni kak volilec izpuščen, ali če ni kdo
vpisan med volilce, ki nima volilne pravice.

Ge imenik ni v redu, kam gre pritožba?

Ako župan spozna, da se je zmotil, lahko
sam popravi imenik prvotnih volilcev, in stvar je

39

rešena. Ako se pa župan in pregledovalec imenika
ne moreta sporazumeti, sme pregledovalec narediti
pismeno  pritožbo, ki se imenuje „reklamacija“
in župan jo mora v treh dneh poslati na okrajno
glavarstvo. Ako tudi tisto pritožbe ne reši ugodno,
dovoljen je v treh dneh priziv ali pritožba na ce¬
sarskega namestnika (oziroma deželnega predsed¬
nika). Kakor on odloči, to velja.

Kaj se potem zgodi?

Kedar so zaupni možje izvoljeni, pošljejo se
jim izkaznice, ktere morajo na dan volitve s seboj
prinesti. S plakati in naznanili po časnikih se raz¬
glasi, na kteri dan in v kterih mestih se bodo vo¬
lili poslanci. Zaupni možje se zberejo tisti dan v
volilnem prostoru ob določeni uri, navadno že do-
poludne. Ko jih je že nekaj zbranih, prične se
volitev s tem, da izvolijo zaupni možje iz svoje
srede volilno komisijo,  ktera z volilnim ko¬
misarjem vodi celo volitev.

Ali smejo zaupni možje , ho so svoj glas oddali,
precej domov oditi ?

Ne! Včasih se volitev dopoludne ne skonča.
Ako je namreč več kandidatov in nobeden ni dobil
večine glasov, potem je popoludne ožja volitev
med tistima dvema, ki sta dobila največ glasov.
Ako bi naši koj odšli, prej ko bi vedeli, da je po¬
slanec že za gotovo voljen, potem bi nasprotniki
popoludne lahko zmagali.

Ali so volitve za državni zbor imenitne ?

Seveda so silno imenitne. Že zgoraj smo na¬
šteli, kako velike pravice ima državni zbor. Cesar
in ministri ne delajo postav, ampak poslanci jih
delajo, če izvolimo dobre poslance, bomo dobili
dobre postave, in tudi narobe. Mi Slovenci moramo
vse moči napeti, da dobimo v državnem zboru zrni-

40

rom več poslancev; kajti več ko jih ho, večo moč
in veljavo bodo imeli, več bo njih beseda izdala.
Že prihodnje leto 1891 bomo zopet imeli volitve
za državni zbor. Pripravljajmo se že zdaj,  da
bodo te volitve srečne za nas!

Kako se je treba na volitve že prej pripravljati ?

Vojščaki ali Žolnirji se vadijo za boj že tedaj,
ko je še vse mirno in tiho, in morda še nobeden
na vojsko ne misli. Kedar je sovražnik že pred
durmi, tedaj še le za vojsko se pripravljati, se ob-
oroževati in zakladati ter vojake v orožju vaditi, to bi
bilo že prepozno. Ravno taka je tudi pri duševni
vojski, kar so volitve. Najboljša priprava za dobre
volitve je to, da ljudi poučujemo,  kaj hoče
naša slovenska stranka in kaj hočejo nasprotniki.
Kdor ni poučen v političnih zadevah in nobenega
časnika ne bere, tak je ob času volitve kakor zgub¬
ljena ovca; potegnejo ga sem, potegnejo ga tje; kdor
ga ima zadnji v rokah, tistemu verjame. Zato pa ni
dosti, slovenski domoljub, da si ti sam poučen o
političnih vprašanjih, treba je, da tudi druge poučiš,
potem te bodo o času volitev ubogali,  in na¬
sprotnikom se ne bodo dali ugrabiti in zapeljati.

Vsak domoljub naj v svoji občini napravi
politično stranko, to je, on naj poišče vse poštene
in razumne može svojega kraja-, naj se večkrat z
njimi razgovarja o političnih vprašanjih; in kedar
jih je že več na svojo stran pridobil in ogrel, po¬
tem naj gleda, da se ti možje vsi skupaj včasih
zberejo v kaki gostilnici in se dogovarjajo o jav¬
nih zadevah. Najložeje se to zgodi v krajih, kjer
imajo že itak navado, da se posestniki shajajo v
nedeljo po litanijah v kaki gostilnici. Več ljudij,
ki so enih inišlij o političnih vprašanjih, se imenuje
politična stranka.  Tako stranko vsak domo¬
ljub lahko napravi v svojem kraju. Ni treba, da

41

jih je prav veliko. .Seveda več ko jih je, boljši je.
Pa včasih je zadosti pet ali šest veljavnih posest¬
nikov, ako le ti trdno vkup držijo, da potegnejo za
seboj vse druge sosede, posebno tam, kjer nasprotna
stranka ni „ organizirana “, to je, uredjena, da ima
le nektere kričače, ki pa ne vedo prav, kaj jim je
storiti. Kjer je pa nasprotna stranka močna in
uredjena, tam morajo domoljubi modro in previdno
postopati in vse svoje moči na to obrniti, da na¬
sprotnikom na tihem  odtrgajo zdaj enega, zdaj
druzega privrženca in ga dobro na se privežejo.
Tako bo nasprotna stranka zmirom slabejša, naša pa
zmirom močnejša. Tako je treba postopati. Prazno
pa je, pregovarjati pijance, omahljivce, kruhoborce
in druge šalobarde, ki danes potegnejo z nami, jutri
z nasprotniki. Takim je za en liter vina več, ko za
vso domovino. Take le pri miru pustite, ti vam ne
bodo dosti škodovali; zadosti je, da pridobite vse
verne, m o ž k e, resne, poštene in zane¬
sljive  posestnike! Taki bodo v občini zmirom
prvo besedo imeli in še pri nasprotnikih so veljavni,
čeravno za noben denar z njimi ne potegnejo.

Domoljubi naj tudi širijo med ljudi slovenske
knjige in časnike. Kdor „Mir“ pridno prebira, na
tega bi skoraj prisegli, da ne bo volil na nemško
stran. Seveda tukaj niso ušteti vohuni,  ki „Mir“
le iz radovednosti berejo, da bi v njem kaj proti-
postavnega našli, da biga  potem lahko tožili.

Najboljši pomoček za politično omiko so pa
katoliško - politična društva,  ki naprav¬
ljajo javne zbore, na kterih se sme svobodno go¬
voriti o političnih rečeh.

Kaj je storiti, Jcedar so volitve že razpisane ?

Tedaj pravi domoljub po koncu plane in se
poda na trdo, neumorno delo, v vroči boj, kakor
hrabri vojak, kedar začuje gromenje kanonov.

42

Kaj mora domoljub vse storiti?

1. ) Naj zbere vse može svoje stranke v svoji
hiši, ali kje drugje, da se z njimi pogovori, kako
bo treba postopati, ktere može postaviti za volilne
ali zaupne može itd.

2. ) Zanesljivi domoljubi si razdelijo vse omah¬
ljivce med seboj, da jih pridobijo za našo stran, pa
le z besedo, s poučevanjem, nikdar s podku¬
povanjem,  to je ostro prepovedano. Na primer
tako: Domoljub A. prevzame omahljivca X., ker je
njegovim otrokom boter in ga bo tedaj A. najlože
pridobil; omahljivca T. pa prevzame domoljub B.,
ker sta soseda in prijatelja, zato ga bo le B., če
sploh kdo, zamogel pridobiti; med tem ko prevzame
omahljivca Z. domoljub C., ki mu je že večkrat iz
zadrege pomagal. Tako si morajo zanesljivi domo¬
ljubi razdeliti vse posestnike svoje občine, pri kte-
rih je le še količkaj upanja. Odločne nasprotnike
pa skušajte vsaj tako daleč pripraviti, da k volitvi
ne bodo šli. Vse tiste pa, ki ste jih za se prido¬
bili, morate k volitvi pripeljati. Listke, na kterih
so zapisana imena zaupnih mož, ktere mislite vo¬
liti , morate že prej spisane imeti, da jih že pred
volitvijo razdelite med svoje pristaše, pa še nekaj
več, ker je mogoče, da še pred volilno izbo kte-
rega pridobite.

3. ) Brž ko župan naznani, da je imenik vo-
lilcev že sestavljen in da bo ležal na ogled osem
dnij, mora se eden ali več domoljubov koj drugi
dan v županski urad podati in pregledati imenik,
če ni kteri od naših izpuščen ali kteri od nasprot¬
nikov upisan za volilca, ki mu volilna pravica ne
gre. Ako najdejo kako pomoto, naj to povedo žu¬
panu in če imenika noče popraviti, naj brž spišejo
pritožbo, ktero mora župan na okrajno glavarstvo
poslati, kakor smo zgoraj povedali. Ako pa dolo¬
čeni čas ali dobo zamudite, potem pritožbe ne ve-

43

ljajo več. Tudi imenika ne bodete več videli, če ga v
tistih osmih dneh niste pregledali, ko je na ogled ležal.

4.) Pri izbiranju zaupnih mož, kteri gredo
potem poslanca volit, ne glejte toliko, kteri bi bil
bolj bogat ali veljaven, ampak kteri je najbolj za¬
nesljiv.  Kdor se je že enkrat dobro obnesel,
tega izvolite zopet; kdor jo je pa že enkrat izvil
in vam figo pokazal, tega ne volite nikoli več, če
bi vam prav zvestobo prisegal. To pa ni prav,
vse zaupne može izbrati iz ene vasi, ker potem so
druge vasi razžaljene in znajo pri kaki drugi vo-
litvi z nasprotniki potegniti. Zaupni možje naj se iz
več krajev vzamejo, tako da zastopajo celo občino.

Kaj je svetovati zaupnim možem?

Zaupnim možem, ki imajo na določeni dan
poslanca voliti in ki imajo do tistega mesta, kjer
je volitev, morda več ur hodd, tem je svetovati,
da se že prej ta dan podajo na pot in da se na
večer pred volilnim dnevom vsi skupaj zberejo v
kaki gostilni. Zvečer se še pogovorijo, morda se
jim pokaže tudi tisti mož, ki ga mislijo voliti, ter
jim razloži, kako hoče postopati na korist svojih
volilcev; drugi dan pa gredo vsi skupaj o pravi
uri na volišče in izvolijo volilno komisijo. S tem
se zabrani, da nasprotniki ne morejo kterega naših
zaupnih mož ujeti, ali ga od volitve odvrniti. Zgo¬
dilo se je že, da so kterega tako upijanili, da ni
mogel k volitvi in stranka je en glas zgubila. Vča¬
sih ga pa tudi pregovorijo ali pa podkupijo. Noben
zaupni mož naj tudi ne pozabi s seboj vzeti svoje
izkaznice,  ker brez tiste ne sme voliti, niti v
volilni prostor stopiti.

Ali smo tudi po naši veri zavezani, shrbeti za
dobre volitve?

Za dobre volitve skrbeti, ni samo domovinska,
ampak tudi verska, krščanska dolžnost. Vsi

44

veste, kako je zdaj svet zdivjan in brez vere. No¬
bena reč se ljudem ne zdi več greh. Mnogo jih je,
ki ne verujejo ne na Boga, ne na hudiča, in pra¬
vijo, da je po smrti vsega konec, da človek nima
duše in da pogine, kakor živina. Ko bi le pijanci
in ponočnjaki tako govorili, bi človek rekel: „saj
nimajo pameti"; ko bi le sleparji in goljufi, ode¬
ruhi in hudobneži tako govorili, bi človek rekel:
„ti pač nimajo vesti“. So pa učeni možje, so go¬
spodje v visokih službah in v veliki veljavi, kterim
nepoštenosti dokazati ne moremo, pa vendar nič
več ne verujejo. Če pridejo taki za poslance, de¬
lajo take postave, da krščansko vero zmirom bolj
nazaj tlačijo, stiskajo duhovnike in katoliško cer¬
kev, pehajo vero iz šol, ter dajejo potuho brezver¬
cem, prekucuhom in bogatinom, kterim dajejo pri¬
ložnost in svobodo, da smejo ljudi skubiti in svoje
blagajnice polniti. Kdor take poslance voliti po¬
maga, ima greh; in kdor bi lahko kaj storil, da
se ne izvoli tak poslanec, pa iz lenobe ali zavoljo
človeške zamere tega storiti noče, ima tudi greh.
Kajti sv. Jakob apostol pravi: „Kdor bi lahko kaj
dobrega storil, pa ne stori, mu je v greh šteto.“
(Jak. 4. 17.) Slavno znan je po celem svetu go¬
reči katoličan O’ Conell. Ta je bil tudi poslanec
in je neprestrašeno delal na to, da bi katoličani na
Angleškem zadobili svoje pravice, in je res veliko
dosegel. Nek fužinski gospod je bil Conellov na¬
sprotnik in je svojim delavcem ostro prepovedal
Connella voliti; kdor bi ga volil, zgubi službo in
kruh. Nek revni delavec, oče več malih otrok, je
omahoval in že ni mislil iti k volitvi. Pa njegova
poštena žena, zvesta katoličanka, mu reče: Opo¬
minjaj se Boga in pojdi k volitvi!“ Mož je šel,
in Connell je bil res izvoljen.

Tako delajte tudi vi, Slovenci. To veste, da
vam slovenska stranka, ktero podpirajo največ du-

45

hovniki, nikoli ne bo priporočala v volitev moža,
ki bi zoper vero delal in govoril. Nasprotno bo
izbrala tacega, ki bo vero zagovarjal. Kogar mi
priporočamo, mora biti dober katoličan,
zvest slovenski domoljub in prebrisana
glava!

O času volitev kličemo domoljubom, kakor je
nekdaj sloveči angleški admiral zaklical svojim
vojakom: „Domovina pričakuje od vas,
da bo vsak storil svojo dolžnost!“

O.

Deželni zbori.

Kdo voli poslance v deželne zbore?

To je, kakor pri volitvah za državni zbor.
Nekaj poslancev volijo graščaki, nekaj mesta in
trgi, nekaj kupčijske zbornice, nekaj pa kmetske
občine.

Ktere reči pa spadajo pred deželni zbor ?

1. ) Deželne kulturne zadeve, kakor: polje¬
delstvo, živinoreja, sadjereja, hišne obrti, ravnanje
rek, osuševanje močvirjev, sploh posvetovanje in
sklepanje o tem, kako bi se dali deželni pridelki
in izdelki pomnožiti in zboljšati in deželno blago¬
stanje povzdigniti.

2. ) Javne deželne stavbe (vojašnice, šole, mo¬
stovi, gledišča, železnice itd.).

3. ) Javne deželne dobrodelne naprave (bol¬
nišnice, šole za slepce in gluhoneme, hiralnice itd.).

4. ) Deželne ceste.

5. ) Račun in proračun deželnih stroškov.

6. ) Sklepanje o deželnih dokladah.

7. ) Gospodarstvo z deželnim premoženjem,
deželnimi dolgovi in zemljiščno odvezo.

8. ) Občinske zadeve.

9. ) Ljudske šole in cerkve.

10. ) Priprege in umeščevanje vojakov.

11. ) Take deželne zadeve, ki se v razsodbo
prepuščajo deželnim zborom.

12. ) Preiskovati upliv državnih postav na de¬
želno blagostanje.

13. ) Sklepanje postav v deželno korist.

14. ) Odgovarjati na vladina vprašanja v raz¬
ličnih zadevah.

15. ) Določevati plače, pokojnine in dolžnosti
deželnih uradnikov in slug.

Kdo vodi obravnave deželnega zbora?

Deželni glavar, kterega imenujejo cesar, na¬
vadno izmed tistih poslancev, kterih stranka ima
večino v deželnem zboru.

