DNEVI OBISKA
FRANCOSKEGA ZUN. MINISTRA
BARTHOVJA V BEOGRADU
Dragi gost na svečami seji narodnega predstav* niStva (v sredini). V ospredju sedi predsednik vlade g. TJzutnovič, na desni pa zunanji mimisteij g. Jevtič. Narodno predstavništvo posluša nagovor predsednika senata g. dr. K. Kumanudija,
25LETNICA SOKOLA V SODRAŽICI. V nedeljo 19. junija je vil Sokol Sodražica z okrožnim, zletam. Svetnico delovanja. Prireditev je izredno lepo uspela in pokazala, da je su-dražašiki Sokol zelo delaven. Naši sliki nam kažeta starosto Josipa Oberstarja, ki tudi že načeluje društvu 25 let in upravo Sokola s starosto Oberstarjem v sredini.
Na terasi hotela na Avali, kjer se Je najprej po* klonil neznanemu vojaku, posluša g. Barthou poročilo, kako se je srbska vojska borila 1. 1915« okrog Beograda pri veliki avstrijsko-nemžki ofenzivi in kako je po solunskem prebitju spet zasedla prestolnico. Na desni ob sedečem gostu sta francoski poslanik g. Naggiar in vojni mlJ nister general g. Milovanovič. Poročilo je podal kapetam g. Milan Prosem.
SOKOLSKI PLAVALNI TEČAJ ZAKLJUČEN. Pred dnevi se je zaključil šestdnevni plavalni tečaj Sokola kraljevine Jugoslavije, ki se je vršil v zimskem in letnem plavališču »Ilirije« v Ljubljani od 20. do 25. junija. V tečaju je poučeval plavanje inženjer br. Artuš Scheiner iz Prage, br. dr. Pertel je predaval o telesu in pomoči Utopljencem, inž. br. Bloudek pa o gradnji plavališč. V tečaju pridobljeno znanje bodo tečajniki prenesli v svoje župe ter se bo na ta način ta lepa in zdrava telesno-
vzojna panoga uvajala tudi v vse sokolske edinice
PREDSTAVNIKI VISOKOŠOLCEV PRI NOVEM ZAGREBŠKEM NADŠKOFU. Novoimenu-Vani še mladi zagrebški nadžkof koadjutor g. ar. Alojizlj Stepinac j« deželein številnih čestitk in poklonitev. Posebno prisrčno je bilo v zagrebški nadškofijski palači na Vidov dian, ko se je pri mladem nadškofu zglasilo veliko odposlanstvo iz zagrebškega vseučilišča. Nad 30 visokošolcev je zastopalo vise strokovne klube vseučilišča. Ko so pozdravili nadškofa, je vzradoščen poudaril, da je šele sam nedavno, pred štirimi leti, zapustil vseučilišče. »Ne bodite malodušni!«, je mladi cerkveni dostojanstvenik, ki je v vojni preizkušal svoj pogum in domoljubje kot dobrovoljec-oficir na solunski fronti, izipodtoujal visokoSoice. »Narod s pravico pričakuje od vas, da mu vrnete, kar vam je on dal!« Naša slika nam kaže dr. Sitepimca kot dobrovoljca podporočnika na solunski fronti 1. 1918. Poleg njega je črnec, kil mu je dr. Stepinac rešil življenje.
NOVA ELEKTRARNA PRI SV. ANI NAD TRŽIČEM. Predzadnjo soboto zvečer je bila mala slovesnost pri Sv. Ani, ko so spustili vodo v podzemski rov in so se prvič zavrtele turbine v novi elektrarni tržaške predilnice. Podjetje g. inž. Josipa Dedeka je začelo graditi elektrarno lansko jesen im jo je zdaj dogotovilo. Ve3 čas gradnje je bilo dela za 200 do 300 delavcev, ki so dobro zaslužili ki tudi pošteno delali. Podzemski rov od jeza pri Potočniku do Tominca meri 1400 m, je visok 2 m, širok 1.90 m in ima obliko podkve. Nova elektrarna bo vedno v pogonu. Poleg strojlnice stoji lična hišica za dva paznika, ki bosta pazila na vso napravo. Naša slika
L kaže novi mest čez Mošenik pri Tomincu z novo strugo.
__
ZGODOVINSKI TRG GUSTANJ se lepo razvija. Dasi šteje le 1200 duš, vendar ima 25 delavnih društev. Ker dobiva tudi letoviščarje, je Rdeži križ lani zgradil pod vznožjem Urške gore lepo kopališče, ki se izroči 8. t. m. v splošno rabo
85LETNICO POROKE sta proslavila 19. junija še čvrsta in zdrava gori-fika rojaka gg. Marija in Andrej čar-go, doma iz Volč pri Tolminu. V svoji dolgi življenjski dobi sta preživela nunoigo lepih trenutkov in tudi udarcev, med temi vse trpkosti vojne, begunstva in fašističnega preganjanja. Zapustiti sta morala rodno- grudo in se naseliti, pri svojih hčerkah v Trbovljah. Svoje otroke sita vzgojila v narodnem duhu. Gomilčeva hiša je bila vedno zbirališče vseh zavednih In iskrenih Slovencev. Vsi prijatelji in znanci jima žele, da preživita jesen življenja v krogu svojcev tako lepo in zadovoljno kakor sta živela nekdaj onkraj meje ob bistri Soči. Se mnogo let!
naših krajih
ODHOD KOMANDIRJA NOVOMEŠKE OROZ-N1ŠKE ČETE. Novo mesto se je na nedavnem poslovilnem večeru na prisrčen način poslovilo od priljubljenega orožniškega majorja, komandirja novomeške orožniške čete g. digorija živ-koviča in njegove ge. soproge. G. Zivkovič, ki odhaja nia novo službeno mesto v Ogulin, si je po dobrih treh letih bivanja v Novem mestu pridobil srca vseh meščanov. Zaradi svojega prijaznega nastopa je bil povsod dobrodošel gost. G. maroju in njegovi ge. soprogi želimo ma novem službenem mestu vso srečo!
