Nošo narodno nošo. S prebujanjem naše narodne zavesti je vzrastlo tudi zanimanje za t. zv. narodno nošo. Resnica je, da ima naša narodna noša na sebi nekaj lepega, značilnega, svojega. Kako se temeljito razlikuje na pr. od na- rodne noše hrvatske! V Beli Krajini še vidiš >bregeše« (bele prtene hlače), tostran Gor- jancev pa jih ni več. Zato so nam Belokranj- ci rekli, da smo »črni Kranjci«, ker prt nas prevladuje temna barva'. Tudi ženska na- rodna noša je precej različna n. pr. od one, ki jo nosijo Žumberačke in Bojanke. Pa tudi ziljska narodna noša je drugačna nego n. pr. dolenjska, kjer prevladuje »peča« nad »av- bo«. Avba je predvsem doma v gorah. Vsa naša narodna noša ima na sebi go- ralski značaj t. j. spominja nas na gorske narode. Sicer pa se povsod v narodni noši izraža namen: prilagoditi obleko krajevnim razmeram. Na vročili ravninah slavonskih je bela lahna prtena obleka najprimernejša. Isto opažamo n. pr. v vroči Romuniji, kjer so moški po večini popolnoma belo oblečeni. Za naše kraje bela obleka ni bila primerna: za v gore, za v hrib je bila primernejša jirhovi- na. Lepa bela ženska obleka, ki je kras vsa- ke Hrvatice, bi se zdela pri nas preveč bela, prazna in premalo olišpana. Zato se je vzelo barvano blago temne barve. Slovakinje so bolj ljubile svetle barve domačega izdelka: pa tudi Slovaki so lju- bili slikovito nar. nošo. Na Češkem sploh prevladujejo žive barve. Isto bi mogli pisati o poljskih, ruskih, ukrajinskih nar. nošah. Vsak narod si je izbral obleko po svojem okusu. Zato se v obleki izraža nekak ljudski okus in celo več: zdi se, da je v nji izražena ljudska duša. Zato je razveseljivo, ko čita- mo, da raste pri nas zanimanje za narodno nošo: želeti je le, da bi rastlo v pravem smi- slu. Ni namreč vsaka izmišljena stvar — na- rodna noša. Bili so časi, ko so si naše žene izdelova- le svojo obleko same doma. Pisec teh vrst je še poznal staro ženico, ki je delala peče. Da- nes ni več niti te ženice niti njene koče. Bilo je zanimivo videti, kako je imela starka napeto belo blago na statvah in je vanj vezla najlepše rože in liste, kakor si jih je sama izmislila. Dandanes se peče in avbe več ne izdelujejo, pač pa se posveča večja pozornost narodnim vezeninam. To, kar zo- vemo navadno narodno nošo, je bila prazni- ška obleka naših prednikov. Imeli so jo za nedelje in praznike, za svatbe in za domače slavnosti. Toda poleg te praznlške obleke so nosili tudi obleke po svoji modi. Takrat mesto ni imelo na deželo takega upliva, kakor dandanes. Sedaj je navadno vsaka novo moda v par tednih prišla iz me- Vprašanja in odgovori. F. C., Toplice. Ker je dne 6. marca 1917 umrl mož, ki je bil na plačilni poli za državni vzdrževalni prispevek napisan kot prejemnik izplačil, je njegova žena dne 1. aprila 1917 oddala polo, da bodo odpisali moža, a še dosedaj ni poje nazaj in je žena se- veda ves čas brez podpore. Kako pomagati? Če je bila podpora priznana za več oseb, ima podporna komisija, če je dobival podporo umrli mož tudi za svojo osebo, ustaviti le na umrlega odpadajoči del podpore, za doslej ostale upravi- čence pa je napraviti novo polo in na njej napi- sati novega prejemnika izplačil, ki ima pravico hoditi po podporo; če pa umrli mož za svojo osebo ni dobival nobene podpore, temveč, bil na poli napisan le kot prejemnik izplačil v imenu drugih upravičencev, mora pustiti komisiji višino podpore nespremenjeno — razen v kolikor jo ima po poznejših zakonih zvišati — in le ime prejemnika izplačil popraviti. Ce ta malenkost še dosedaj ni rešena, sku- šajte spraviti zadevo najprej potom osebnega po- sredovanja na c. kr. okrajnem glavarstvu v tek; če to ne bi pomagalo, se pa pritožite na c. kr. domobransko ministrstvo na Dunaju, s čimer sicer lahko tudi že na glavarstvu zagrozite. Mogoče je pa tudi, da je bila podpora pri- znana samo za umrlega moža in je komisija- podporo kar ustavila, ker ni bilo