Kaj pa je deželni „odbor u ?

Deželni odbor je nekaj mdž, ki v imenu de¬
želnega zbora vladajo deželne zadeve.

Koliko je teh odbornikov  ?

To je po velikosti dežele različno. Na Ko¬
roškem in Kranjskem je deželni odbor sestavljen
iz petero m6ž, namreč iz deželnega glavarja in
štirih odbornikov, kterih enega volijo poslanci
kmetskih občin, drugega poslanci mest, tretjega
poslanci graščakov, četrtega pa cela zbornica.

Kaj ima deželni odbor opraviti ?

Opravila deželnega odbora so:
a)  On vodi in oskrbuje v imenu deželnega zbora
deželno premoženje, deželne zaklade in usta¬
nove ter nadzoruje deželne uradnike in sluge;

47

b)  izvršuje sklepe deželnega zbora in poroča o
tem zboru;

c)  stavlja zakonite predloge ali sam ali na ukaz
deželnega zbora;

d)  izvršuje pravice nekdaj lastne deželnim sta¬
novom (podeljevanje ustanov ali štipendij, ime¬
novanje nekterih župnikov itd.) ter sprejema
prosilce v deželne zavode;

e)  zastopa deželni zbor v pravnih zadevah ter
izdeluje v njegovem imenu pravnomočna pisma;

f)  oskrbuje in v redu ohrani deželne hiše in
prostore deželnih uradov;

g)  preiskuje volitve novih poslancev in zboru o
njih poroča.

V kterih deželnih zborih smo Slovenci zastopani ?

V koroškem, štajerskem, kranjskem, goriškem,
isterskem in tržaškem.

Kako je sestavljen koroški deželni zbor?

Koroški deželni zbor šteje 37 poslancev, in
sicer volijo kmetske občine 14, mesta in trgi 9,
kupčijska zbornica 3, graščaki 10 poslancev; mil.
gospod knezoškof imajo pa virilni glas.

Kaj pa je to „virilni u  glas ?

To se pravi, da vsak Krški knezoškof je že
s tem, ker je škof, ob enem tudi deželni poslanec,
ne da bi ga bilo treba še le voliti.

Ali je razdelitev poslancev pravična?

Ne; ona je kmetom na škodo. Graščaki, kte¬
rih je vseh skupaj komaj nekaj čez sto družin, imajo
10 poslancev preveč. Kmetje plačajo 12krat toliko
davka, kakor graščaki; če imajo graščaki 10 po¬
slancev, potem bi jih morali kmetje 120 imeti.
Tudi primera z mestjani in kmeti je poslednjim v
škodo. Mestjani in kupčijska zbornica volijo 12

48

poslancev, kmetje pa 14. Kmetov je pa šestkrat
toliko, in plačajo davka štirikrat toliko. Če bi šlo
po davkih, potem bi morali kmetje v primeri z
mestjani imeti 48 poslancev, če bi šlo pa po šte¬
vilu, potem bi jih morali 72 imeti, pa jih imajo
le štirinajst.

Kako volijo graščaki ?

Graščaki volijo vsi skupaj v Celovcu 10 po¬
slancev.

Kako volijo mestjani?

Mestjani volijo 9 poslancev v sledečih volil¬
nih okrajih:

1. in 2. Celovec. — 3. Beljak. — 4. Št. Vid,
Trg. — 5. Breže, Strassburg, Stari Dvor, Hiittenberg.
—• 6. Velikovec, Pliberk, Kapla. — 7. Wolfsberg,
Št. Lenart, Št. Andraž, Št. Pavel, Dravograd. •—•
8. Špital, Šovodje, Greifenburg, Gornja Bela, Gor¬
nji Dravbreg. — 9. Št. Mohor, Trbiž, Naberjet,
Nemški Bleiberg, Kreuth.

Kako volijo kmetske občine t

Kmetske občine volijo 14 poslancev v slede¬
čih volilnih okrajih:

1. in 2. sodnije Wolfsberg,  Št. Pavel in
Št. Lenart. — 3. in 4. sodnije Velikovec,  Pli¬
berk, Kaplja, Doberla ves. — 5. in 6. sodnije Ce¬
lovška okolica,  Trg, Borovlje. — 7. in 8. sodnije
Št. Vid,  Breže, Stari Dvor, Svinjec. — 9. in 10.
sodnije Beljak,  Kožek, Paternion. -— 11. in 12.
sodnije Podklošter, Trbiž, Št. Mohor,  Kočane.—
13. in 14. sodnije Špital,  Sovodje, Millstatt,
Greifenburg, Gornja Bela, Kot.

Koliko poslancev voli kupčijska zbornica?

Kupčij ska zbornica v Celovcu voli 3 poslance
v deželni zbor.

49

Kako je sestavljen štajerski deželni zbor?

Štajerski deželni zbor šteje 63 poslancev, in
sicer: Knezoškof Sekovski, knezoškof Labudski in
rektor vseučilišča v Gradcu imajo virilne glasove;
graščaki volijo 12, kmetje 23, mestjani 19, kup-
čijski zbornici v Gradcu in Ljubnem 6 poslancev
(vsaka po 3).

V kterili volilnih okrajih volijo Slovenci?

Slovenci volijo v sledečih kmetskih  sku¬
pinah 8 poslancev:

1. in 2. sodnije Celje,  Vransko, Gornji Grad,
Šmarije, Laško, Konjice. — 3. sodnije Slovenji
Gradec,  Šoštanj, Marenberg. — 4. in 5. Mari¬
bor,  Slov. Bistrica, Št. Lenart. — 6. Ptuj,  Ro¬
gatec. — 7. Ljutomer,  Ormož, Gornja Rad¬
gona. — 8. Brežice,  Kozje, Sevnica.

Nadalje volijo v sledečih mestnih skupinah:

1. Maribor. — 2. Celje, Brežice, Laško, Sev¬
nica, Gornji Grad, Ljubno, Mozirje, Žalec, Vojnik.
— 3. Slov. Gradec, Slov. Bistrica, Šoštanj, Muta,
Marenberg, Vuzenica. — 4. Ptuj, Ormož, Središče,
Ljutomer, Rogatec.

Kako je sestavljen kranjski deželni zbor?

Deželni zbor kranjski šteje 37 poslancev, in
sicer: 10 jih volijo graščaki, 2 kupčijska zbornica,
8 mesta in trgi, 16 kmetske občine; knezoškof
imajo pa virilni glas.

Mestjani  volijo v sledečih skupinah:

1. in 2. Ljubljana. — 3. Idrija. — 4. Kranj,
Loka. — 5. Kamnik, Radovljica, Tržič. — 6. Po¬
stojna, Vrhnika, Lož. — 7. Novomesto, Višnja
Gora, Črnomelj, Metlika, Kostanjevica, Krško. —
8. Kočevje, Ribnica.

4

50

Kmetske občine volijo 16 poslancev v
sledečih volilnih okrajih:

1. in 2. sodnije Ljubljanska okolica,
Vrhnika. — 3. sodnije Kamnik,  Brdo. — 4. sod¬
nije Kadovljica,  Kranjska Gora. — 5. in 6. sod¬
nije Kranj,  Loka, Tržič. — 7. in 8. sodnije Po¬
stojna,  Planina, Senožeče, Lož, Bistrica. — 9. sod¬
niji Vipava,  Idrija. — 10. sodnije Novomesto,
Kostanjevica, Krško. — 11., 12. in 13. Trebno,
Zatičina, Žužemberk, Mokronog, Litija. — 14. in
15. Kočevje,  Ribnica, Lašče. — 16. sodniji
Črnomelj,  Metlika.

(Opomba. Volilni kraji so razprto  tiskani.)

Kako je sestavljen goriški deželni zbor?

Goriški deželni zbor šteje 22 poslancev, in
sicer: 1 glas imajo knezonadškof, 3 poslance vo¬
lijo slovenski, 3 laški (furlanski) veleposestniki,
2 kupčijska zbornica, 2 Gorica, 1 Kormin, Gradišče,
1 Červinjan, Gradež, Tržič, 1 Tolmin (volišče), Boleč,
Kobarid, Kanal, Ajdovščina.

Kmetske  občine pa volijo 8 poslancev, in
sicer v naslednjih sodnijah:

1. in 2. sodnije Goriška  okolica, Kanal,
Ajdovščina. — 3. in 4. sodnije Tolmin,  Cirkno,
Boleč. — 5. in 6. sodniji Sežana,  Komen. —
7. in 8. sodnije Gradišče,  Kormin, Tržič, Čer¬
vinjan.

Kako je sestavljen isterski deželni zbor?

Tisti šteje 33 poslancev, in sicer imajo tri
virilne glase škofje v Trstu, Pulji in Krku; 5 po¬
slancev izvolijo graščaki, 2 kupčijska zbornica v
Rovinju, 11 mesta in trgi, 12 pa kmetske občine.

51

Mestni  volilni okraji so: 1. Koper; 2. Pi¬
ran; 3. Kovinj; 4. Buzet, Izla, Mile; 5. Poreč,
Novi Grad, Umag; 6. Matavun, Buje, Vizinada,
Oprto; 7. Pazin, Labin, Plomin; 8. Pulj, Vodnjan;
9. Lošinj Mali in Lošinj Veliki; 10. Cres in Krk;
11. Volovsko, Kastva, Lovrana, Moščenice.

Kmetski  volilni okraji so: 1. in 2. sodnije
Koper, Piran, Buzet; 3. in 4. sodnije Poreč, Buje,
Matavun; 5. in 6. sodnije Pulj, Vodnjan, Bovinj;
7. in 8. sodniji Pazin, Labin; 9. in 10. sodniji
Volovsko Podgrad; 11. in 12. sodnije Krk, Čres,
Lošinj.

Kako je sestavljen deželni zbor v Trstni

V Trstu je mestni zbor ob enem tudi deželni
zbor. Mestni volilei so razdeljeni na štiri razrede,
kterih vsaki voli 12 svetovalcev, tako da voli mesto
samo 48 svetovalcev; slovenska okolica pa, ki je
razdeljena na šest okrajev, voli 6 svetovalcev, v
vsakem okraju po enega.

Kakošne so druge določbe zastran volitev v de¬
želni zbor?

Kdo sme in kdo ne sme voliti, kdo sme vo¬
ljen biti, kako se na kmetih volijo zaupni možje,
kako se volitev vrši in druge določbe zastran de¬
želnih volitev so skoro ravno take, kakor za dr¬
žavni zbor; zato nam jih ni treba zopet ponavljati.

Ali so volitve v deželni zbor imenitne?

Te volitve so za nas Slovence že zdaj
imenitne v tistih deželah, kjer tudi glas slovenskih
poslancev kaj velja, ali pa, kjer imamo upanje, da
pridemo kedaj do večine. To so deželni zbori
kranjski, goriški in isterski. V kranjskem  zboru
imamo Slovenci večino in naši poslanci lahko pred¬
lagajo in sklepajo postave za deželo koristne. V

4 *

52

goriškem zboru sicer nimamo večine, pa tudi
Lahi je nimajo; obe stranki ste enako močni in
tako obvelja le to, kar je po godu obema stran¬
kama. Vendar imajo naši poslanci vezane roke in
morajo zmirom v strahu biti, da pridejo v manj¬
šino, če bi kteri naših zbolel ali kaj tacega. Ako
se pomisli, da je večina prebivalstva v deželici slo¬
venska, imamo vendar pravico, izreči željo, naj bi
goriški rodoljubi skrbeli in delali na to, da dobimo
večino  v goriškem zboru. Lahom se tega ni
bati, kajti slovenska stranka je na Kranjskem
pokazala, kako zna pravična biti nasproti peščici
Kočevarjev.— V isterskem  zboru se sicer Hr¬
vatom in Slovencem zdaj še slaba godi; pa ravno
njena brezobzirnost bo laško stranko pokopala. Ve¬
čina prebivalstva v deželi je slovanska, ki si bo s
časoma  priborila tudi večino v deželnem zboru.
— V koroškem, štajerskem in tržaš¬
kem  zboru po sedanjem redu  glasovanja
slovenski poslanci nimajo upanja, da bi kaj opra¬
vili, ker se nasprotniki na njih želje čisto nič ne
ozirajo. Upanje pa imamo, da se bodo upeljale
narodne kurije,  kakor se je pri zadnjih ob¬
ravnavah na Dunaju nasvetovalo za češko kra¬
ljestvo. ,,Narodne kurije 11  so to, da se ločijo po¬
slanci na nemške iu slovenske; kedar se sklepa o
nemških šolah in njih učnem jeziku, smejo glaso¬
vati samo nemški poslanci, o slovenskih šolah, urad-
nijah itd. pa samo slovenski poslanci. Če bi tedaj
Slovenci na Koroškem le pet svojih poslancev imeli,
smejo ti o jezikovnih pravicah ravno tako odloče¬
vati, kakor če bi jih imeli 30. Da bomo pa vsaj
nekaj slovenskih poslancev dobili, da ne bosta samo
dva, treba je, da se spremeni volilni red.
Prej pa že se morajo premakniti meje okrajnih
sodnij. Zdaj imamo več sodnij, kjer so Nemci in
Slovenci skupaj namešani, na pr. Št. Pavel, Celovška

53

okolica, Beljak, Št. Mohor, Trbiž. Beljaška sodnija
hi se lahko na dvoje razdelila; od Št. Mohorske naj
hi se slovenski kos združil s Podkloštersko sodnijo;
, tudi okolica Dravograjska se nič ne prileže k Št.
Pavelski sodniji, bolje bi kazalo, v Dravogradu na¬
praviti novo sodnijo. Ko bi bile sodnije enkrat
tako razdeljene, da bi bili kar mogoče Slovenci
skupaj in Nemci skupaj, potem bi mi veliko
ložeje in z večo pravico zahtevali
slovenskega uradovanja.  Pa tudi vo¬
lilni red bi se moral tako prenarediti, da bi bile
slovenske sodnije vkup zložene, nemške pa vkup.
Zdaj morajo Slovenci v Gornjem Božu skupaj vo¬
liti z nemškimi Paternianci, slovenski Spodnji Rož
z nemškimi Tržani (Feldkirchnerji), slovenski Zilani
z nemškimi Zilani itd. To je narobe in Slovenci
morajo zmirom v manjšini ostati, ker naši nem¬
škutarji in liberalci potegnejo vselej s pravimi
Nemci in odločijo zmago za Nemce. Naj se tedaj
napravijo slovenske sodnije in potem naj se vo¬
lilni red tako spremeni, da bodo volilni okraji vkup
zloženi iz slovenskih sodnij, potem dobimo gotovo
število slovenskih poslancev, ki bi v ,,narodni ku¬
riji" zamogli braniti naše pravice.

I >.

Občine.

Kaj je občina?

Po knjigah se bere o treh vrstah občin; so
namreč a)  cerkvene  občine, b)  katastralne
občine, c)  politične  občine. Cerkvene  ob¬
čine so fare. Katastralne  občine poznajo le

54

zemljemerci (meričniki) in pa davkarije. Zemlje¬
merci zmerijo vsako posestvo iu naredijo zanj mapo.
Več takih posestev združijo v eno katastralno ob¬
čino. Za te občine ljudstvo navadno niti ne ve.
Ena politična občina ima včasih več katastralnih
občin v sebi. Mi pa mislimo govoriti le o po¬
litičnih  občinah.

Kaj pa je tedaj politima občina ?

