Razne novicc. * Duhovniške vesti. V sredo, 1. marca, je bil inštaliran novi ljutomeraki župnik, 8. g. deželni poslanec Josip Ozmec. Inštaliral ga je preč. g. stolni župnik in kanonik Franc Moravec. — Za provizorja pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je imenovan tamošnji kaplan, č. g. Alojzij Sagaj. Odlikovan učiteli. NaduBitelj pri Sv. Trojici v Slov. gor. Jožel Maurifi je bil oldlikovan s Bastno kolajno za 401etno zvesto službovanje. * Nabožnc prldge za vojake ln zaledje. V posfnera 8asu bo prinašal naš list v jJtodlistku fvgake Številke sveti evangelij slddeBe postne nedelje in v zvezi ž njim nabožen nagovor iz peresa dobroznanih slovenskih cerkvenih govornikov. PrepriSani smo, da bo naše krš^ansko vojaštvo, kakor tudi yrlo, pošteno prebivalstvo doma ta na8rt z veseljem pozdravilo. -Kdor še nima našega lista, naj 51 ga brž naro8i! * Na delo za družbo sv. Mohorja! Ljubezen do Bitanja se je v vojnem Basu tsilno okrepila. Ze skoro vsaka glovengAca hiša na Sloven|skem Stajerju ima ,,Slovenskega Gospodarja^ in rtStražo."1 ,,Slov. Gospodar" se tiska sedaj v več kot 27.000 izvodih; a tudi ,,Stražini" naroBniki so se pamnožili na skoraj 7000. Skrbimo pa tudi, da število udoy družbe sv. Mohorja v naši lavantinski in v sekovski škofiji ne bo padlo. Prihodnje leto bodo tiružbine knjige krasili lepi spisi in slike 0 sedanji krvavi vojski. Vsi5 ki ste ostali doma, posebno ve zavedne slovenske žene in mladenke, agitirajte, da se vsaka hiša še te dni vpdše v družbo sw Mohorja. Na fleflo! Našim društvom. Ko ni bilo vbjske, je bil 8as od BožiSa do aprila doba občnih zborov in raznih drugih prineditev naših društev. V vojsikineni Basu se le malokatero drušrvo toliko ojunaBf, da napove ob8ni zbor. <To ni prav! Ravno sedaj je treba na vso moS delati na to, da naša dru&tva ne zaspijo, ali da draštvo popolnoma razpade. Slovensko Ijudstvo in naša gospodarska in politiBna organizacija se je zadnja leta ravno radi tega tako ojačila, ker je imela za seboj dobrodeLujoBo izobraževalno organizacijo. Zbirajmo sile, ki so ostale doma in prirejaimo ob8n,e zbore, da se delovanje naših tolipotrebnih društev 0živi. PolitiCna oblast nima ni8esar proti društvenim ob8nim zborom. * Slovenci, straža ob Adriji. Prioblčujemo na~ slednji odlomek pisma, ki nam ga je poslal z italijanslkrega bojiŠBa četovodja Megla, doma iz ptujske okolice: ,,Ali veste, zakaj se tukaj ob soški fronti tako krepko borimo? Zato, da branimo našo l]ubljeno slovensko domoviino pred hinavskim inv poželjivim Labom, ki bi rad požgal naSe vasi,, trge in mesta po Kranjskem, Slovenskem Stajerskem in Koroškem. A mi pa smo tudi za to tukaj, da rešimo naSe brate — beneške Slovence — izpod laškega jarma. 