70LETNICA UGLEDNEGA LJUBLJANSKEGA
PODJETNIKA. 30. junija je praznoval 7Meitnico rojstva znani ljubljanski krovski, kleparski in inštalaterski podjetnik g. Teodor Korn, posestnik na Poljanski cesti. Vrli mož je po rodu iz Lehestena v Turingi ji in je prišel v Ljubljano že kot 221ebni mladenič. Vstopil je v podjetje svojega sitrlca Henrika Koma, ki se je bil osamosvojil že 1. 1852. Leta 1906. je podjetni Teodor sam prevzel po stricu podjetje, ki je bilo tedaj še v Slomškovi ulici, in ga v kratkem ča-fcu lepo razširil. Pred 33 leti je g. Korin privede! v Ljubljano svojo življenjsko družico, veleposestnikov« hčerko Marijo Peterkovičevo iz Brežic, s katero sta vzgojila šesit otrok. Vrli gospodar se nikoli ni udejistvoval politično, bil pa je član mnogih dobrodelnih društev in je imel sploh za siromake vedno odprto roko. še mnogo leti
PRI KOPANJU JE UTONIL te dni v Savi v Medinem maturant trgovske akademije g. Tone Kraje, sin uglednega lesnega trgovca in veleposestnika v Grahovem pri Ceriknici. žalosten konec mladega maturanta je zbudil v Ljubljani splošno sočustvovanje.
NOVA CESTA NA POHORJE. Lansko jesen se je posrečilo izposlovati dovoljenje za pričetek gradnje avtomobilske ceste Ruše—Sv. Areh, ki bo vezala Dravsko dolino z grebenom Pohorja, odnosno se bo pri Sv. Arehu združila z avtomobilsko cesto Reka—Sv. Areh, ki se že gradi, in z zvezno cesto Sv. Martin na Pohorju—Sv. Areh. Občinska uprava v Rušah je sklenila podpirati brezposelno delavstvo z zaposlitvijo pri gradnji navedene ceste. S pomočjo banske uprave, sreskega cestnega odbora in domače občine se je posrečilo dobiti toliko denarnih sredstev, da se je delo pričelo lani novembra. Danes vihti težke krampe in lopate ter vozi razno gradivo 45 delavcev. Dograjene je že blizu 1 km ceste. Prvotno glavno traso je napravil strokovni učitelj g. Ivan Robnik, podrobno traso pa je dala napraviti banska uprava inž. Ferlugi. Cesta se gradi pod vodstvom sreskega cestnega odbora (inž. goberl). Vestni delovodja je Bogomil Stani
TUDI V JUGOSLAVIJI IMAMO ZAMORCE. Le redkim je znano, da ži/ve v Jugoslaviji tudi pravi zamorci. Ob Bojani, obmejni reki med Jugoslavijo in Albanijo, žive še štiri čistokrvne zamorske rodbine, katerih pradedje so prišli svoječasno kot sužnji s Turki v te kraje. Na sliki vidimo zdravnika g. dr. Traunerja med zamorčki. Zamorci prebivajo v siromašnih kočah z drugimi prebivalci, vendar se ž njimi ne družijo, žive kakor drugi od kmetijstva. Možje so na delu v Ulcinju. Takoj ob izkrcanju v Ulcinju srečaš kakega člana majhne zamorske kolonije, Vljudni so in silno ustrežljivi.
Siatota v Memčiji udtdena
Propagandni minister dr. Gobbela,
.Ustreljeni zarotnik general Schleicher, bivši nemški državni kancelar.
NAJSTAREJŠI ČLOVEK UMRL. že večkrat so poročali listi, da leži Zaro aga, ki so se o njem raznašale vesti, da Šteje 160 let, a ima v resnici 120 let, na smrtni postelji. Umrl je v Istambulu po kratki bolezni pretekli petek. Na sliki ga vidimo z bolničarko ki mu pomaga prebirati eno izmed neštetih pisem, ki so prihajala dnevno iz vseh koncev sveta na njegov naslov
Nezvesti državni podkancelar Papen, ki je bil baje tudi med zarotniki. Pred aretacijo ga j« rešil državni predsednik HindectfouKj.
Kakor poročamo v političnem pregledu, so Hitler in njegovi ožji somišljeniki prišli v soboto na sled zaroti v lastnih narodno socialističnih vrstah. S hitrim nastopom proti zarotnikom, katerih glavni voditelji so bili odstavljeni štabni načelnik napadat, nih čet stotnik RShm, bivši državni kancelar general Schleicher, bivSi ministrski svetnik Klausner, divijjijski general Schneidhober in drugi. Schleicher, njegova žen* in Klausner, vodja katoliške akcije, so bili ubiti pri poizkusu upora pri aretaciji. Po prekem sodišču so bili ustreljeni Schneidhober In drugI, a Rohm in nekaj drugih je izvrfiilo samomor. Upor je zaduSen
Predsednik pruske vlade Goring, ki ja
s svojimi varovalnimi oddelki in pruskfli deželno policijo zatrl revolucijo
Nemški državni kance jar Adolf Hitlec