To je kos zemlje, na kterem stalno (stano¬
vitno) živi več ljudi, kteri hočejo nektere skupne
zadeve skupno vladati in voditi in v ta namen
volijo skupnega vodnika ali poglavarja in nekaj
svetovalcev, kteri naj v imenu vseh drugih po¬
sestnikov te soseske oskrbuje in vodi skupne za¬
deve tega kraja.

Kako se imenujejo s skupnim imenom ti možje,
ki občino vladajo?

Ti možje se imenujejo „občinski zastop“.

Iz česa obstoji občinski zastop pri naših občinah ?
Pri naših občinah obstoji občinski zastop

a)  iz občinskega odbora,

b)  iz občinskega predstojništva.

Kaj je občinski odbor (Gemeinde-Ausschuss) ?

To je več mož, ktere izvoli ljudstvo za vlado
občine in jih imenujemo občinske odbornike.

Kaj je pa občinsko predstojništvo ?

Od ljudstva voljeni odborniki izvolijo iz svoje
srede načelnika ali župana in dva ali več sveto¬
valcev. Ti trije, župan in oba svetovalca, se ime¬
nujejo „občinsko predstojništvo".

Kaj je naloga občinskega odbora?

Delati sklepe in nadzorovati delovanje pred¬
stojništva.

55

Kaj je naloga občinskega predstojništva (Gemeinde-
Vorstehung) ?

Predstojništvo ima izvrševati sklepe odbora
in oskrbovati vsa občinska opravila. Za svoje de¬
lovanje je predstojništvo odgovorno občini, v iz¬
ročenem delokrogu pa tudi cesarski vladi.

Ktera opravila so občini naložena?

Občinska opravila so: 1. lastna, 2. izročena.

Lastna  opravila so tista, ki se dotikajo le
občine in ktera opravljati je sama opravičena in
zmožna.

Tu sem spada:

a)  gospodarstvo z občinskim premoženjem;

h)  skrb za varnost ljudi in imetja;

c)  skrb za pota in mostove;

d)  za snažnost (čednost);

e)  za zdravje in za take naprave, ki bolezni za-
branjujejo;

f)  za lepo in pošteno obnašanje prebivalcev;

g)  za varnost pred ognjem;

h)  da se nove stavbe ali zidanja izvršujejo po
postavi;

i)  skrb za dobrodelne naprave, za uboge in sirote ;

k)  za šole;

l)  pomirovanje ljudij v manjših pravdah;

m)  posredovanje pri prostovoljnih dražbah.

Izročena  opravila so tista, ktera občinam
nakladajo cesarske oblastnije. Ta opravila so za
občine hudo breme in želeti bi bilo, da bi se ne¬
kako prenaredilo, da bi se malim občinam to breme
odvzelo. To bi bilo mogoče, ko bi se po več občin
vkup zvezalo v eno veliko občino ali „županijo“, ali
pa, ko bi se povsod napravili „okrajni zastopi", kakor
so na Štajerskem, in bi se tistim prepustila vsa izro¬
čena opravila, ki jih morajo zdaj občine oskrbovati.

56

Ktere občine so boljše , male ali velike ?

Ko bi se občinam odvzela izročena opravila,
pri kterih imajo toliko pisarij, da pomagajo ce¬
sarskim oblastnijam, potem bi bile na vsak način
boljše male  občine. Male občine obsegajo manj
sveta in dajejo manj opravka. Ce je župan le ko¬
ličkaj prebrisan in priden, lahko opravlja vse sam
in'mu ni treba tajnika ali pisarja. S tem se zmanj¬
šajo občinski stroški precej in vsled tega tudi ob¬
činske doklade. Veliko je pa tudi to vredno, da je
na tak način župan sam svoj gospodar, ne pa, ka¬
kor se pogosto godi, pokorni sluga občinskega taj¬
nika. Ljudje imajo župana blizo in jim ni treba
delati dolgih potov. Posebno dobro je pa še to,
da se z malimi občinami širi politična omika. Več
ko je občin, več je tudi županov in svetovalcev,
ki so prisiljeni, postave prebirati in učiti se, da
zamorejo občine postavno prav voditi.

Kako velike naj bodo občine?

Tako velike, kakor fare. Vsaka fara naj bo
tudi občina. Zdaj se delajo (skladajo) občine iz
raznih katastralnih  občin, za ktere pa ljud¬
stvo niti ne ve. Kisarije in mape zemljemercev
to ni, kar vkup veže ljudi ene soseske, ampak
druge reči jih vežejo v eno celoto, te so cerkev,
šola, bolnišnica, siromašnica, ktere reči so navadno
blizo farne cerkve. V cerkev pa ob nedeljah ho¬
dijo vsi; kaj je bolj naravno, kakor da se tudi ob¬
činski odbor zbere po Božji službi in za to ni treba
posebnega pota v kako drugo vas. Zdaj pa, če je
fara na več občin raztrgana, mora župnik dopisovati
raznim županom in tisti zopet raznim župnikom. Kar
spada pod en zvon, naj spada tudi pod eno občino!

Koliko odbornikov ima občina ?

Več ali manj, kakor je velika. Kjer ni več
kot 100 volilcev, volijo 8 odbornikov, kjer sta dva

57

volilna razreda, in 9 odbornikov, kjer so trije vo¬
lilni razredi.

Od 100 do 300 volilcev voli 12 odbornikov,

„ 301 „ 600 „ „ 18

„ 601 „ 1000 „ „ 24

več kot 1000 „ „ 30 „

Poleg odbornikov se morajo voliti tudi na¬
mestniki,  in sicer na 2 odbornika 1 namestnik.

Koliko mož sme biti v predstojništvu ?

Navadno so le 3, župan in 2 svetovalca. Če
potreba kaže, izvoli se jih lahko več, pa nikoli več,
kot ena tretjina  vseh odbornikov. — Župan in
svetovalci se štejejo tudi med odbornike.

Kdo pa sme občinski odbornik biti, če prav ni
bil izvoljen?

Kdor ima pravico, voljen biti in plača v ob¬
čini vsaj deseti del vsega cesarskega (direktnega)
davka, je lahko odbornik, če hoče. Ako prevzame,
se zavoljo njega število drugih odbornikov ne sme
za enega znižati. Ako je pa v kakem razredu že
izvoljen, nima dveh glasov, ampak odločiti se mora
za svoj glas, ali pa za tisti glas, kterega so mu
podelili volilci. Ako se odloči za svoj glas, potem
se mora za tisti razred, kjer je bil voljen, en drug
odbornik postaviti namesto njega. Če je tak še v
vojaški službi, ne sme k sejam sam zahajati,
ampak mora  koga drugega za svojega namestnika
pooblastiti. Ako pa ni vojak, sme tudi imeti na¬
mestnika, če hoče.  Njegov namestnik pa mora
biti avstrijski državljan, sam svoj gospodar in ne
sme na sebi imeti tistih zadržkov, ki jemljejo vo¬
lilno pravico (o kteri bomo pozneje govorili).

Kteri je prvi svetovalec?

Svetovalce (in župana) volijo odborniki. Prvi
svetovalec je tisti, ki je dobil največ glasov. Pri

58

'enakem številu glasov odloči žreb. Prvi svetovalec
zastopa župana, če je tisti zadržan.

Kdor je voljen za župana , svetovalca , odbornika ali
namestnika , ali je prisiljen , to službo prevzeti?

Ja! Kdor bi se brez postavnega uzroka bra¬
nil, naloži se mu globa do 100 gld., ktero mora
plačati v občinsko blagajnico.

Kteri so pa ti postavni uzroki, ki človeka vendar
oprostijo teh služeb?

Ti postavni uzroki so:

1. ) Ako je duhovnik ali javen učitelj.

2. ) Ako je dvorni, državni ali deželni uradnik
ali služabnik, ali upravnik javnih zakladov.

3. ) Ako je vojaška osoba, če bi prav več ne

služil.

4. j Ako je že čez 60 let star.

5. ) Ako je bil že tri leta v odboru, potem
je prost za prihodnjo dobo treh let.

6. ) Ako ima stanovitno, težko bolezen; ali
če ima tako telesno napako (hibo), da ne more
opravljati naložene službe.

7. ) Ako je pri občini v službi.

Kaj se zgodi, če bi v teh treh letih župan ali kteri
svetovalcev umrl ali na drug način svoj prostor
izpraznil ?

Tedaj mora odbor v 14 dneh druzega izvoliti.
Ce bi pa odbornik umrl?

Tedaj pokličejo odborniki tistega namestnika
v odbor, ki je dobil največ glasov, in sicer iz ti¬
stega volilnega razreda, kjer je bil rajni odbornik
voljen. Pri enakem številu glasov odloči žreb.
Namestnik se tudi tedaj v odbor pokliče, če bi bil
kteri odbornikov le za nekaj časa zadržan.

59

Kdo ima v občini (za občinski odbor) volilno
pravico ?

Tu je treba razločiti v občini yeč vrst ljudi.
So namreč labko:

a)  častni občani, kterim je odbor to čast podelil;

b)  občani, kteri imajo v občini domovinsko pravico;

c)  medobčani, kteri so v občino le pristojni (ge-
meindeangehorig, zustandig);

d)  neobčani, ki so sicer avstrijski državljani, v
to občino pa še niso sprejeti;

e)  inostranci, ki spadajo pod druge vlade ali
države.

Kdaj imajo inostranci volilno pravico?

Nikoli, če bi prav velik davek v občini pla¬
čevali.

Kdaj imajo častni občani volilno pravico?

Tisti imajo (če drugih zadržkov ni) vselej
volilno pravico, če prav v občini nobenega davka
ne plačajo.

Pod kterim pogojem pa smejo voliti neobčani?

Pod tistimi pogoji, kakor občani in medob¬
čani , namreč, če so: a)  avstrijski državljani, in
b)  če imajo v občini kako posestvo ali obrtnijo,
od ktere plačujejo vsaj že eno leto cesarski, di¬
rektni davek.

Ktero prednost pa imajo občani in medobčani
vendar pred neobčani?

Da imajo volilno pravico brez
ozira na to, ali kaj plačajo davka
ali nič,  v naslednjih slučajih:

a)  če službujejo v občini kot dušni pastirji ali
v drugem opravilu;

b)  če so odvetniki, notarji, dvorni, državni ali
deželni uradniki javnih zakladov;

60

c)  če so častniki (oficirji) ali vojaške osobe čast¬
niške veljave, pa že stalno upokojeni ali od¬
puščeni s pridržano častniško odliko;

d)  v službi stoječe ali upokojene vojaške osobe
brez častniške odlike, službujoči in upokojeni
vojaški uradniki, ako te osobe niso upisane v
imenik kakega vojnega kora;

e)  doktorji prava, bogoslovja, modroslovja in zdra¬
vilstva, izprašani ranocelniki in lekarnarji (apo-
tekarji), ki so izprašani in potrjeni na avstrij¬
skih visokih šolah in potem ranocelniki, ki sami
ljudi zdravijo in niso pomočniki pri drugih
zdravnikih;

f)  stalni učitelji na javnih ljudskih šolah v občini,
ravno tako vodje, profesorji in učitelji višjih
šol, če so take v občini.

Ali imajo tudi društva in zavodi volilno pravico ?

Tudi društva, zavodi, korporacije in ustanove
imajo volilno pravico, ako so avstrijska, od vlade
potrjena ter plačujejo davke. V njih imenu voli
tista osoba (navadno predsednik), ki je po pravilih
pooblaščena, društvo na zunaj zastopati.

Ali smejo tudi vojaki voliti, če so posestniki?

Častniki in vojaške osobe, dokler so še aktivni,
to je, dokler se še štejejo, da so v vojaški službi,
ne smejo voliti. Tudi drugi vojaki posestniki, ki
so ali v službi še stoječi, ali pa le za malo časa
ali nedoločen čas na dopustu (Urlaub) domd, pa
njih triletna vojaška službena doba še ni potekla,
ne smejo voliti.

Kaj pa rezervisti?

Rezervisti smejo voliti, ker se ne štejejo več
med službujoče vojake. Kakor hitro pa dobijo po¬
ziv, da se jim je podati pod orožje, so zopet vo¬
jaki in ne smejo voliti.

61

Kdo pa volilno pravico zgubi ?

Kdor je v preiskavi ali že obsojen zavoljo
tatvine, goljufije ali izneverjenja.

Ali jo zgubi za zmirom?

Ne! Ako je bil krivega spoznan „prestopka“
(TJebertretung), zgubi volilno pravico za tri leta po
prestani kazni; zavoljo »hudodelstva 11  (zločina =
Verbrechen) pa za pet let; ako je bil zločin pa tako
velik, da je bil obsojen na 5 let ali še čez, zgubi
volilno pravico za deset let po prestani kazni.

Ali sme kak posestnik namesto sebe koga druzega
k volitvi poslati?

Ne! Vsak mora sam priti, če je mož polno¬
leten in sam svoj gospodar.

Kdaj se pa vendar sme pooblaščenec poslati?

1. ) Če bi bil kdo v javni prid (občno korist)
kam poslan, da bi ga o času volitve ne bilo doma;
na pr. deželni in državni poslanci smejo pooblaščenca
poslati, če je volitev o času, ko morajo oni v zbora
biti; ravno tako, če bi višja gosposka koga kam
poslala ali poklicala.

2. ) Kdor ima v občini tako posestvo, da ima
na njem oskrbnika ali najemnika, on sam pa v
drugi občini stanuje, sme k volitvi poslati poob¬
laščenca. Kavno tako, če bi kdo v občini imel
davku podvrženo obrtnijo, sam pa bi drugje stanoval.

Kdo pa ne sme sam voliti?

Ženske posestnice in pa taki davkoplačevalci,
ki stojijo ali pod jerobom ali pa pod varuhom
(kuratorjem).

Kdo voli namesto posestnic?

Če je posestnica omožena, voli njen mož na¬
mesto nje. če pa nima moža, sme koga drugega
pooblastiti.

62

Kaj se pravi ,,pooblastiti 11  ?

Ona spiše pismo, da sme volilec J. J. (se za¬
piše ime pooblaščenca) namesto nje voliti. Če ona
pisati zna, se podpiše in „pooblastilo“ je gotovo.
Koleka (štempeljna) ni treba za volilno pooblastilo.
Če pa pisati ne zna, se mora podkrižati, potem se
morata pa še dva moža, ki pisati znata, sama za
priče podpisati.

Ali sme vsak pooblaščenec biti?

„Pooblaščenec“ je tisti, ki je dobil pravico in
pooblastilno pismo, da sme namesto kake posest¬
nice voliti. Tak pooblaščenec pa ne more biti vsak
človek, ampak le tak polnoleten mož, ki ima tudi
sam v občini volilno pravico.

Ali sme eden namesto več posestnic voliti ?

Ne! En volilec sme imeti le eno pooblastilo.

Kdo stoji pod jerobom  ?

Mladoletni (taki, ki še niso 24 let stari).

Kdo voli namesto njih ?

Če imajo tako posestvo ali obrtnijo, da so
davku podvrženi, voli namesto njih jerob.

Kdo stoji pod varuhom ali kuratov jem?

Taki, ki ne morejo ali pa nočejo pametno
gospodariti, tedaj 1. norci; 2. tisti, ki so od sod¬
nije spoznani za zapravljivce. Takim gosposka po¬
stavi koga za varuha in tisti tudi voli namesto
svojega varovanca.

Kdo voli, če ima kako posestvo več gospodarjev ?

Eno posestvo ima le en glas. Če sta mož in
žena oba lastnika posestva, voli le mož v imenu
posestva. Kjer je pa več gospodarjev na enem po¬
sestvu, morajo enemu teh soposestnikov ali pa tudi

63

kakemu drugemu volilcu narediti pismeno poob¬
lastilo (Vollmacht), da gre volit v imenu tega
posestva.