'Mi1 smo za to tukaj, ,da oelemu svetu- pred v^em pa-flašim narodnim nasprotnikom, bodisi z leve ali desne, pokažemo, da smo Slovenci nar^d, na katerega_se_^me cesar, država in domovina vsak Sais brezpogojno zanesti, da smo mi ljudstvo, ki je z dušo in telegom udano svojemu vladarju in prenese vap se tako krvave in velike žrtve. Mi smo pa tudi ljudje, ki upamo, da ae nam nikdar od npbene sirani ne bo več kratilo naših narodnih pravic in da boma povsod, glede šole, uradov in postavodaje enakopriavni z drugimi narodi. N a j m e r 0 d a j n i k r o g i u p Oi Iš t e vi a j 0 , da smo Slovenci nepremagljiva gtraža habsburSkega cesarstva ob Adrij i.'; — Tako pišejo naši brabri vojaki! * Poziv na bolgarske kinete! V čem mo6 Bolgarije oblstoja, povedo bolgarski listi, ki zdaj prinašajo debelo tiskan oklic, glaseč se: ,,Kmetove, orete i sejte! V zemljedeleto je silata i bogatstvoto na Bl;;arija. Maže ia ženi imate dlg, da zasejat ra^otnata /emlja:" (Kmetje, orjite in sejte! V poljiedeistviu ie mo5 in bogatstvo Bolgarije. Možje in žene imajo dolžnost, da zasejejo obdelano zemljo.) — Bolgari tedaj znajo ceniti kmečki stan. T.udi na Slo^enskem se že dviga poljeidelca veljava in sicer ne le na deželi, a celo po mestih. * Mrtvi se oglašajo. Oi HenriJcu R e p i n a iiz KrBevine pri Mariboru m dolgil? 16 mescev ni vedelo, ali je padel v bitki pri Lvovu mesca avgusta leta 1914, ali je ujet Njegov o&e. na stara leta prepuščen lastni usodi — umrli ste mu žena in h8i — je popraševal na vse strani za avjojtm Hinkotom,, a od nikoder ni dobrl povoljnega odgovora. Dne 15. febr. pa je dobila nekdanja Repinetova gospodarica z Riisjkiega dopisnioo, da še Hlenrik Repina živi. Ujetnik jej piSe, da je zdrav v ruskem ujetništvu. 0<5e se je pri poroBilu od veselja razjokal., —: Po preteku šestih raescev ge je zopet oglaisil iz ruskega ujetništva u8itelj Ivan J a n 8 i 6 od Sv, Marka niže Ptuja. Piše, da je poroSal na vse stra|ni, velikokrat, pa odgovora ni dobil nobenega; njegovi znanci, najbrž se je godilo tako tudi njegovim starišem na Sladki gori, pa so zastonj pri8akovali od njega poro8ila. — Se dalje je potrebovala iz Rusije naslednja vest: Družina Iv a n u š iz Borovec je žalovala za ,,mrtvim" ofietom. Bil je nastanjen v Przemyslu, ko je padla trdnjava; pretekle dni pa je pisal, da živr, Kakor da bi vstal od mrtvih, ko je vendar preteklo skoraj eno leto, odkar ni bilo 0 njem ne duha in ne sluha. * Kdo kaj ve? Simon C e 1 a n od 87. pešpolka, 3. stotnija, je bil baje dne 22. oktobra 1915 na italijanskem bojišču ranjen, a se dosedaj ni dobilo nobenega natančnega poroBila. Prosi se njegove tovariše, da naj sporočijo o8etu Andreju Celan, posestniku v Cirkovcah. — Pogreša se Franc S t 0 j n S e k, vojak gorskega trdn.iavsko-topni8argk;ega polka, vojna pošta štev. 350. Pogreša se že od 4. junija 1915. Kdor kaj ve 0 njem, naj blagovoli to sporoBiti Tereziji Stojnšek, DonaBka gora, pošta Rogatec. — Anton F r a n 8 i 8, od 87. pešpolka, 7. stotnija, vojna pošta štev. 73, ge pogreša od za8etkja decembra 1914. Nahajal se je na ruskem bojišBu. T|omaž P e t e k od 26. domobranskega pešpolka, 5. stotnija, vojna pošta štev. 48, se pogrpša od konca decembra 1914. Naiha- jal se jo na ruskcm bojiš8u. Ce kdo kaj ve 0 obeh piogrešancih, se uljudno prosi zal pojas|nilo. Naslov: Ivan Petek, Bresnica, Sv, Lenart, pošta Velita Nedelja. — Ivan P r 0 d n i k, ki je služil pri 17. peSpolku, 12. stotnija, že ni pisal od mesoa junija 1915; njegov brat I^erdinand, ki je bil pri 26. domobraiiskem pešpolku, in prideljen k pionirskemu oddelku, že ni veS nobenega glasu dal od sebei od avgusta 1. 