Dokumenti za akcijo
Smo sredi razprave o mestnem in občinskem statutu in statutih krajevnih skupnosti. V naših družbenopolitič-nih prizadevanjih bi morali storiti vse, da bi v statute vgradili vsebino zvezne in republiške ustave, kakor tudi našo dosedanjo družbenopolitično in gospodarsko prak-so po sprejetju ustav.
Republiška ustava govori o tem, da je statut občine skupen dogovor delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja in združevanja v občini. Sprejme ga občinska skupščina po razpravi v Sociali-stični zvezi delovnega ljudstva.
Razumljivo je, da bomo razpravo o novih statutih tnesta, občin in krajevnih skupnosti ustvarjalno povezo-vali z družbenimi in gospodarskimi nalogami, še posebej z ugotavljanjem, kje smo in kaj smo dosegli pri uresniče-vanju zakona o združenem delu, kako deluje delegatski sislem, skratka, gre za to, da napravimo nove napore za oživljanje našega družbenopolitičnega sistema, kakor sta ga začeli zvezna in republiška ustava.
V razpravi bomo vsekakor marsikatero rešitev še kon-kretneje opredelili, še posebej glede na študijo tovariša Kardelja o smereh razvoja političnega sistema sociali-stičnega samoupravljanja, ki jo je sprejela 30. seja pred-sedstva CK ZKJ.
Najbrže bomo morali prav na osnovi te študije doseči take opredelitve, ki bodo omogočile, da bo delegatski sistem še v večji meri postal celovit izraz stališč, predlo-gov, zavesti delovnih ljudi in občanov, kakor tudi pro-blemov, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem ži vl jenju.
Tudi družbeni zbor naj bi bil veliko bolj kakor do sedaj izraz delovanja in politike družbenih organizacij. Druž-beni sveti naj bi postali mesto, koder bi se koordinirala stališča vseh družbenih činitel jev v občini, kar bi gotovo veliko prispevalo k boljšim rešitvam posameznih orga-nov oziroma skupščine.
Vsekakor bodo doživele precejšnje spremembe in do-polnitve tista določila v statutu, ki govorijo o družbeno-političnih organizacijah, da bi bilo njihovo delovanje tako usmerjeno, da bi bilo na vseh nivojih vključeno v delovanje delegatskega sistema. Temu bo vsekakor v precejšnji meri prispevala razprava, ki prav tako poteka te dni, to je o pravilih Socialistične zveze delovnega ljudstva v mestu, občini, krajevnih skupnostih. Spre-tnembo pravil je narekovala ustavna funkcija SZDL, zakon o združenem delu, pa tudi drugi politični doku-menti, ki so bili sprejeti v zadnjem času in ne nazadnje statut republiške konference SZDL.
- Ni odveč trditi, da so bili že y pripravah na nove statute vloženi veliki napori, da bi le-ti izražali specifič-nost posamezne občine oziroma krajevne skupnosti. Naj-brže bo treba še podrobneje obdelati in razširiti tista določila, ki govorijo o specifičnosti občine. Glede na strukturo gospodarstva kakor tudi posebnosti nadrugih področjih, od kulture, zdravstva, šolstva in znanosti, bodo morali v našem statutu v razpravi še marsikaj dopolniti. Tako specifiko nam narekujejo tudi pozitivne izkušnje, ki smo jih dobili v minulem triletnem obdobju. Taka usmeritev nam bo najboljša zagotovitev, da bo , javna razpra va o statutu mesta, občin in kra jevnih skup-nostih istočasno zajela tudi izkušnje pri uresničevanju in delovanju delegatskega sistema. To pa najtn bo obe-nem že tudi nadaljevanje priprav na volitve prihodnjega Ieta.
Najbrže bo razprava nakazala rešitve, ki naj bi vodile k temu, da bi bila Socialistična Zveza in sindikati družbe-ni preverjevalec usmeritve in delovanja skupščine. To pa bo terjalo podrobnejšo opredelitev o odgovornosti delegata in članov delegacij pri njihovem delu.
V razpravi je pričakovati predloge in zahteve, da bi še bolje opredelili odgovornost občinske skupščine pri ure-sničevanju politike, ki je bila sprejeta na osnovi delegat-skih odločitev. Taka usmeritev bi v marsičem pripomo-gla k temu, da ne bi politike in odločitev samo sprejema-li, marveč jih tudi dosledneje in odgovorneje izvajali.
Tudi statuti krajevnih skupnosti bodo morali čim bolje opredeliti razvoj delegatskega sistema v krajevnih skupnosti, odnos organizacij združenega dela in krajev-ne skupnosti, razvoj malega gospodarstva, zaposlovanje, odnos samoupravnih interesnih skupnosti in krajevne skupnosti, kakšna naj bo materialna osnova krajevne skupnosti, njena vloga v sistemu družbenega planiranja, vloga subjektivnih sil pri uresničevanju ustavne zamisli krajevne skupnosti. Bazprava o statutih bo nudila mož-nost, da spregovorimo o tem, kako velike naj bodo kra-jevne skupnosti, seveda ob dejstvu, da mora biti krajev-na skupnost samoupravna socialno-ekonomska zaklju-čena enota za zadovoljevanje vsakdanjih potreb delov-nih ljudi in občanov. Krajevna skupnost naj bi bila tako zaokrožena, hišni sveti naj bi k temu bistveno pripomo-gli, pa tudi organiziranost subjektivnih socialističnih sil, da bi omogočala nenehno zbliževanje in sodelovanje delovnih ljudi. Krajevna skupnost naj bi bila izraz hu-mane usmeritve naše socialistične družbe.
Razprava bo prav gotovo veliko prispevala k tetnu, da ne bodo statuti samo pravni dokumenti, marveč predv-sem program uresničevanja razvoja občine kot samou-pravne komune in krajevne skupnosti kot samoupravne celice delovnih ljudi in občanov. Statut mesta Ljubljane pa bo ob taki usmerit vi integraci jski izraz delovnih 1 judi in občanov vseh 1 jubl janskih občin in krajevnih skupno-sti.
Vojko Novak C_________________________________