Kdo sme za odbornika voljen biti  ?

Polnoletni možki, ki imajo v občini osobno
volilno pravico ter so sami svoji gospodarji.

Kteri se tedaj ne morejo za odbornike voliti?

1. ) Ženske;

2. ) mladoletni, ker niso še 24 let stari;

3. ) pod varuhi stoječi, ker nimajo o s ob n e
volilne pravice, ampak sme le varuh za-nje voliti;

4. ) v službi stoječi vojaki ter tudi hlapci,
pastirji in sploh posli, ker niso sami svoji gospodarji;

5. ) inostranci (tujci), ki spadajo pod druge
vlade, ker taki tudi voliti ne smejo.

Kteri se razun teh še ne smejo za odbornike voliti ?

1. ) Taki, ki iz ubožne blagajne pomoč dobi¬
vajo ali v kaki siromašnici žive.

2. ) Taki, ki so občini še kaj dolžni, čeravno
je čas že minul, do kterega so se plačati zavezali.

3. ) Taki, kterim je bilo kako občinsko pre¬
moženje ali kaka občinska naprava v gospodarstvo
izročena, pa od tega niso še položili računa.

4. ) Taki, ki so na kant (v krido) prišli, do¬
kler se ne skaže, da ga niso sami zakrivili.

5. ) Taki, ki so v preiskavi ali že obsojeni
zavoljo tatvine, goljufije ali izneverjenja, dokler se
njih pravica (čez 3, 5 ali 10 let, kakor zgoraj po¬
vedano) zopet ne oživi.

6. ) Taki, ki so pri občini v službi.

Kje so zapisani vsi volilci ?

Župan mora narediti imenik volilcev. Na
vrhu stoje častni občani; potem sledijo tisti, ki
največ davka plačujejo, tako da je zadnji tisti, ki

64

ima najmanj davka. Če dva enako plačujeta, ima
starejši prednost. Pri imenu vsakega volilea je
zapisano, koliko plača davka.

Kako se naredijo volilni razredi?

Vsi volilci ene občine ne volijo skupaj; am¬
pak volilci se razdelijo navadno na tri, včasih pa,
če je občina majhna, samo na dva razreda. Pri treh
razredih se delijo davki na tri vrste. Tisti, ki pla¬
čajo prvo tretjino davkov (začeto pri največjih), so
v prvem razredu; tisti, ki plačajo drugo tretjino,
so v drugem razredu; vsi drugi v tretjem razredu.
Pri dveh razredih pa so v prvem tisti, ki plačajo
prvo polovico davkov; vsi ostali so v drugem razredu.

S kterim razredom pa volijo častni občani in tisti
gospodje v častnih službah , ki volijo tudi, če ni¬
majo davkov?

Častni občani, ki ne plačajo v občini nobenih
davkov, potem duhovniki, odvetniki, notarji, urad¬
niki, učitelji, doktorji vseh vrst in ploh tisti, ki
imajo volilno pravico brez ozira na davek, volijo
s prvim  razredom.

Koliko odbornikov voli vsaki razred?

Vsak razred voli enako število odbornikov in
namestnikov (1 namestnika na 2 odbornika). Če
ima na pr. občina 12 odbornikov, potem voli vsak
razred 4 odbornike in 2 namestnika; pri dveh raz¬
redih pa 6 odbornikov in 3 namestnike.

Ali sme imenik volilcev vsak videti1

Ja! Imenik mora pred volitvijo najmanj 4 tedne
na ogled ležati pri županu. Ta čas mora župan nazna¬
niti. Kdor bi mislil, da imenik ni prav sestavljen, sme
v 8 dneh pritožbo vložiti. Župan skliče odbor, kteri
iz svoje srede izvoli štiri može; župan in ti štirje so
komisija, ki ima razsoditi, ali je pritožba opravičena

65

ali ne. Razsodba pa se mora zgoditi v treh dneh.
Ce odgovor ni ugoden, sme tisti, ki se je pritožil,
spisati v treh dneh novo pritožbo do okrajnega gla¬
varstva, ktero potem stvar razsodi. Nad okrajno
glavarstvo potem ni več pritožbe ali priziva. Pri¬
tožba do okrajnega glavarstva pa se mora izročiti
županu, da jo tisti naprej pošlje.

Osem dnij pred volitvijo se imenik
volilcev ne sme več predelovati.

Kdaj se mora volitev naznaniti?

Volitev se mora osem dnij poprej naznaniti
na občinski tabli. Ob enem se mora naznaniti
okrajnemu glavarstvu.

Kteri razred voli prvi?

Najprej voli tretji razred, za tem drugi razred,
potem pa prvi razred.

Ali sme volilec tretjega ali drugega razreda voliti
moža, ki voli v prvem razredu?

Ja, sme! Tudi volilec prvega razreda sme
voliti moža iz tretjega ali drugega razreda.

Ali smejo tudi taki voliti , ki so bili že poklicani,
pa jih takrat še ni bilo tukaj?

Taki se morajo oglasiti pri volilni komisiji
in potem čakati, da so vsi iz tega razreda svoje
glasove oddali, potem pridejo tisti zopet na vrsto,
ki so zamudili.

Ali se sme tudi z listki voliti ?

Ja, sme se! Pa volilna komisija mora vsa
imena, ki so na listku zapisana, volilcu prebrati in
ga prašati, če je res te može voliti mislil.

Ali se namestniki posebej volijo?

Ne! Vsak pove toliko imen, kolikor razred
voli odbornikov in namestnikov skupaj. Tisti, ki

5

66

dobijo največ glasov, so potem odborniki; tisti pa,
ki so za njimi dobili največ glasov, so namestniki.
Pri enakem številu glasov odloči žreb.

Kaj pa, če se izvoli tak, ki nima pravice voljen
hiti, ali tak, ki volitve is postavnih usrokov ni
dolžen sprejeti in je res ne sprejme?

Potem stopi na njegovo mesto tisti, ki je za
njim največ glasov dobil.

Ce je izvoljen tak , ki je pri občini v službi, ali
sme volitev sprejeti?

Sme! Pa s tem se odpove svoji službi.

Ce je kdo že v enem razredu za odbornika voljen,
ali ga sme drugi razred zopet voliti?

Ne! Vsi za njega oddani glasovi so neve¬
ljavni. Ce je bil pa kdo le za namestnika voljen,
in ga drugi razred voli za odbornika, potem je vo¬
litev veljavna. Namesto njega pa pride za namest¬
nika tisti, ki je za njim največ glasov dobil.

Ce so se pri volitvi godile nepostavnosti , ali ni
nobene pritožbe?

Je! Pred pretekom osmih dnij po volitvi se
mora taka pritožba spisati do okrajnega glavarstva
ter izročiti županu, da jo naprej pošlje.

Kdo voli župana in svetovalce?

Novovoljeni odborniki. Najstarejši odbornik
naznani vsem odbornikom pa tudi okrajnemu gla¬
varstvu, kdaj in kje bo volitev predstojništva. Kdor
brez pravega uzroka k volitvi ne pride, zapade
globi (denarni kazni) do 20 gld.

Kdo sme biti voljen za župana ali svetovalca?

Za župana ali svetovalca ne sme biti voljen
drugi, kakor le kak odbornik.

67

Kteri odborniki se ne morejo voliti za župane ali
svetovalce ?

Za župane ali svetovalce se ne morejo voliti:

1. ) Taki, ki ne stanujejo v občini.

2. ) Službujoči uradniki.

3. ) Duhovniki.

Ali sme župan in svetovalci med seboj v sorodstvu
(žlahti) biti?

Ne! Ne smejo skupaj v predstojništvu sedeti
ne oče s sinom ali unukom, ne brat z bratom ali
svakom, ne tast z zetom.

Ali se župan in svetovalci na enkrat volijo?

Ne! Najprej župan, potem svetovalci, če bi
pri prvi volitvi župana ali kakega svetovalca ne
bila večina vseh glasov, potem je ožja  volitev
med tistima dvema, ki sta dobila pri prvi volitvi
največ glasov. Za tretjega oddani glasovi so ne¬
veljavni.

Kaj se zgodi, če bi med triletno dobo župan ali
kak svetovalec umrl ?

Če umrje ali na drug način odstopi župan,
skliče prvi svetovalec, če umrje kak svetovalec,
skliče župan vse odbornike, da izvolijo drugega na
mesto pokojnega.

Ali so občinske volitve imenitne?

Seveda so! Občine imajo vendar marsiktere
pravice in oblasti, o kterih je bolje, da so v naših
rokah, kakor v rokah nasprotnikov, če so naši
možje v odboru, lahko prosijo za slovensko šolo,
lahko upeljejo slovensko uradovanje in marsikaj
takega. Tudi pri volitvah za deželni in državni
zbor bomo ložej zmagali, če imamo župane in
svetovalce na svoji strani, če so pravi možje na

Fj  ^

68

čelu, bodo nadalje tako gospodarili, da ne bo pre¬
velikih stroškov in občinska doklada potem ne bo
velika. Slovencem in kmetom neprijazni odborniki
pa lahko mnogo skazijo, zavirajo slovenske pravice
in nakladajo občanom huda bremena.

Kake može kaže voliti za odbornike?

Pri tem ne glejte toliko na bogastvo in uče¬
nost, kakor na poštenje in razumnost. Prav je že,
da človek kaj zna, tak bo tem ložej tako službo
opravljal. Kdor pa se je veliko učil in zraven še
kaj pod palcem ima, se le prerad z gospodo paj¬
daši, na kmetske reve in težave pa pozabi. Kdor
za cerkev in za svojo materino besedo ne mara,
tega ne volite, če bi imel devet gradov! Volite
resne in značajne može, ne pa veternjakov in pri¬
liznjencev, ki se obračajo po vsakem vetru in le
na to gledajo, kako bi se temu ali onemu mogotcu
prikupili. Pa tudi takih ne volite, ki slabo gospo¬
darijo , kajti, kdor z lastnim dobro gospodariti ne
zna, tudi z občinskim blagom ne bo znal.

Ali imajo občine pravico do slovenskega uradovanja?

Seveda jo imajo! Na Kranjskem in Štajer¬
skem je mnogo občin, ki že davno vse po slo¬
vensko pišejo. Za Koroško pa veljajo ravno tiste
postave, tedaj je tudi tukaj dovoljeno. Pri sloven¬
skem uradovanju se bo našim možem veliko lože
godilo in še taki, ki nič nemško ne znajo, se bodo
naučili voditi občinska opravila in pisarije. Druga
dobrota pri tem pa je ta, da občine s slovenskim
uradovanjem državo prisilijo, da mora pri okrajnih
glavarstvih nastaviti slovenske uradnike, ki znajo
z nami govoriti v naši slovenski besedi, in takih
je ljudstvo zmirom veselo.

Ktere reči naj bodo občini posebno pri srcu ?

Občini naj bi bilo ležeče na naslednjih rečeh:

69

1. ) Cerkev. Lepa cerkev in ubrano zvon¬
jenje je občini na daleč okoli v čast in slavo.

2. ) Šola.  Kjer je šola prav uravnana, je
velika dobrota še za pozne rodove. Poganjajte se
pa tudi za dobre  šole; da se bodo namreč otroci
izrejali v krščanskem duhu, da bo iz njih kaj prida;
in da se bodo otroci poučevali v slovenski, materini
besedi. Le če bodo učitelja razumeli, se bodo otroci
kaj naučili. Nespametni pa so tisti, ki le nemščino
tiščijo v šolo; kakor bi drugih rečij nič treba ne
bilo. Če se otroci nemščine vendar ne naučijo
dobro, kar je navadno,  drugih rečij pa zavoljo
preobilne nemščine tudi nič, potem je bila vsa šola
zastonj, če se pa nemščine naučijo, se le prerado
zgodi, kar so nepozabljivi škof Slomšek rekli, da
otroci stariše po nemško kolnejo, stariši pa po slo¬
vensko solze pretakajo. Ne tiščite tedaj toliko na
nemški pouk, ampak veliko več na to, da se otroci
v slovenski besedi naučijo krščanskega nauka, brati,
pisati, računati (rajtati) in drugih potrebnih nau¬
kov. Kedar bo šola enkrat taka, potem pridno po¬
šiljajte otroke v šolo in skrbite tudi za šolsko hišo
in za učitelja. Kajti učitelj je velik dobrotnik otrok,
ako jih je prav in dobro izučil.

3. ) Krčme  (gostarije, gostilnice ali taverne).
Tiste so potrebna reč; pa če se ne vodijo prav, so
mnogim v pohujšanje, drugim v zgubo premoženja.
Glejte, da se ne bo popivalo predolgo v noč, kajti
kmetski ljudje morajo drugi dan zgodaj vstati in
delati; glejte pa tudi, da se ne bo točila slaba,
pokvarjena pijača, ktera bi namesto moči in ve¬
selja prinašala le bolezen.

4. ) Ustanove in zavodi za bolnike,
uboge  in  sirote. Kjer so taki zavodi, naj se gleda,
da se bodo dobrote delile vrednim in res potrebnim.

5. ) Nevarni tujci.  Cigane in klateže, ki
nimajo poštenega zaslužka, glejte, da kmalu od-

70

pravite. Taki rajši kaj odnesejo kakor prinesejo,
in so večidel le v pohujšanje mladini.

6. ) Divji zakoni.  Tiste razganjajte. Oni
so vsem v pohujšanje, zraven pa še občini v veliko
škodo. Komu pridejo nezakonski otroci na žlico,
če ne občini?

7. ) Pota, ceste in mostovi.  Take reči
popravljati kmetje navadno ne marajo. Pri tem pa
le sami največ trpijo in njih uboga živina. Na sla¬
bem glasu je občina, kjer so pota in mostovi za¬
nemarjeni.

8. ) Snažnost.  Človeka veseli iti skozi vds,
kjer je vse lepo čisto in čedno. Gabi in gnjusi pa
se mu, kjer vidi samo nemarnost in nesnago: hiše
vse raztrgane in okajene, gnojne kupe pred hišami,
po potih luže, blato in klatje. To ni samo grdo,
ampak tudi nezdravo. V takih krajih kužne bolezni
najhitreje nastanejo in se tudi težko odpravijo.

E.

Okrajni zastopi na Štajerskem.

Izmed slovenskih pokrajin imajo sicer le Šta¬
jerci okrajne zastope. Ker je pa ta naprava v mno¬
gih ozirih pripravna in hvalevredna ter je mogoče,
da se s časoma ustanovijo ti zastopi tudi po drugih
deželah, zato ne bo odveč, ako tudi o njih besedico
spregovorimo.

Kaj so okrajni zastopi?

Okrajni zastopi so politične naprave, ki sto¬
jijo med deželnim odborom in med občinami v

71

sredi, tako da opravila olajšujejo in manjšajo de¬
loma prvemu, deloma poslednjim.

Kako veliki so ti okraji?

Navadno tako veliki, kakor okrajne sodnije.

Kdo je okrajnim zastopom podložen ?

Podložne so jim vse občine tistega okraja.
Toda mesta z lastnimi pravili (štatuti) niso jim
podložna v vseh rečeh, ker taka mesta stojijo v
občinskih zadevah neposredno pod deželnim odbo¬
rom, v zadevah izročenega delokroga pa pod ce¬
sarsko kraljevim namestnikom.

Kdo voli okrajne zastopnike?