1914. Pojasnil lepo prosi mati Neža Prodnik, Solčiava, štev. 17, Stajerska. * Kaj[ bo z uietniki-delavci? V pondeljek, dne 28. lebr., se je v porotni dvorani mariborske okrožne sodnije vršilo zborovanje župaiiov mariborskega 0kraja radi ujetnikov-delavicev. Zborovanje je vodil g. namestniški fajnik Sima-Gall, ki je tudi pojasnil vge točke novih pogojev glede ujetnikov. Razprave so se med drugimi udeležili tudi poslaneo Pišek, Laisbaher, Skof, Girstmayr, Repnik, Galunder in drugi. Izvolila se je deputacija, ki bo cesarskemu namestniku 0sebao predložila želje kmeBkega ljudstva glede sprememb novih za kmeta neispreiemljivib doloBb giede ujetnikov. Posebno se je naglašalo, da so trde sledeSe doloSbe novih določil: 1. Odškodnina za hrano ujetnikom se od 1. marca naprej ne bo ye8 izpla&evala. 2. Ujetnike mora dati delodajalec gam na svoje stroške ^sakih 14 dni zdravniško preiskati in jim v sluBaju bolezni dati zdravfniško pomoč, 3. Za vsakega ujetnika se mora vložifi kavci|a 30 K. 4. Ujetnikom se mora dajati dnina 15 do 50 vin. na dan. — G. komisar Sima-Gall je dal še slede8a poiasnila: 1. Kdor ho6e imeti ujetnike poid novimi pogoji, mora do 15. marca vplaBati kavcijo pri okr. glavarstvu. 2. Delovna doba ni od 6. do 6. ,ure, ampak oel dan, kakor pri doma8ih .delavcih. 3... Prevažanje ujetnikov ni treba plačati, ikier stroške prevažanja iz taborišBa in nazaj nosi vojaška uprava. 4. Pri okrajnem glavarsfvu se lahko dobi dovoljenje, 3a sme manjSe število ujetnikov posebej spati v hiši posestniikia, kjer delajo, in S. da jih smejo stražiti domačte nevojaške 0sebe, če se za fo dobi uradno dovoljenje. Skrb za spomladansko setev. Okrajna glavarstva so po naro8ilu cesarske namjestriije izdala na ob8ine, šolska vodstva in orožnike obširna navodila za spomladno setev, — Kakor izvemo, bo minigtrstvo za deželno brambo izdalo prihodnje dni obširna doloSila glede vojaških dopustov za spomladanska dela na polju. Prodaja pleraensklh volov omejena. Mariborgko okrajno glavarstvo je odredilp, da se plemenski voli in voli za vožnjo brez dovoljenja okrajnega glavarstva ne ismejo prodajati- Ta odlok ima namen, da se voli ne prodajajo iz okraja. * Nova dolofilla prl zmletvl koruze. Vlada je izdala letos posebna dolo8ila pri zmletvi koruze za sevierne dežele in posebna dolo8ila za južne dežele v naši drža\i in sicer iz vzroka, kjer |e bila do sedaj koruzna moka v severnih deželah naše države ve8 ali manj neznana in ljudje niso bili rva njo navajeni, do8im je pa v alpskih in sploh v južnib deželah naše države poglavitna hrana pretlivalstva. Za geverne dežele je dolofieno, da se bo mOrallio izmleti iz koruze samo 60 oŁtet. za zdrob in moko, v. južnib deželah, tprej tudi pri nas, pa 70 odstotkov. Pri nas se bo zmlelo iz 1 kg koruze 40 dkg zdroba, 30 dkg moke in 27 dkg moke za živinsko klajo, 3 dkg se pa ra8unajo za razprSenje. Cene bodo od mlina sledeBe: 1 kg koruznega zdroba bo stfal 68 vinarjev, moke 42 vin. in moke za klajo tudi 42 vin. Iz koruze se torej ne bo posebej izmlelo nobenih otrobov;, Odprava lesa za puškina kopita. Les za puškina kopita (oreh, 8esnja in pravi kostanj) se zopet pošilja A. Z. D. na Dunaj. Glede drugega lesa, ki se rabi v raznih artilerijskih delavnicali in zavodih, n. pr, jesen, mecesen, gmreka, hrast in bukev, se pa piripominja: Jesenov in meoesnov les mora biti na tanjšem koncu najmanj 25 cm debel in 2 m dolg. Za izdelovanje ojes se potrebuje kar najveS mogo6e 454 m dolgega lesa. Ostale vrste lesa naj se v celih kosih (hlodih) puste. V^aka pošiljatev ise mora s potrebnimi podatki naznaniti poveljgtvu V. armade, oddelek 1Q. * Grozdje za cesaria. Ravnateljstvo državnih (rtnic v Casli pošlje vsak dan sveže grozdjie v Senbrun za cesarjevo kosilo. Za cesarja določeno grozdje rase na nalaš8 za to določenih trtalh, katere goje s posebno skrbjo. Dokler ostanejo grozdi na trti ko dozorevajo, se vsak dan sproti nareže potrebna množina. Pozneje se hranijo v nalašč za to prirejenih skladiščih in sicer na neki poseibni nafiin. Vsak grozd se odreže s kolikor mogo8e dolgim steblom, ki se vtakne v steklenico, da grozd prosto visi navzdol. Tako grozdje ostane celo do marca popolnoma sveže. Jajjca z ve6 rumcnjiakl. V amierikanski poljedelski postaji v Maine so se skozi celo vrsto leti že preiskušala jajca od kakih 3000 kokoši, da se dožene, koliko rumenjakov vscbujejo. Tekom šastih let ge je našlo samo tri slučaje, ko so imela jajca po tri rumenjake. Vsako jajce je bilo, kakor pravi poroBilo, od druge mlade kokoši in je bilo vedno prvo jajce dofiSne kokoši. Vsak rumenjak je bil prevleBen s posebno kožico, edino beljak in lupina fite bili skupni. A med tern pa, ko rumenjak naVafdnega jajca tiste kokoši ne tehta mnogo ve8 kot vsak posamezen rumenjak od onih treh rumenjakov, sta beljak in lupina razmeroma mnogo težja, tako da tako nenavadno jajce tehta namesto 50 samo 80 gramov. Jajca z dvema rume^ njakoma so ravnotaka. Sevelda so taka jajca bolj po- gosta, kot ona ,s tremi rumenjaki. Izmed 3000 kokoši jili 80% ne znese nobeniih takih jajc bi drugib 20% jih znese edino samo v prvi dobi rodovitaosti. Med prvimi jajci jih je bilo potem navadno samo ena ali dve z dvema rumenjakoma. Kot vzrok, da nesejo kokoši taka jajca, se navaja prevelika rodovitnost kokoši. Ako se jajce natančjno preišBe, se opazijo tud; razpredelki, kako jajce tekom 24 ur rase in zori. Usnje ne poka. Namaži obutev vsakih 14 dni z ricinovim oljem; preden namažeš, izperi raz usnje mažo, ker se sicer ne more napiti olja. Podplati postanejo trpežni in ne pijejo vode, akn naraajžeš nove z lanenim oljera. Po maži poka usnje rado, treba je štediti ž njo in ne nanašati je kar na debelo na uanje Za mazanje s pasto ne jemlji nikdar krtaBice, ampak! platneno krpo. Zdrgni s svileno ali pavolnato krpo. Kadar prideš domov, se sezuj