Volilci so razdeljeni na štiri skupine: eno če-
trtinko zastopnikov izvolijo veliki zemljiščni posest¬
niki, ki plačajo na leto vsaj 60 gld. direktnega,
cesarskega davka brez vojne priklade; drugo četr-
tinko zastopnikov izvolijo tovarnarji, veliki trgovci
in sploh taki podjetniki, ki plačajo vsaj 60 gld.
direktnega davka brez vojne priklade; tretjo četr-
tinko zastopnikov izvolijo mesta in trgi; četrto pa
kmetske občine.

Ali je taka razdelitev zastopnikov pravična?

Ne! ker imajo tako kmetske občine, ki pla¬
čujejo največ davka, premalo zastopnikov. Zastop¬
niki bi se morali na imenovane štiri skupine raz¬
deliti po množini davka, ki ga plačuje tista sku¬
pina , potem bi bilo pravično. Po množini davka
so pa že razdeljeni zastopniki na Češkem.

Koliko zastopnikov ima vsak okraj?

To gre po številu njegovih prebivalcev: do
10.000 duš ima 24 zastopnikov, do 20.000 duš 30
ali 32, do 30.000 duš 36, do 40.000 duš 40 ali 42
zastopnikov.

72

Ali volilci ene skupine vsi skupaj volijo ?

Tri skupine, namreč a)  veleposestniki, b)  vele-
tržci in tovarnarji in c)  kmetske občine volijo vsaka
skupina za se vsi na enkrat toliko zastopnikov, ko¬
likor jih na eno skupino pride (kar določi politična
oblast). Mesta in trgi pa so razdeljeni, tako da
vsako mesto in trg za se posebej voli, ako le na
eno mesto ali trg vsaj po en zastopnik pride; če
bi pa na dva mala trga le en zastopnik prišel, po¬
tem ga volita skupaj v tistem trgu, kterega okrajno
glavarsto za volišče odloči. Več ko kako mesto
davkov plača, več ima tudi zastopnikov. Vendar
je gledati, da vsako mesto in trg vsaj po enega
zastopnika dobi.

Ali se sme tudi s pooblaščenci voliti  ?

O pooblaščencih zamore biti govor samo pri
prvi in drugi skupini, in taki so pripuščeni, ako
dotični volilci ne stanujejo v tem okraju. Kdo sme
v prvih dveh skupinah voliti za posestnice, za mla¬
doletne, za društva, ustanove, deželne in državne
zavode itd., o tem veljajo tiste določbe, kakor pri
občinskih volitvah.

Kdo voli v mestih in trgih?

Tam volijo le občinski odborniki.

Kdo voli za kmetske občine ?

Za vsako občino volita župan in še en od¬
bornik, kterega odbor za to izbere, ako občina ne
šteje čez 1000 duš; pri občini od 1000 do 2000
prebivalcev gresta z županom dva odbornika volit,
in tako naprej za vsakih 1000 duš en odbornik več.

Ali sme eden v dveh skupinah voliti?

Ne! Ce i m a prav kdo v dveh skupinah vo¬
lilno pravico, vendar sme le v eni voliti.

73

Kdo izdeluje imenike volilcev ?

Za prvo in drugo skupino ga izdela okrajno
glavarstvo in ga mora po vseh občinah razglasiti
ter dati 14 dnij časa za pritožbe, tiste pritožbe pa
v 3 dneh rešiti. Ako bi rešitev ne bila ugodna,
sme se stranka pritožiti v 3 dneh na c. kr. na¬
mestništvo, pritožbo ali priziv pa izročiti okrajnemu
glavarstvu, ki jo mora naprej poslati. — Za mesta
in trge spiše okrajno glavarstvo vsa imena odbor¬
nikov enega volilnega okraja v en imenik ter pošlje
poverilne izkaznice za nje dotičnemu županstvu. —•
Kmetskim občinam pa okrajno glavarstvo le na¬
znani, koliko mož imajo k volitvi poslati. Na to
župan skliče odborovo sejo, da volijo tiste odbor¬
nike, ki imajo z županom iti k volitvi. Izid vo¬
litve se naznani okrajnemu glavarstvu, ktero do-
pošlje potem dotične poverilne izkaznice.

Na koliko časa se volijo okrajni zastopif

Okrajni zastopi se volijo na tri leta.

Kaj je okrajni odbor?

Okrajni zastopniki izvolijo iz svoje srede na¬
čelnika, njegovega namestnika in še pet odborni¬
kov. Teh sedem mož se imenuje „okrajni odbor“.
Načelnik in njegov namestnik morata od cesarja
potrjena biti.

Kako se voli ta odbor?

Najprej volijo načelnika in njegovega namest¬
nika; potem izvolijo vsi skupaj iz vsake skupine
po enega odbornika; ostala dva odbornika se pa
izvolita iz celega zastopa.

Ali se sme kdo volitve v okrajni zastop braniti?

Ako je voljen, pa ne prevzame, zapade globi
'do 100 gld. Izvzeti so le tisti postavni uzroki, ki

74

smo jih našteli pri občinskih volitvah (starost, bo¬
lezen, bivanje v drugem okraju itd.)

Ktera opravila imajo okrajni zastopi?

Oni imajo oskrbovati vse reči, ki se dotikajo
le njih okraja, ali ki so jim bile v oskrbovanje
izročene. Pred vsem morajo skrbeti:

1. ) Za ceste  svojega okraja, da so v le¬
pem in dobrem stanu;

2. ) za šole;  v okrajni šolski sovet pošiljajo
zastopi po 5 svetovalcev in odločijo večino, tako da
imajo okrajni zastopi pri šolstvu velevažno besedo;

3. ) za gospodarstvo  z okrajnim premo¬
ženjem in okrajnimi zavodi;

4. ) za dobro vodsto  vseh naprav,  ki
jih okraj sam vzdržuje  (kmetijske, sadjarske,
vinorejske družbe, bolnišnice, ubožnice, hiralnice,
okrajne vojašnice itd.);

5. ) smejo naložiti okrajno doklado  na
davke;

6. ) smejo za okraj jemati posojila  in da¬
jati poroštvo, pa ne više, ko do ene desetinke vseh
direktnih davkov tega okraja; več le z dovoljenjem
deželnega odbora;

7. ) v službo jemati lastne uradnike, jim od-
kazati delo ter določevati plače in pokojnine urad¬
nikov in služabnikov svojih.

Ktero moč in oblast imajo okrajni zastopi čez
občine  ?

Okrajnim zastopom je dovoljeno:

1. ) da smejo dve ali več občin v eno samo
združiti;

2. ) da smejo občinsko gospodarstvo nadzo¬
rovati ;

3. ) smejo občinam dovoliti, da smejo pobirati
več ko 20°/ 0  občinske doklade;

75

4. ) smejo občinam dovoliti, da prodajo, za¬
stavijo ali z dolgom obremenijo kako občinsko po¬
sestvo ; ali pa, da kako posestvo (pašnik, gozd itd.)
razdelijo; in pa, da razdelijo letni preostanek iz
občinskega računa;

5. ) smejo županom dajati ukaze in jim nakla¬
dati globe do 50 gld. na korist okrajni blagajnici ?

6. ) smejo pošiljati komisije na stroške upor¬
nega ali zanikrnega župana. Vendar pa imajo žu¬
pani zoper te globe in te komisije odprto pritožbo
do deželnega odbora. Tista se mora spisati v 14
dneh in izročiti okrajnemu odboru, ki jo mora na¬
prej poslati, pa sme pristaviti svoje opazke;

7. ) smejo občinam dovoljevati, narediti dolg
ali prevzeti poroštvo, če tisto s prištetim dolgom
nadkriljuje letne občinske dohodke.

Kaj ima okrajni odbor opraviti  ?

Okrajni odbor vodi vse gospodarstvo, nadzo¬
ruje dolovanje uradnikov ter sploh izvršuje to, kar
je okrajni zastop sklenil.

Kdaj se snide okrajni zastop ?

Po navadi se snide vsako leto najmanj dva¬
krat. Sme se pa tudi izvanredno sklicati pri važ¬
nih in nujnih zadevah, ali če ena tretjina zastop¬
nikov to želi, ali pa na ukaz cesarskega namest¬
ništva ali deželnega odbora.

Ali bi veljalo zborovanje okrajnega zastopa brez
vednosti načelnika ?

Vsako zborovanje mora načelnik sklicati, sicer
ni veljavno.

Kdo nadzoruje okrajne zastope?

Deželni odbor; pa tudi okrajna glavarstva v
imenu državne vlade, v tem oziru, da se vse po¬
stavno vrši.

76

Ali so okrajni sastopi dobra naprava ?

Štajerski rodoljubi jih hvalijo, da so dobra
naprava. Koristi teh zastopov so: 1.) da delo
olajšajo deželnemu odboru in deloma tudi občinam;
2.) da lahko bolje skrbijo za ceste, dobrodelne za¬
vode, kmetijske družbe, gospodarske zaveze in druge
potrebne reči, kakor bi to zamogle posamične ob¬
čine; 3.) da zastopajo in v veljavo devajo ljudske
želje zastran šol, ker pošiljajo svoje zastopnike v
okrajni šolski sovet in z njimi odločijo njegovo
večino.

Kaj bi bilo še želeti  ?

Želeti bi bilo še to, naj bi ti zastopi prevzeli
še več poslov od občine. Kajti ubogi kmečki žu¬
pani niso tako učeni, da bi zamogli ustrezati vsem
zahtevam uradnikov. Tako bogata pa tudi ni vsaka
občina, da bi si mogla držati dobro izučenega tajnika.


Šole.

i.

O ljudskih šolah.

Šole so visoke, srednj e in male. Vi¬
soke  šole so tiste, iz kterih pridejo duhovniki,
profesorji, zdravniki, odvetniki, zemljemerci, no¬
tarji in višji uradniki. Srednje  šole so latinske
šole in realke. Male ali ljudske  šole so za¬
četne šole, ki jih najdemo tako v mestih, kakor
na deželi.

77

Za visoke in srednje šole skrbi država, za
male šole pa dežele, ki jih morajo vzdrževati;
vendar pa tudi te vlada nadzoruje.

V tej knjižici hočemo na stran pustiti velike
in srednje šole ter govoriti le o malih šolah, ki so
za vse ljudstvo največe važnosti. Kakoršne so šole,
tak bo prihodnji rod. Šole silno uplivajo'ne samo
na posvetne zadeve, ampak tudi na ljudsko nravnost
in na izveličanje duše, tedaj na večno življenje.
Kdor je bil v mladosti lepo krščansko izrejen in
poučen, utisne se mu ta nauk tako globoko v srce,
da ga spremlja in vodi skoz celo življenje.

KaJcošnih šol si mi Slovenci želimo ?

Mi si želimo: 1. katoliških, 2. sloven¬
skih,  3. na kmetih šestletnih  šol.

Zakaj si želimo katoliških ali verskih šol  ?

Zato, ker spoznamo, da je vera podlaga
vsega poštenja.  Lahko je tudi neveren človek
pošten, dokler se mu dobro godi. Kdor ima vsega
zadosti, mu ni treba krasti, ne goljufati, ne drugih
zalezovati, črniti in obrekovati. Cerkvenih zapovedij
sicer ne bo spoštoval, pa svet  ga imenuje pošte¬
nega, da le ne krade in ne ubija. Druga pa je,
če pride človek v stisko in nima v  vere, ali bo
skušnjavi še zoperstati zamogel? Če ni Boga, ne
večnega življenja, česa se bo bal, ako le posvetni
pravici uide? Kdor je svet skusil, že ve, da sme
zaupati le vernemu  človeku, kteri se Boga boji.
Kdor je po krščansko izrejen, je pravičen, usmiljen,
ponižen, potrpežljiv, krotak, dober, zmeren, čist,
zvest, pokoren, delaven. Kaj pa vidimo med se¬
danjim brezverskim in brezbožnim, razuzdanim in
zdivjanim svetom, ki pravi, da mu vera ni več
potrebna? Goljufije in prevare, laži in zvijače, na¬
puh in trdosrčnost, krive prisege, prepire, tožbe in

78

poboje, sovraštvo in neusmiljenost, pačenje jedij in
pijač, nezvestobo in nepokorščino poslov, trdosrč¬
nost in prevzetnost gospodarjev, meseno in razuz¬
dano življenje, potrato in lahkoživnost, sovraštvo
med brati in sosedi, zapravljanje premoženja, samo¬
more, izneverjenja, revščino in bolezni na duši in
na telesu! Kdo je bolj potreben verske šole, ka¬
kor kmetski gospodarji, ki potrebujejo zvestih, za¬
nesljivih, pokornih, ponižnih, potrpežljivih, zmernih
in delavnih poslov ? Pa ne samo posii, ampak tudi
otroci gospodarja morajo biti po krščansko izrejeni,
sicer se je bati, da se bodo skazili, da zagazijo na
kriva in slaba pota ter da zapravijo o svojem času
težko pridobljeno premoženje svojih starišev. Kr¬
ščanska izreja je za otroka najboljša dota. Kajti
vera ga vodi skozi življenje, kakor svitla zvezda, da
v vsaki nadlogi in stiski vselej pravo pot najde.
Kmetski stariši pa morajo delati od zore do mraka,
njim ne ostaja časa, dosti pečati se z otroci. Zato
mora pa šola  starišem pomagati in otrokom vce¬
piti krščanske nauke v srca. To zamore pa le
verska  šola storiti.

Ktera šola pa je verska  ?

Dostikrat se ugovarja: „Saj je tudi sedanja
šola verska; saj se krščanski nauk uči dve uri na
teden!“ Pa to še ni verska šola. Kar se otroci v
dveh urah na teden naučijo, to se kmalu razkadi,
če pa v drugih urah skozi celi teden nič ne slišijo
od Boga in krščanske pravičnosti. Verska šola je
le tista, kjer je ves pouk uravnan v verskem, kr¬
ščanskem duhu. Ne samo katehet (duhovnik),
ampak tudi učitelj bi imel otroke opominjati na
vsegamogočnost, na neskončno modrost, dobrotlji¬
vost in previdnost Božjo. Kedar jim pravi, kako
velik je svet, koliko je zvezd na nebu, kako silno
je široko morje in kako prostorne so dežele, lahko

79

bi zraven pristavil, naj otroci občudujejo vsegamo-
gočnost Boga, ki je vse to z eno besedo ustvaril.
Ako pa učitelj nima verskega duha, tega ne bo storil
in po sedanji šolski postavi to storiti tudi ni dolžen.
Kedar otrokom razlaga, koliko milijonov ljudij in
živalic je na svetu, lahko bi pristavil, kako dober
je Bog, da jih vse redi. In kedar jim razlaga
čudne moči in prikazni v naravi, čudne nagone
raznih živalij za svoj obstanek in svojo hrambo,
lahko bi pristavil, kako modro je Bog vse uredil,
da zarnore toliko stvarij druga poleg druge živeti
in še druga drugi koristiti. Ako pa učitelj nima
verskega duha, tega ne bo storil in po sedanji šolski
postavi tudi ni dolžen storiti. Tako tedaj je kr¬
ščanska izreja v šoli omejena samo na dve pičli
uri; v vseh drugih urah pa otroci o verskih res¬
nicah nič ne slišijo. To ni verska šola. Ampak
verska šola je tista, kjer se vsi nauki na¬
slanjajo naKristusovo evangelje.  Včasih
se pa celo prigodi, da učitelj s svojim življenjem
ne kaže, da bi bil katoliški kristijan; na pr. da ob
nedeljah ne hodi k sveti maši, da se o petkih ne
posti itd. To otroci vse izvedo in si mislijo: „Če
naš učitelj na take reči nič ne drži, potem še nam
ni treba vsega verovati, kar nam stariši in duhov¬
niki pravijo!“ — Vse drugačna pa je verska šola.
Tista je vsa napojena z verskim duhom. Učitelj
sam dobi oblast, učiti krščanski nauk; on mora to
pa tudi vestno storiti, zraven tega pa še otrokom
lep izgled krščanskega življenja dajati.