hitro in skrbi, da se prezrači obutev. Toplota noge in pot razkrajajo usnje. Kdor šepa, naj nabaše pri peti papirja, položi 8evelj in obteži pošepano mesto, da se zopet izravna. Prah, blato, posebno ilo\iica, mokrota, škodujejo usnju, treba je torej o&istiti in posu&iti obutev takoj, ko se sezuješ, Umiranje na morju. Splošno je razširjeno mnenje, da je smrŁ potapljajočega se mučna in težavna. Castnik, kli je bil rešen, ko se je že potapljal, je popisal svoja Bustva tako: Torpedo je bil zadel ladjo, znašel sem se kmalu zatem v vodi, poleg trupel, katera je premetavala voda. Nigo bila še docela mrtva, ali zaprte ofei in negibni udje so kazali, da jih je že minila volja življenja. Brez glasu, brez odpora so izginjali drug za drugim v globočini. Do tedaj sem pa mislil tudi jaz, 'da je umiranje na morju strašno, da se bojuje človek do zadnjega vzdiha z valovi, ki vle8ejo človeka va-se. Zdaj vem, da ni lepše> in lažje s mrti. Dolge ure so me premetavali valovi, posltal* sem brezčuten, želel sem si samo poSitka, spanja. Ko je prišla rešitev, mi ni bilo prvi hip niti prav, da so me prebudili iz sna, ki me je ravno zazibaval. Morda je uplivalo pri nas tudi to, da smo 6uli že ve8 no8i in bili v vednem pričakovanju smrti, ker smo vedeli, da nas zasleduje podvodni čoln, in ni je stvari, ki dene mornarju bolj slabo, kakor to zavratno zalezovanje. Vihre, bifk in morja se ne boji mornar. Skriti sovranik-torpedo, ki ga zalezuje in uni8i mahoma ladjo, to razbesni mornarja naravnost in mu vzame pogum. — Tako rešeni Bastnik iz francoske ladje gLeon Gambetta." Velik gozdni požar v Italiji. Milanski listi poro8ajo iz Bregcije, da je v dolini reke Bestino v Gornji Italiji preid nekaterimi dnevi divjal grozen gozdni požar, kateri se je razširil na 12 km, Z velikimi napori se je posreBilo kraj Tirrano obvarovati pred pogubo. Skoda znaša pol milijona lir. Praske ldobasice wkotouč." Praške klobasice j,,kotou8" (lirustavke) so vsakemu obiskovalcu tega obmoldavskega mesta predobro znane, Te klobasice so .sedaj zopet močno obrekovane. Trdi se, da so postale izopet čisto sključene in da so vedno manjšie. Nedavno je prišla neka gospa v trgovino, kjer se prodaja ta praška špecijaliteta. ,,Kaj stane ta klobasica?", vpraša gospa. — „24 vinarjev", odgovori trgovec. — ,,Dobro, zavijte mi jo v papir." — ,,Ali nimate ni6 papirja seboj, da bi jo zavili. Zavojni papir je zdaj tako silno drag." — ,,Papir? O da, vzamite to tramvajsko vozno karto. ki jo še imam od poprejŠnje vožnje. A ravnajte previdrtf), da klobasica ne smukne pri luknjici, ki jo je napravil sprevodnik na karti, venJ" Novo prerokovanje znane pariške vedeževalke madame TJiebes objavlja Mst ,,'Petit Journal." Mme. Thebes pravi: Konec vojne bo koncem mesca avgusta. V marcu pretresejo Evropo novi dogodki, ki bodo morda povzroBili, da prenehajo boji. Legltimacljie za prodaio voinooskrbnLh rcči. Vojnopomožna pisarna, prizadevajoB si na podl;:;. :¦ kaza ministrstva z dne 20. jan. 1916, zapričeto ; -.