Zakaj tir jamo mi slovenske šole?

Še zmirom je med tistimi Slovenci, ki niso
imeli priložnosti se bolje izomikati in svojo pamet
zbistriti, dosti tako nespametnih, da tiščijo zmirom
le na nemške šole. Ta bolezen izvira še od tistega
časa, ko smo imeli v Avstriji nemško absolutno

80

vlado. Takrat je bilo po pisarnah (kancelijah) vse
nemško, mestjani so le nemško govorili in še kmet¬
ski ljudje so se napenjali, da bi se nemščine na¬
učili, ker nobeden človek nič ni veljal, ako ni
nemški znal. To so bili žalostni časi, polni poni¬
ževanja in sramotenja za uboge Slovence, časi, ko
je še narodno odpadništvo (nemškutarija) cvetelo
in se dobro izplačalo. Tisti časi so pa, hvala
Bogu, minuli; svitli cesar so nam dali ustavo,
po kteri smo vsi narodi enakopravni, imamo vsi
enake pravice. Cesarske uradnije so dolžne, s Slo¬
vencem govoriti po slovensko in mu tudi tako pi¬
sati. Slovenec je tudi v javnem življenju, v cerkvi
in na trgu, v pisarni in kavarni, v uradniji, gosta-
riji, v vojašnici in siromašnici — tisti mož, kakor
Nemec. Zato ni nobenega uzroka in nagiba več,
čemu bi se mi našega jezika sramovali ali se slo¬
vensko govoriti bali. Ni pa tudi uzroka več, zakaj
bi morale šole biti nemške. Kdor ima količkaj
pameti, mora spoznati, da se otrok ne more nič
naučiti, če se mu vse razklada v nemški besedi,
ktere ne razume. Ce bi bil otrok še tako bistre
pameti, vendar minejo najmanj štiri leta, prej ko
nemški pouk nekoliko razumevati začne. Do tega
časa, tedaj skozi štiri leta, je bil ves pouk zastonj,
zgubljeni čas! Dosti je pa otrok, ki so osem let
v šolo hodili, pa še ne znajo nemško toliko, da bi
zamogli s pridom prebirati nemške knjige in čas¬
nike. Kaj so se tedaj naučili? Koliko so razumeli
od tega, kar jim je učitelj po nemško pripovedoval?
Kaj jim pomaga, da znajo po nemško brati in pi¬
sati, če pa ne razumejo, kaj berejo? In kaj bodo
v možkih letih brali, kako se bodo naprej izomi-
kali, če nemško ne razumejo, slovensko pa brati
ne znajo? In če bi bil otrok še tako bistre glave,
tako dobro se nemščine vendar ne nauči, da bi
razumel vsako besedo. Kjer pa tega ni, tam tudi

81

nauki v srce ne sežejo. Otrok sliši nekaj
bobneti, pa ne ve, ali je grom, ali plaz, ali voda,
ali kaj drugega.

Namen šole ni, da bi se otroci nem¬
ško učili, ampak da bi se jim pamet
zbistrila in srce požlahtnilo. To je pa
mogoče le tedaj, ako se poučujejo  v materinem
jeziku,  da razumejo, kaj sejim pove. Zato
pa  je  pri vseh narodih mala šola v materi¬
nem jeziku, pri Nemcih nemška, pri Lahih laška,
pri Hrvatih hrvaška itd. Zakaj bi moralo ravno
pri Slovencih drugače biti? Za vsakega človeka
je potrebno, da zna v svojem materinem jeziku
brati in pisati.  Če zna pisati, potem zamore
zapisati svoje misli, on more pisati očetu ali bratu,
materi, sestri ali teti, ali prijatelju, če pa slo¬
vensko pisati ne zna,  nemško pa kljubu nemški
šoli zadosti ne razume, kako bo potem pisal? In
če zna človek v svoji materini slovenski besedi
brati, lahko prebira še potem, ko je šoli že od-
rastel, slovenske knjige __ in časopise in se tako
zmirom bolj izomika. če pa nemških knjig ne
razume, slovenskih pa brati ne zna, kako se bo
izomikal in izobrazil? Ali mar v žganjariji?

Ali nam je nemščina res tako koristna, kakor ne-
kteri pravijo?

Z nemščino je kakor z vojaščino. Vojaški
(žolnirski) stan je marsikomu v korist, ker se tam
izuči in do boljše službe pride. Drugemu je vo¬
jaščina zopet v škodo, ker se tam nauči žganje
piti, lenobo pasti in drugih nerodnostij; ko nazaj
pride, ni nič več prida. Ravno taka je z nemščino:
nekteremu koristi, da pride k boljšemu kruhu, dru¬
gemu nemška tovaršija zopet vzame vero, sramo-
žljivost in lepo obnašanje, ter ga naredi nesrečnega.
Za vse vkup pa vojaščina ni v srečo, pa ravno

6

82

tako tudi nemščina ne. Bolj ko se nemščina širi
in šopiri, manj veljaven je Slovenec, boljše
službe  dobijo le Nemci, Slovenci pa so le še
dobri za oranje, kopanje in taka opravila, kterih
že Nemci ne marajo. Več ko se nemščina med
nami širi, teže bo Slovenec boljšo službo dobil;
kajti Slovenec je le tam potreben, kjer Nemec
opraviti ne more; Nemec pa ne more opravljati
službe uradnika, zdravnika, odvetnika, duhovnika,
notarja, kjer ljudstvo nič nemško ne zna. V take
kraje morajo  Slovence poslati, ako se pa mi
nemško naučimo, odjemo le svojim lastnim otro¬
kom boljši kruh. Bes je sicer, da smejo tudi naši
sinovi študirati in gospodje postati, vendar jih le
rajši v tuje kraje pošiljajo, k nam pa trde Nemce
nastavljajo, dokler vidijo, da toliko nemško znamo,
da se z nami tudi po nemško lahko dogovorijo.
Sicer pa smo mi le revni in ne moremo dosti sinov
pošiljati na visoke šole.

Ali je ponemčevanje veri koristno ?

Nikakor ni! Skušnja uči, da taki, ki so se
dobro nemško naučili, radi zatajijo svoj rod, se
sramujejo svojih slovenskih starišev in sorodnikov,
nazaduje pa zatajijo še svojo katoliško
vero.  To skušnjo potrjujejo vsi koroški duhov¬
niki in tudi drugi, ki imajo bistre oči. Čudno
tudi ni, da tisti, ki se je po svojem srcu odtrgal
od svojega doma in svojih ljudij ter ima le to v
veljavi, kar je nemško, nazadnje tudi za tiste verske
nauke veselje zgubi, kterih se je učil v svojem (po
njegovih mislih) malovrednem in zaničevanem domu.

Ali je res, da naši otroci še z doma dobro slo¬
vensko znajo ?

Nemškutarji radi pravijo: „Slovensko se otroci
že doma naučijo; v šoli naj se naučijo nemško,

83

potem bodo znali dya jezika." Prašamo pa: ali je
to res, da naši otroci že z doma slovensko znajo?
To govorijo le bedaki, ki ničesar ne ved6 in ki se
redijo od same neumnosti, kajti neumen človek
lahko zaspi, ker mu ni treba nič misliti. Nemški
jezik šteje več ko 50.000 besed, seveda so zraven
tudi vse tuje besede, vzete iz latinščine, francoščine,
grščine, laščine itd. Zato je nekdo po pravici re¬
kel, da ga ni nobenega nemškega profe¬
sorja, kteri bi vse nemške besede znal.
Slovenski jezik ni sprejel toliko besed iz tujih je¬
zikov , vendar se sodi, da ima od 30 do 40.000
besed in lahko se tudi reče, da ga ni nobenega
slovenskega profesorja, ki bi vedel za vse te besede !
Zdaj pa poglejmo malega šestletnega otroka, ki
gre prvič v šolo in ki v svojem slovenskem je¬
ziku drugega ne zna povedati, kakor „atej, mama,
vol, konj, hiša, hlev, ptica, žaba, vile, grablje" in
še nekaj takih rečij, ki jih je večkrat videl, ta
ubogi otrok, pravijo, da ima že celo slovenščino
v mazineu in da se mu je ni treba več učiti?!
Ali ve tak otrok kaj od tega, kaj je „čednost,
krepost, hrabrost, vera, upanje, ljubezen, potrpe¬
žljivost, krotkost, čast ali nečast, poštenje ali ne¬
poštenje, čas in večnost," in tisoče takih rečij?
Komaj da se mu o tem nekaj sanja,  ali pa sploh
nič ne vč! Vsak ve, kako je slovenski jezik na
Koroškem popačen in da še odraščeni  ne vedd,
kaj je „okrajna sodnija, okrajno glavarstvo, deželni
zbor, državni zbor" in stotine takih izrazov ter
pravijo le po nemško „Bezirksgericht, Bezirks-
hauptmannschaft, Landtag, Beichsrath, Vorladenga,
Abhandlunga" in cel6 „vonati“ namesto „stanovati“,
„holati“ namesto „poiskati“, „Wien“ namesto „Du-
naj“, „šribati“ namesto „pisati“ in stotine takih
izrazov, ki pa jih tudi po nemško pravilno ne ra¬
bijo. Še odraščeni tedaj slovensko ne znajo,

6 *

84

o šestletnem otroku pa trdijo, da že vse zna!
Človek ne ve, ali bi se nad tako budalostjo jezil
ali smejal. Vendar so naši nemškutarji še ponosni
na take spačene dokaze!

Sicer pa, ko bi prav otroci že z doma slo¬
vensko govoriti  znali, vendar brati in pisati
po slovensko  se doma ne naučijo. Za to je
potrebna šola.  Kako potrebno pa da je človeku,
da zna brati in pisati v svoji materini besedi,
smo že prej povedali. Kdor tega ne zna, je kakor
bi bil brez roke ali noge.

Ali je res , da se s slovenščino nikamor ne pride ?

To ni res! Večje na svetu Slovanov,
kakor Nemcev, in več zemlje imajo v
oblasti.  Že pesnik Prešern je pel: „Naj več
sveta otrokom sliši Slave“. K Slovencem ne gre
šteti samo Štajercev, Korošcev, Kranjcev, Primor¬
cev, ampak tudi Hrvate, Srbe, Dalmatince, Bošnjake,
Čehe, Moravce, Slovake, Bolgare, Kuse in Poljake.
Vseh je okoli 100 milijonov duš, Nemcev pa le
50 milijonov; zemlje imajo pa Slovani še več nego
petkrat toliko v oblasti, kakor Nemci. Kes, da
vsi Slovani ne govorijo enako; pa Slovenec iz na¬
ših krajev se kmalu navadi hrvaške, češke, slo¬
vaške ali ruske govorice, ker so si besede močno
podobne. Tudi Nemci ne govorijo povsodi enako.
Ni nam treba dalje iti, kakor v Labudsko dolino
(Lavantthal); tam govorijo tako nemščino, da jo ,
Celovčan komaj razume. Kaj pa še le, če pripe¬
ljemo Prusa ali Hanoveranca; tega bi naši Nemci
sploh ne razumeli.

Sicer pa, ko bi se s slovenskim jezikom res
nikamor ne prišlo, toliko bolje, bomo pa doma
ostali, saj imamo še doma tudi kaj za
jesti! Mi nismo cigani,  da bi se po svetu
klatili; in če se kakemu nemirnemu človeku doma

85

ne dopade, naj gre, kamor hoče, potrebnih jezikov
naj se pa s a m nauči; zavoljo enega ni treba,
da  bi  se  jih  1000 nemško učilo!  Koroški
Slovenci ne zahajajo pogosto v tuje dežele, ker
jih je še doma premalo, posebno o po¬
letnem času pri žetvi. Kdor hoče de¬
lati, se še tukaj lahko preživi; ni mu
treba ne nemščine, ne drugih jezikov, da bi po
svetu hodil. Sicer pa ni cel svet nemški;
če kdo na tuje gre, se ne ve, ali bo šel med
Lahe, ali Nemce, ali Angleže, ali Francoze, ali
Hrvate, ali Turke. Potem bi se morali otroci v
malih šolah vseh  jezikov učiti, da bi ja nobeden
v zadrego ne prišel, kedar gre na tuje. Naredimo
tedaj še laške, madjarske, angleške in turške šole!

Kranjcev  gre res veliko po svetu, pa do¬
kazano je, da jih gre več na Hrvaško in v
Trst,  kakor na Nemško. Zakaj se pa za hrvaške
in laške šole nobeden ne poganja. Kdor verjame,
da otrok s šestimi leti že popolnoma slovensko zna,
ta bo tudi verjel, da se zamorejo naši otroci v malih
šolah naučiti vseh jezikov tega sveta!

Ali je res, cla potrebujemo nemščino zavoljo kup¬
čije in da brez nemščine še živeti ne moremo ?

To so prazne bajke, ktere verjamejo le še
preboječi Slovenci, zaslepljeni nemškutarji in ne-
kteri prevzetni Nemci, kteri so že od nekdaj na¬
vajeni, na Slovence gledati kakor na kako zavr¬
ženo ljudstvo iz silne visočine, ki mislijo, da Slo¬
venec živi le od nemške milosti. Mnogo poštenih
Slovencev je starost dočakalo, ne da bi nemško
znali, pa so vendar dobro shajali brez dolgov in
brez stradanja. Kaj pa imamo Slovenci tacega
na prodaj? Kar žita  pridelamo, ga sami lahko
použijemo. Kar ga imajo poljanci preveč, ga imajo
gorjanci premalo; tako lahko slovenski poljanci

86

svoje žito prodajo slovenskim gorjancem in za to
kupčijo ni treba nobene nemščine. Zastran živine
pa vemo, da skoro vsak nemški mesar toliko slo¬
vensko zna, da zamore od Slovenca vole kupiti;
in če bi ne znal, pokliče mešetarja, mu dd za liter
vina in ta mu pomaga kupiti. Na milijone se je
že prodalo volov brez nemščine in se jih še bo.

če pa Slovenec v mesto kaj kupiti pride, ali
je mar taka dobrota za njega, če zamore kupiti
sladkorja (cukra), kave (kofeta) in vinskega cveta
(špirita)? Bolje bi bilo za njega, ko bi teh reči
ne poznal, posebno škodljivega vinskega cveta bi
mu ne trebalo poznati. Brez tega bi lahko živel!

Ali je morebiti nemščina potrebna zavoljo uradnij ?

Ne! Po cesarskih ustavnih postavah so urad¬
niki dolžni, ne samo govoriti po slovensko, ampak
tudi pisati. Ako tega povsod ne delajo, krivi so
le Slovenci sami, ker se premalo potegujejo za
svoje pravice. Krive so pa tudi nemške šole,
v kterih se naši ljudje bolj v nemščini, kakor v
slovenščini izučijo, in ker slovenščine včasih še
brati ne znajo, zato so rajši tihi, če se jim po¬
šiljajo nemški odloki, ker si mislijo: ,,slovensko
brati se nisem učil, za nemščino pa ložej človeka
dobim, da mi jo prebere, kakor za slovenščino".
Tako pomaga nemška šola nemškim uradnikom,
nemški uradniki pa nemški šoli, da se le sloven¬
ščina v kot potisne. Tistih pa, ki mislijo, da za to
ni pomoči, je še zmirom preveč.

Kaj bi bilo, ko bi Slovenci nič nemško ne gnali?.

Dobro bi bilo! To se vidi v Celovcu. Slo¬
venci Celovške okolice, kakor so tudi sicer pod¬
vrženi nemškutariji in liberalizmu, imajo vendar
to lepo navado, da po prodajalnicah, kjer kupujejo
svoje potrebne in nepotrebne reči, zmirom le slo-

87

vensko govorijo. Vsled tega so trgovci pri¬
morani, držati si le slovenske pomočnike in mnogo
Slovencev pride zavoljo tega k dobremu
kruhu.  Če pride nemški pomočnik ali nemški
vajenec, reče gospodar: „Jaz ga ne morem rabiti,
ker slovensko ne zna“. Ko bi Slovenci tudi pri
cesarskih in deželnih uradnijah tako delali in nič
nemško ne znali, morali bi po celem Celovcu na¬
staviti slovenske uradnike in pisarje in mnogo
Slovencev bi prišlo k dobremu kruhu. Ko bi tudi
na trgu tako delali, morale bi si nemške gospe
najeti same slovenske kuharice in dekle in marsi-
ktera Slovenka bi prišla k dobremu kruhu. Mesto
bi kmalo slovensko postalo;  potem bi pa
tudi slovenski kmet v mestu ne bil več zani¬
čevan, ampak kakor domačin med do¬
mačini.  Bog daj, da bi se Slovencem enkrat oči
odprle, da bi spoznali, kaj je njim v resnični prid
in pravo korist!

Ali naj ho šola šestletna , ali osemletna?

Po naših mislih bi se moral delati razloček
med mestom in med deželo.  V mestih dečkov
ne vedo drugam djati, kakor h kakemu mojstru
rokodelstva jih učit. Z dvanajstim letom so pa
dečki za rokodelstvo navadno še preslabi; zato je
bolje, da v šolo hodijo, kakor da bi se po mestu
potepali in norčije uganjali. Pri deklicah  je pa
že druga. Tiste so s 17. ali 18. letom že doraščene
in se včasih že možijo. Če do 15. leta v šolo hodi,
potem ima komaj tri leta časa, naučiti se gospo¬
dinjstva, kuharije in šivarije.  Vsak bo
potrdil, da je tri leta za to premalo. Za gospo¬
dinjo ni potrebno vedeti, koliko nog ima rak, kdaj
je živel Aleksander Veliki ali ktero je glavno mesto
na Španskem, kar se v zadnjih šolskih letih učijo;
za njo je veliko bolj potrebno, da zna dobro ku-

88

hati, za silo tudi šivati ih da ve, kako se ta ali
druga reč bolje kupi in bolje ohrani, sploh gospo¬
dinjstvo. Zato je naša misel: deklice naj tudi po
mestih le šest let v šolo hodijo, potem pa naj se
začnejo vaditi gospodinjstva ali pri materah, ali
pa naj se napravijo gospodinjske šole.

Na deželi je pa zopet drugače. Kmetje po¬
trebujejo pastirjev  in če morajo otroke tako
dolgo v šolo pošiljati, potem bi dobro bilo, da bi
za krave pasti hlapca  najeli in plačevali! Ali
imajo res tako obilne dohodke? Za delavnega
človeka je sploh bolje, da se kmalu dela pri¬
vadi;  s šolskim postopanjem do 15. leta se otroci
le lenobe  navadijo. Kdor je tako premožen, da
zamore svojemu sinu kaj več šole privoščiti, mu
nobeden ne brani, poslati ga v mesto. Nezakonski
otroci dekel in kočaric pa ni treba, da bi bili tako
visoko učeni; nekaj ljudij mora tudi za delo  ostati.

Za marsiktero revno mater ali vdovo je šolska
dolžnost hudo breme. Otrokom nima kaj jesti dati,
in vsi vkup v bajti stradajo. Ko bi ne bilo šole, bi
otroke lahko oddala za pastirje in potem bi še sama
lahko služit šla. Za to pa nobeden ne bo otroka
vzel, da bi ga moral v šolo pošiljati in morda za¬
voljo njega še kazni plačevati! Iz tega se pač
vidi, da gospodje pri zeleni mizi včasih take po¬
stave naredijo, ki se ljudstvu nikakor ne prilegajo;
to pa zato, ker se za potrebe in težave ljudstva
premalo brigajo. Po drugih deželah, kjer ni¬
majo pašnikov in živino v hlevu redijo,
jim ni treba toliko godrnjati zoper osemletno šolo,
pri nas so pa druge razmere!

89

II.

Krajni šolski sovet.

Kaj ima krajni šolski sovet opraviti?

On nadomestuje občino y vseh Šolskih zadevah,
posebno pri dogovorih o šolskih stavbah in zidanji.
Gledati mu je na to, da se vestno izpolnujejo šol¬
ske postave in ukazi višjih šolskih oblastnij. Sicer
pa je njegova dolžnost:

1. ) Zbrati se vsaj štirikrat v letu k redni seji;

2. ) oskrbovati šolske ustanove in šolsko pre¬
moženje (knjižnice itd);

3. ) nadzorovati šolsko poslopje, zemljišče in
orodje, ter zapisati vse reči, ki se pri šoli znajdejo ;

4. ) skrbeti za učne pripomočke, ubogim šo¬
larjem pa za učne knjige;

5. ) narejati proračune za šolske potrebe in
jih predlagati do meseca decembra okrajnemu šol¬
skemu sovetu v pregled in potrjenje;

6. ) vsako leto do 31. januarja oddati račun
o prejetem in izdanem denarju;

7. ) hraniti šolska denarna pisma in doku¬
mente (temeljne zapise);

8. ) izdelovati pravočasno (vsaj 8 dnij pred
začetkom šolskega leta) imenik za šolo godnih otrok;
gledati na to, da otroci pridno v šolo hodijo, in
vsaki mesec okrajnemu šolskemu sovetu neznaniti
stariše, ki otroke nemarno v šolo pošiljajo, da se
kaznujejo;

y.) če se kak šolski otrok preseli v drugo
občino, naznaniti to krajnemu šolskemu sovetu tiste
občine; in narobe, če se mu naznani, da se je kak
za šolo goden otrok priselil v občino, zapisati ga v
šolsko matriko in vse potrebno ukreniti, da se po¬
stavi zadosti;

10.) če se v kraju pokažejo nalezljive in kužne
bolezni, hitro to naznaniti c.kr.okrajnemu glavarstvu.

90

Ali so te določbe občinam ugodne ?

Nikakor ne! Kajti krajni šolski soveti imajo
le različne dolžnosti,  toda pravice  pa skoraj
nič. Šolske postave so izdelali liberalci, o teh je
pa že znano, da čeravno se „svobodnjake“ imenu¬
jejo, vendar le vse pravice sami za se pridržujejo,
ljudstvu pa nakladajo samo dolžnosti in težka bre¬
mena. Občine (t. j. posestniki) plačujejo šolske do¬
klade, one morajo staviti tudi šolske hiše; pravično
bi tedaj bilo, da bi tudi občine, oziroma krajni
šolski soveti imeli kaj govoriti pri imenovanju
učiteljev, pri razredbi šolskih ur in učnih pred¬
metov, pri oproščevanju šolarjev, pri določbi učnega
jezika itd.

III.

Družba st. Cirila in Metoda.

Ko govorimo o šolskih zadevah, ne smemo
pozabiti naše slavne šolske družbe sv. Cirila in
Metoda.

Kaj pa hoče ta družba?

Ona nam hoče pomagati do katoliških in
slovenskih  šol, in sicer s tem, da se ali za take"
poganja in pravda, ali pa, da jih kar sama usta¬
novi, kolikor njene moči pripuščajo. Tako vzdržuje
v Trstu prav dobro slovensko šolo, ki je prava
dobrota za tamošnje Slovence, da jim ni treba
otrok pošiljati v laške  šole, kjer postanejo lahoni,
sovražniki vsega slovenskega in včasih celo so¬
vražniki Avstrije in cesarja! Ta družba pa pod¬
pira tudi slovenske učence,  ki so navadno
revni, da zamorejo svoje učenje dokončati in en¬
krat, ko v boljše službe stopijo, tudi Slovencem
pomagati. Vsak tedaj spozna, da je ta družba vse
hvale vredna, in da je prav, ako povsodi ustanav¬
ljamo podružnice in družbo z denarjem podpiramo.

91

Zakaj se družba imenuje po sv. Cirilu in Metodu ?

Zato, ker deluje v njihovem duhu. Tudi ta
dva sveta brata sta se silno trudila, da sta raz¬
širila med Slovani sveto krščansko vero;  ob
enem pa sta krepko in možato branila tudi pra¬
vice slovenskega jezika.  Pa to vse je tako
že znano Slovencem, kteri kaj berejo; tisti pa, ki
nič ne berejo, tudi te knjižice ne bodo brali.

<i.

Politične stranke.

Kaj je politična stranka?

,,Politika“ je sploh to, kar se dotika javnih
občnih zadev, bodisi državnih ali mednarodnih,
to je, glede razmer raznih držav med seboj.
„Stranka“ je pa več ljudij, ki se za eno in tisto
reč potegujejo.

Vzemimo ta izgled: Na reki Šali je mesto
Salograd. Čez reko Salo je postavljen star most,
ki je pa popravila že zelo potreben. Salograjci so
različnih mislij: eni pravijo, da je treba novega
mosta, drugi pa trdijo, da je še stari dober. Tisti,
ki so za novi most, so ena ,,stranka“, ker na eno
„stran“ vlečejo; tisti pa, ki so zoper novi inost,
so druga „stranka“, ker na drugo „stran“ vlečejo.
„Novomostovci“ nič ne opravijo, dokler imajo
„staromostovci“ v mestnem zboru večino. Zato pa
„novomostovci“ ljudi na svojo stran nagovarjajo in
jim pravijo, da je vožnja čez stari most nevarna,
da se bo enkrat velika nesreča zgodila itd. Ljudi
na tak način na svojo stran nagovarjati, se pravi

92

„agitirati“. To je postavno dovoljeno;
samo na Koroškem pravijo, da je to „hujskarija“
ali „ščuvanje“; tako pa pravijo zato, ker imajo
liberalci vso oblast v rokah in bi jo radi na večne
čase obdržali. Kjer pa oni nimajo oblasti, tam pa
tudi sami na vso moč „agitirajo“, da bi oblast
zadobili.

Kakor so se v Salogradu ljudje zavoljo mosta
ločili na dve stranki in se potem pri volitvah
skušali, ktera stranka je močnejša, — tako se tudi
ljudje po vseh deželah in državah ločijo na raz¬
lične stranke zavoljo raznih drugih zadev in vpra¬
šanj. Ljudje ene stranke skušajo zmagati pri vo¬
litvah, da imajo več poslancev na svoji strani in
ktera stranka ima največ poslancev, tista gospo¬
duje v državi, po njenih željah se vlada in se de¬
lajo postave.

Kalcošne stranice imamo v Avstriji?

V pogledu na vero in na družbinsko življenje
se ljudje ločijo na „konservativce“ in „1 ibe-
ralce“.  „Conservare“ je latinska beseda in pomeni
,,ohraniti". Konservativci se tako imenujejo, ker
hočejo staro šego ohraniti.  Oni pravijo, da
je bilo najbolje na svetu, ko so ljudje še po veri
živeli in ko je vladala še krščanska pravica. Zato
tirjajo krščanske šole in krščanske postave. „Li-
beral“ je tudi latinska beseda in pomeni ,,svobo¬
den, prost (frei)“. Oni se tako imenujejo, ker ho¬
čejo, da bi se stare verige (ketine) raztrgale, naj
bi človek prosto živel, naj bi vsak veroval, kar
hoče; naj bi se nobeden ne silil k službi Božji;
naj bi se državne meje za tuje blago ne zapirale,
ampak naj vsak prodaja, kar hoče in kupi, kjer
hoče; naj vsak od posojila obrestij tirja, kolikor
hoče; naj vsak potuje, koder hoče in stanuje, kjer
hoče; in še več takih rečij. Na prvi pogled je ta

93

„svoboda“ kaj lepa videti; ko so pa liberalci ne¬
kaj časa vladali, se je kmalo pokazalo, da so te
„svoboščine“ dostikrat v veliko škodo. Svobodna
kupčija je hudo zadela našo obrtnijo , ker so An¬
gleži , Nemci in Francozi marsiktero blago bolje
izdelovali in ložej prodajali po nižji ceni, kakor
naši rokodelci; tako so prišli naši ob zaslužek.
Hudo je pa zadela tudi kmete, ker so Amerikanci,
Rumunci in Rusi svoje žito lahko boljši kup da¬
jali, s tem pa našim kmetom skazili žitno ceno še
do današnjega dne. Tudi svobodna odrtija se je
slabo obnesla, ker so nekteri jemali tako visoke
obresti, da se je morala odrtija zopet prepovedati
in celo liberalci so za to glasovali. Tako bi se
lahko naštelo še mnogo izgledov, iz kterih bi se
videlo, da so se liberalne „svoboščine“ slabo ob¬
nesle. Zato so prišli liberalci ob veljavo skoraj po
vseh avstrijskih deželah razun Koroške in Ogerske.

Ljudje se pa v stranke ločijo tudi po svoji
narodnosti. „N e m š k a“ stranka (ktero podpira
tudi koroški „bauernbund“) hoče, naj bi v Avstriji
imela nemška beseda prvo mesto, slovanski jeziki
naj bi se v kot potisnili. Po uradnijah naj bi se
vse nemško pisalo, in vsak bi moral nemško znati,
kdor hoče dobiti cesarsko službo. Tudi šole naj
bi bile vse nemške. — „S 1 o v e n s k a“ (slovanska)
stranka pa hoče, naj bi imeli vsi narodi in vsi
jeziki enake  pravice; v nemških krajih naj bi
bile uradnije in šole nemške, v slovenskih pa slo¬
venske.

Razun teh je še več manjših strank. „D e -
m o k r a t i“ so stranka, ki hoče, naj bi vse ljud¬
stvo vladalo; grofom, škofom in sploh višim sta¬
novom pa naj bi se oblast zmanjšala. Zopet druga
stranka so „ a n t i s e m i t i “ ali „protijudovci“.
Oni hočejo, naj se zoper judovske goljufije dajo
ostre postave; Judje naj ne uživajo enakih pravic,

94

kakor kristijani; najljubše bi jim bilo, ko bi se
Judje čisto iz dežele pregnali. — Take so različne
stranke.

H.

Politični časniki.

Vsaka politična stranka ima tudi svoje čas¬
nike, kteri jo zagovarjajo in ljudi za to stranko
pridobivajo. Lahko pa en list zastopa tudi dvojno
stranko, kakor je tudi vsak človek lahko pri dveh
takih strankah, ki si niso nasprotne. Na pr. vsak
pravi Slovenec je pri „s 1 o v e n s k i stranki";
ker je pa tudi katoliški kristijan in želi, da bi
vera zopet v veljavo prišla, zato je ob enem tudi
pri ,,k o n s e r v a t i v n i strank  i“. Tako služi
tudi glasilo koroških Slovencev „Mir“ ob enem
slovenski in konservativni stranki.

Ali je branje časnikov koristno in potrebno  ?