^bo nabirainja re8i za vojnooiskrb,ne namene izpupolniti in občinstvo primerno ščititi, je- si;orazumno z vojnooskrbnim uradom odredila, da morajo vsi, ki prodajajo (razpeBavaio) od obeh teii vojnooskrbnih uradov izfdane prodajne reči, ali tudi od posameznih tvrdk v korist oficijelne oskrbe v tržtvo oddane knjige in podobe (slike), imeti legitimacije, obstoječie iz črnih, na zunanji strani vojnooskrbni fnonogram in zlafega cesarskega orla z rudeeim križem na prsih imajo8e knjižioe, katere izdaja saino vojnopomožni urad. Te knjižice obsegajo ime, naslov in svetlopis (fotografijo) imejitelja in označujejo re8i, katere prodajati je upravičen, ter napoved cene, odnosno kazoč na oficijelne cenovnike, ki jiH mora tudi imeti. Samoumevno ne oj)roščajo te legitimacije od poprejšnje pridobitve v smislu obrtnega reda, oziroma tiskovnega zakona, potrebnega dovolila in natanBnega izpolnjevanja za nabiranje naroftil ali naročriikov veljavnih zakonitib določil. Na to se opozarja. občinslvo in vabi, da, si naro8a vojnooskrbne re6i le po ogel>ah imajofiih predopisane legitimacije, ter da zavraea ali pa ovadi takšne osebe, ki nirrKajo teh legitimacij. Ker je po novem ukazu nadaljnja prodaja vseh reBi v korist posameznih društev ali vojnooskrbmih uraJdov navezana na dovolilo, kojo je dobiti od oblastva in ker se v slučaju (lovoljenia prodajalcem . izda,ja,jo prirnerne legitimacije, je občinstvu mogoco. podpirati oblastva pri povsem potrebni uredbi tega novega nabiralnega na8ina Dopisi * Marlbor. Od dne 28. iebruarja nadalje prodaja mariborski mestni magistrat na Rotovškem trgu sveža jajca; in sicer jajca najboljše kakovosti komad po 12 v, manjša jajca po 10 y. Marlbor. Za mariborsko okrajno glavarstvo se je proglasil poostreni pasji zapor. St. llj v Slov. gor. Bralno društvo priredi prihodnjo nedeljo, dne 5. marca, v Stov. domu dve igri: ,,Oh, ta Polona!" in ,iPrisiljen stan je zaniBevan." Polovica Sistega dobiBka se podari dobrodelnim vojnim namenom. Začetek po večernicah. Domačini in sosedje, pridite! * St. Ilj v Slov. gor. Velik in najlepši gozd cele župnije, ki se nahaja na Scbolovem posestvu v Zmrzleku, so začeli sekati. Padajo orjaške bukve in hrasti in smreke. Les se odvaža na železnico. Cudimo ge, ida gozda,rska in pofitična oblast dovoli, da se tako obširni gozd uniBi, ko je v 'tuldaišSnji okolici pornanjkanje lesa zelo občutno. Hoce. Pri g. Rečniku v Spodnji Ho8i štev. 72 se bodo cesarski žrebci pripuščaii m sicer od dne 1. marca naprej. Žrebci so lepi in težki. Pripuš8alo se oo zjutraj ob 7. uri in popoldne od 5. uri. Sv. Barbara v Halozab. V gospodarskem poslopju tukajšnje i osestnice Antonije Obran je izbruhnil požar, ki je uničil omenjeni posestnici gospodarsko poslopje in svinjski hlev. Bližnja posjopja so ostala nepoškodovana. * Kapela pri Radencth. Za hrabro obnašanje pred sovražnikom je bil ojidlikoVan dober prijatelj našega ,,Slovenskega Gospodarja" Ciril Lappi, Betovodja domačega pešpolka, prideljen k sosednjemu 8rnovojniškemu pešpolku, in sicer s srebrno ikblajno 2, razreda. * Sv. Miklavž pri Ormožu. Umrl je po kratki in mučni bolezni v najlepši. moški dribi, star komaj 47 let, ugleden posestnik Jurij Rižimaln. Rajni je bil skrben gospodar in dolga leta naro8nik »Slovenskega Gospodarja." ZapušSa ydovo s štirimi otroci. Naj v miru po6iva! * Sv. Lovrenc v Slov. gor. Neusmiljena smrt je pokon8ala mlado življenje. Nenasitljiva koščenka je zadela s svojim morilnim orožjem dobrega, pridnega, mlajdega Janeza Puh iz svetovnoznane obitelji Puho\ie. Bil je čvrst, močan in zdrav ter rastel kakor roža. Njegov duh je razodeval nenavaiclno naidar|enost Puhovega rodu. Bil je veselo upanje vdoveli materi in sestram. Lep vzgleid je dajal vsem družbenikom Marijine družbe, ker je svojo nebešlkb mater goreče častil s pogogtim preiemanjem sv. zakramentov. Ni še dopolnil 16. leta, a že ga je uničila stara nevoščljivka in sovražnica življenja. Dragi Janez! Ko smo dne 11. febr. stali ob ranem tvojem grobu z žalostjo v srcu in s solzami v o6eh, so nas tolažile svete besede, ki so se uresničile nad teboj: Ker je bil Bogn vš|e6 ga je Ijubil, ker je med , grešniki Gednostno živel, ga je vzel k sebi." Počivaj v rniiru in z,a nas pri Bogu prosi, da se vidimo v nfibesih! * Makole. Naša župnija šteje šest občin: Jelovec, Makole, Sy. Ana, Dešno, Pečke, Stopno in Statenberg. V teh obBinah živi okoli 3000 duš, Izmed njih je bilo doslej na vojsko poklicanih nekaj malo manj kot 400 mla)de.ni8ev in možt Kolikor sie je dalo dognati, jih je doslej od teh> 400 blizu do 30 srart storilo za vero, dom in cesarja. Zla- našie padle juna^ ke smo imeli dne 16. febr. slovesne zadušnice s črno odpevano sv. mašo in nazadnje turobni njrtvaški odpev ^libera*" Ganljivo je bilo gledati oerkefr blizu da polno pobožnega Ijudstva in miiogo sv. obhajil, katera so se darovala za blage pokojne naSe vojake-junake. * Celie. Dne 28. fefor. je umrl v Gradcu tukaijšnji eevlja^ski mojster in hišni posegtnik Jožef Prelog, doma iz Ljutomera, v starosti 48 let. Rajni je bil blagega m mirnega znafeaja. N. v m. p.! * St. Di pri Velenju. V nedeljo, 'dne 5. sušca, ob 3. uri popoldne, se vršr pri g. Tvanu Tanjšek, v gostilniških prostorih, gledališka prefctava ,.iTri sestre" v prid ranjenim in bolnim vojakom. PriBakuje se obilne udeležbe. * Trbovlje. Dramatični odsek ,,Orla" v, 'Trbovl.jah priredi v nedeljo, dne 5. rnarca, v prostorih trboveljskega Društvenega doma Barobno burko ,.Repoštev." Začefek toBno ob 4. uri popoldne. Cisti dobi8ek jo nani'en.ien RudeSeinu klrižu.. K__obi|Lni ufdeležbi vabi uljudno odbor. * RajilienbHrg. Dne 5>. marca, na pustno nedel,jo, priredi naše izobraževalno društvo zanimivo in pouBljivo gledališko igro ,,Svojeglavna Minka." Kor je Sisti dobi8ek namenjen v podporo nesreBnih vojakov, ki so v vojski oslepeli, vabimo k prav obilni irdeležbi. * Sv. Peter v Medvedbvem selu, V nedeljo, 5< marca, popoldne po veBernicah, priredi naše izobraževalno Jiruštvo zelo zanimivo pou8no-zabavno zborovanje s prizori, "deklamacijami in petjem v proslavo naših junakov na bojnem polju. Udje in prijatelji društva, vsi na zborovanje!