Dobre, poštene časnike prebirati je gotovo
koristno,  ker človek v njih najde marsikteri
pouk za čas in večnost, izve tržne cene, bere
govore poslancev v deželnem in državnem zboru,
kteri govori so včasih zelo poučni. Potrebni
pa so časniki za vsacega, kdor se peča z javnimi
zadevami in zanima za občno korist in blagostanje.
Bralec se s časoma pouči o vseh političnih zadevah,
da vč soditi med belim in črnini, med resnico in
zvijačo, da ga ne more vsaka veša in šalobarda
zbegati in premotiti. Vsak, kdor je spoznal, da
kaka stranka pravico brani, je tudi po svoji vesti
dolžan, to stranko in njene časnike podpirati, liste
sam ali v zvezi z drugimi naročati in jih drugim

95

posojevati. ,,Kdor bi lahko kaj dobrega storil, pa
ne stori, mu je v greh šteto." Pravični, krščanski
časniki se vojskujejo za kraljestvo Božje
na zemlji;  kdor hoče tedaj biti Kristusov voj¬
ščak, mora tem časnikom v vojski pomagati, to
pa najbolje s tem stori, da te časnike naroča ;
kajti več ko ima list naročnikov, bolj veselo se
giblje, bolj pogumno piše, veeo veljavo ima.

I.

Katoliško-politična društva.

Prav lepo je, da se slovenski domoljubi sha¬
jajo in pogovarjajo pri raznih prilikah, na primer,
pri veselicah Ciril - Metodovih podružnic. Toda
družba sv. Cirila in Metoda je le šolska, pa ne
politična. Sme se govoriti o šolah, ne pa tudi o
političnih  zadevah. Slovenci so pa tudi v
politiki pouka zelo potrebni. Mnogo jih je še, k i
le iz nevednosti vlečejo z nasprot¬
niki,  ali pa zavoljo neveduosti v političnih rečeh
ne gredo k volitvam in nasprotnikom zmago pre¬
puščajo. Zato nam je treba političnih  društev,
ki napravljajo shode in zbore, na kterih se sme
govoriti o vseh državnih, deželnih in občinskih za¬
devah in potrebah. Možje, ki so ene misli, se tu¬
kaj spoznavajo, osrčujejo in drug drugega spodbu¬
jajo ter poučujejo.

Taka politična društva pa smejo tudi spiso-
vati prošnje in pritožbe  na deželni zbor,
državni zbor, na vlado, na škofa in celo na cesarja.
Tako višja gospoda zve,  kaj ljudstvo želi in hoče;

96

in to je včasih dosti vredno. Snujmo tedaj slo¬
venska katoliško-politična društva, in vsak zaveden
Slovenec naj pristopi kot ud enemu ali drugemu teh
društev!

K.

Poučno berilo.

Ni pa zadosti, da hi človek prebiral le po¬
litične reči, da hi se poučil le o političnih zade¬
vah. Vsak stan ima še svoje posebne potrebe in
nauke, o kterih se je treba poučiti. Zato imamo
nalašč časnike za kmete,  v kterih časnikih ni
govora o politiki, ampak le o kmetijskih rečeh, o
zemlji in vremenu, o živini, o žitu, o sadju, o
vinoreji itd. Tak list je „Kmetovalec“ v Ljubljani,
kterega bi si moral naročiti vsak premožni slo¬
venski kmet. Potem imajo tudi učitelji  svoje
lastne časnike, ki govorijo le o šolah in o učiteljih.
Slovenci imamo dva taka lista: „Učiteljski Tovariš 11
v Ljubljani in „Popotnik“ v Mariboru. Tudi slo¬
venski juristi (taki so se pravice ali sodnijstva učili)
imajo svoj list „Slovenski Pravnik 11 . Taki listi se
imenujejo „strokovni  listi“, ker obdelujejo le
eno stroko. Spadajo pa med poučno berilo.

Nadalje je tudi priprostim Slovencem, ki niso
bili v višjih šolah, kolikor toliko potrebno in ko¬
ristno, da se nekoliko izomikajo in poučijo v raznih
znanostih in vedah, kakor: v zgodovini,  da
zvedo, kako je bilo včasih, kteri narodi in vladarji
so živeli, kake so bile včasih navade, kako je ljud¬
stvo živelo itd.; potem v naravoslovju,  da vsaj
nekoliko spoznajo naravne moči in prikazni na
zemlji in pod nebesom, da spoznajo različne živali,
rastline in rude; nadalje v zemljepisju, da

97

spoznavajo nekoliko različne dežele in njih pre¬
bivalce.

Slednjič pa smo vsi za nebesa  ustvarjeni,
za večno življenje.  Najpotrebnejše so tedaj
večne resnice in pa navodi za pobožno življenje,
ki nas učijo najti pravo pot v nebesa. To so pa
pobožne  knjige. —■ Zato se je pa ustanovila
družba sv. Mohorja,  da daje med ljudi take
poučne knjige, ki nas deloma učijo lepo krščansko
živeti, po drugi strani pa nam dajejo nauke tudi o
posvetnih rečeh. Za bolj učene Slovence pa je .
ustanovljena „Slovenska Matic  a“, ki izdaja
bolj učene knjige. Eazun teh velikih družb pa
spisujejo razni pisatelji še druge poučne knjige ter
jih od časa do časa natisnejo in prodajajo. Nekteri
časniki in nektere knjige so pa le bolj za kratek
čas, kakor na pr. „Dom in Svet“, „Koroške bukvice“,
„Zvon“, ,,Drobtinice" itd. Tudi družba sv. Cirila
in Metoda izdaja lepe knjižice.

To vse se šteje med poučno in zabavno be¬
rilo. Zelo dobro je, da se take knjige in časniki
širijo med ljudstvom, ker se mu s tem znanje
poviša, srce poblaži in um zbistri.
Slovenski rodoljubi naj bi tedaj pridno širili med
ljudstvom slovenske knjige in časopise vsake vrste;
posebno pa naj bi ljudem priporočali, da se vpi¬
šejo v družbo sv. Mohorja!

L.

Čitalnice, bralna društva,
knjižnice.

Ker pa en sam človek, posebno če ni pre¬
možen, ne more naročati toliko časnikov in kupiti

7

98

toliko knjig, kakor bi jih rad bral, zato jih je na
mnogih krajih več vkup stopilo in napravili so
„bralno društvo 11 . Vsak nekaj plača in tako se
zbere precej denarja, za kterega si naročijo raz¬
ličnih časnikov in knjig. Imeti morajo pa tudi
posebno izbo, kjer se zbirajo in prebirajo. Taka
društva mora pa prej deželna vlada potrditi na
podlagi pisanih pravil  (društvenih postav), ki
si jih društvo samo naredi.

Nekaj veče mimo bralnih društev so čital¬
nice.  Tudi one imajo sicer prvi namen, skupno
naročati časnike in knjige; zraven tega pa gojijo
še narodno petje,  predstavljajo glediščne
igre  ter napravljajo svojim udom koncerte,
plese  in druge veselice.  Ako se vse lepo,
pošteno vrši, se nad tem ni toliko spodtikati. Le
to bi se nekterim čitalnicam smelo reči, da raz¬
veseljevanje  ni glavni namen čitalnic, am¬
pak izobraževanje in pouk.  Torej naj
časopisov in knjig ne zanemarjajo ; nasprotno naj
si vsaka čitalnica napravi svojo lastno knjižnico.
Knjige naj se udom na dom posojujejo; tako se
bo širila omika. Take knjižnice  pa priporo¬
čamo tudi tam, kjer ni čitalnic, na pr. p r i po¬
družnicah sv. Cirila in Metoda.  Te
knjižnice imele bodo še to dobroto, da se slovenske
knjige ne bodo čisto pogubile.  Od marsi-
ktere knjige že morda ni drugega natisa več na
svetu, kakor tisti trije, ki jih mora  tiskar vladi
in dvorni bukvarnici poslati. Tako se bodo knjige
vsaj v teh knjižnicah ohranile in kdor jih bo hotel
čez leta zopet pregledati, mu ne bo treba na Dunaj
potovati.

99

M.

Narodno gospodarstvo.

Pa vsa omika in vsa politična izurjenost ne
bo Slovencem dosti koristila, ako bi gospodar¬
sko  vedno bolj propadali in v tujo odvisnost lezli.
Da je Slovenec gospodar na svoji zemlji, treba mu
je najprej, da je denarno neodvisen.  Pre¬
možni nlrodi so tudi bolj nravni  (moralni) ter
si znajo prej pridobiti veljavo in svobodo,
nego pa revni, zanemarjeni n&rodi. Umetnost
tam ne more cveteti, kjer se je treba puliti za po-
trebnejše: za košček črnega kruha! Prava
družbinska omika  in lepo obnašanje ne
raste rado na surovem in divjem bojišču za ob¬
stanek. Dobro gospodarstvo je tedaj
poleg vernosti najtrdnejša podlaga
narodnega napredka.

To so slovenski domoljubi spoznali in začeli
snovati posojilnice in hranilnice,  ki so
prav dobre in koristne naprave, Slovencem itak že
znane, da ni treba o njih več kaj razkladati.

V mislih pa imamo drugo napravo, ki bi
utegnila Slovencem biti v veliko pomoč in korist,
namreč veliko gospodarsko društvo
za vse Slovence, ali pa za vse avstrijske Jugo¬
slovane, ktero društvo bi imelo pravico razno blago
kupovati in prodajati.

Med tem ko ogerski Jud svojo smrdljivo in
škodljivo brozgo po Koroškem veselo prodaja (ker
jo more po ceni dati), gleda štajerski in dolenjski
kmet kislo na svoj hram, kjer vino neprodano leži,
on bi pa denarja tako živo potreboval! Da imamo
pa enkrat slovensko gospodarsko društvo, lahko bi

100

tisto vino od naših ljudi kupilo ali vsaj nekaj na
račun sprejelo, po drugi strani pa skrbelo, da ga tudi
proda. V ta namen bi društvo skrbelo za lastne
zastopnike v Celovcu, Beljaku, Gradcu, Pragi itd.
(kjerkoli bi kazalo) ter skozi nje svoje vino točilo
in na debelo prodajalo. Slovenski krčmarji v n e -
vinskih krajih bi društvu pristopili in se zavezali,
vino le od društva jemati. Rodoljubni Čehi  bi
nam na ljubo rajši pili slovensko ko ogersko vino.
Društvo bi lahko tudi napravilo svoje lastne pivo¬
varne  in v teh rabilo le savinjski hmelj in
češke  voditelje pivovarn. Ako bi kazalo, bi društvo
kupčevalo tudi z žitom, živino, prekomorskimi pri¬
delki, s tovarniškim blagom itd. S časom bi društvo
kupovalo graščine, fužine, tovarne  ter
tako slovensko ljudstvo oprostilo tujega jarma!
Stvar seveda ni tako lahko storjena, kakor lahko
se zapiše, pa za zdaj naj jo rodoljubi le premi¬
slijo,  tega je gotovo vredna. Treba bi bilo
mnogo denarja; pa pozabiti se ne sme, da „ i z
malega raste veliko“.  Iz začetka ni do¬
bro, se preveč zaleteti, ampak počasi in pre¬
vidno  je treba naprej stopati. Vse gre, ako
človek le hoče in je Božja pomoč na
strani!

IX.

Gospodarstvo s Časom.

„Čas je denar“, pravi Anglež. Ko bi vsak
pomislil, kako dragocena reč je čas za večnost in
za telesne potrebe, gotovo bi se toliko časa ne
ubijalo po praznem. Vsakemu iz nas je le nekaj
časa odmerjenega; v tem času si moramo zaslužiti

101

nebesa; ne bo pridjana niti ena minuta. Več ko
je kdo dobrega storil v tem času, večo plačo bo
tudi užival v večnosti. Kdor je tedaj moder, bo
porabil svoj čas, da si nabere toliko več zakladov
za večnost, to je dobrih del.

Pa tudi za posvetno gospodarstvo je škoda,
ako ne znamo ali nočemo porabiti časa. Najdejo
se ljudje, ki po cele dneve in celč v delavnikih
posedajo po krčmah; ali ni škoda za čas ? Dobi
se včasih gospodar, ki o lepem delavniku, ko ima
dosti dela pri hiši, sname puško raz klina in
hajdi v goro za zverino, kjer potrati celi dan;
ali ni škoda za čas? Najdejo se gospodarji, ki
se klatijo brez pravega namena po vseh sejmovih,
in mislijo, da brez njih sejem ni popolen; ali ni
škoda za čas? Delavnemu človeku je privoščiti
nekaj odduška, nekaj počitka in zabave ob ne¬
deljah in praznikih. Toda, cele delavnike zgub¬
ljati po praznih potih, to je škodljivo in pogubno
za vsacega gospodarja. Ne samo, da on sam delo
zamudi, tudi njegova družina se pri delu ne bo
pretegnila, če vidi, da je gospodarju za delo tako
malo mar. Ni mogoče, da bi tak dobro gospoda¬
ril. Pustite puško in lov, pustite kvarte, to ni
za kmeta! Kdor se je delavnosti in skrbljivosti
navadil, on noče niti ene ure brez prida zgubiti.
Še ob nedeljah, kedar ne dela, misli na to in ono,
pogleda tam in tje, če je vse v redu; in še pri
kratkočasju, kedar kaj poučnega ali spodbudnega
bere, išče dobička za svojo dušo ali pa pouka za
posvetno življenje. V zabavni družbi poštenih so¬
sedov pa posluša in poprašuje, da bi kaj več zvedel,
da bi se izomikal, da bi se kaj novega naučil za
svoje gospodarstvo.

Kakor ptica za petje, tako je človek ustvar¬
jen za delo. Kdor pridno dela in ne zapravlja, n e

102

bo reven ostal; dostikrat, ja največkrat pride
revščina iz nemarnosti in potrate. Naša domovina
ni preveč rodovitna; za pridnega pa ravno zadosti;
pridnega preživi še kraška zemlja! Mi Slovenci
smo potisnem v skrajni kot Slovanstva med Nemce
in Talijane. Oba ta omikana in delavna  na¬
roda nas skušata spodriniti: le pridnost in
varčnost  zamore nas Slovence rešiti! češki
bratje naj nam služijo v izgled: Čehi so neumorno
delavni, trezni in varčni; zato se med njimi raz-
cvita blagostanje  in to jih stori nepremag¬
ljive. Taki postanimo tudi mi!

S tem sklenemo to knjižico in želimo, naj
bi jo Slovenci v svoj prid prav pogosto prebirali!

Kazalo

Stran

Predgovor.3

Razne državne oblike.5

Oblika avstrijske države.8

Ustava .9

Pragmatična sankcija.11

Oktoberska diploma.11

Februarski patent.14

Decemberska ustava.14

Državne osnovne postave.15

Državno sodišče.20

Upravno sodišče.21

Vladina izvrševalna oblast ..21

Delegacije.23

Delokrog državnega zbora.24

Konvertovanje dolgov.25

Kaj je monopol.26

O papirnatem denarju.26

Kaj je privilegij.28

Kaj je ednina.  28

O ljudskem štetju .30

Državno-zborski red.32

Državno-zborski volilni okraji na Slovenskem ....  33

Volilni red za državni zbor.36

Priprava za volitve.40

Delokrog deželnih zborov.45

Delokrog deželnih odborov .46

Volilni okraji za koroški deželni zbor.48

Volilni okraji za štajerski deželni zbor.49

Volilni okraji za kranjski deželni zbor.49

Volilni okraji za goriški deželni zbor .50

Stran

Volilni okraji za isterski deželni zbor.50

Volilni okraji za tržaški deželni zbor.51

Uredba občin.53

Občinski volilni red.59

Splošne opazke o občinah.68

Okrajni zastopi na Štajerskem.70

O ljudskih šolah.76

O verskih šolah.78

Učni jezik v ljudski šoli.79

O šestletni šoli.87

O krajnih šolskih sovetih.89

O družbi sv. Cirila in Metoda.90

O političnih strankah.91

O časnikih.94

O političnih društvih.95

O poučnem berilu .96

Čitalnice in knjižnice..97

Narodno gospodarstvo.99

Gospodarstvo s časom.100

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

00000412327

\