po njegovi smrti nikogar več, kateremu je bila izprva podpora pri- sta tudi na kmete: Tam so mislili, da je to »gosposko«, in uboge šivilje so morale na vso moč skrbeti, da so bila naša »kmečka dekle- ta« na oko bolj »gosposka«. To pa je bila ve- lika napaka, ker smo pri tem popolnoma po- zabili na svoje domače vzorce, ki so jih po- znale naše stare žene. Kaj morebiti mislite, da starj ljudje niso imeli okusa? Kaj še! Imel so ga več nega ga ima današnji svet. Le odprite kako skrinjo, kjer so stare obleke kake stare tetr ali ba- bice — boste videli, koliko je na njih lepe- ga! Takrat so žene sledile svojemu zdrave- mu kmečkemu okusu in to, kar so nosile, je bilo res njihovo, t. j. bile so to slovenske že- ne, one, ki jih je videl še naš pesnik Vodnik in jim je zapel pesem. Danes bi komaj še katera naših deklet vedela, kakšna je bila mezelanka. S tem nečem reči, da je vse slabo, kar je prinesel poznejši čas in da v evropski, ljub- ljanski, dunajski ali pariški modi ni nekaj primernega tudi za naše kmečke žene. Ho- čem samo reči, da je bilo v starih oblekah mnogo lepega in kar je glavno, da je bilo to naše. Naše stare »mojškre« so znale po svoje šivati, ne rečem, da niso poznale sve- tovne mode, saj moda je kakor bolezen, ki se kmalu povsod razleze, ampak uporabljale so pri tem bolj naše stare reze in načine. V tem smislu se je začelo na pr. na Če- škem zadnji čas gibanje med ženstvom za je 1* za zaslužek nesposobna m nj««« »reraoieiije »e »adostuie za preživljanj«. Tudi č* dobivajo š« polovico vpoklicatičave plač« (koliko?), imajo pravico do podpor«, č« ta polovica v sedanji draginji n« zadostuje za nji- hovo preživljanje, kar bržčas tudi ne bo, ker si lahko vsakdo misli, da družina stalnega nastav- ljenca res ne more več shajati, če kar naenkrat polovica dohodkov odpade. Zakon izrečno določa, da svojci nimajo pravice do podpore le tedaj, če vpoklicancev zaslužek popolnoma odpade, temveč tudi tedaj, če se toliko zniža, da ne zadostuje več za preživljanje. Sploh so pa odpadle družini po- leg polovice vpoklicančeve stalne plače bržčas tudi kake postranske pristojbine, kakor jih imajo navadno železničarji, zlasti strojevodje. II. Mati je dobivala po vpoklicanem sinu pod- poro do 15. aprila 1918, potem ji je 1)lla pa ustav- ljena, češ, da je za delo zmožna. Stara je 50 let in bolehna. Ali res nima pravice do podpore? Ce je bila mati od sina odvisna in je po njem že dobivala podporo, je popolnoma proti- zakonito, če bi ji hotela podporna komisija sedaj podporo vzeti, pod pretvezo, da je za delo zmož- na. Tudi če bi bila res za delo zmožna in celo če bi vstopila v kako službo, zato po zakonu ne bi izgubila podpore, ker zakon z dne 27. julija 1917, št. 313, v § 2 izrečno določa, da lasten delavni zaslužek od vpoklicanca odvisnim svojcem ne jemlje pravice do podpore, če je pa mati v res- nici za delo nezmožna in nima toliko premoženja ali dohodkov, da bi se iz tega lahko preživljala, ima pa po zgoraj navedenem zakonu od 1. avgu- sta 1917 nadalje pravico do podpore tudi ne gle- de na to, ali je bila od sina pred njegovim vpo- klicem odvisna ali ne, ker ima po splošnem državljanskem zakoniku kot mati napram njemu pravico do alimentacije. III. Ali imajo mati in sestre, od katerih je najsta- rejša stara 15 let, na večjem posestvu pravico do podpore po vpoklicanem sinu, oziroma bratu, če se dokaže, da se ne bi bile inogle niti pred vojno kljub posestvu brez njegove pomoči pre- življati radi velikih stroškov za tuje delavce? V tem slučaju imajo pravico do podpore. Primerjajte zadnje vprašanje v 6. številki »Do- movine«! Ob Soči. Cesar se je mudil v Gorici in Fur- laniji. V Gorici so mu razlagali, kako s« Goriško - Gradiščanska obnavlja. Bog zna, koliko resnice so mu povedali. Ako bi moglo ljudstvo govoriti, bi se razvila pred cesarjem grozna slika obnove dežele. — Cesar je več časa govoril z našim nadškofom dr. Sedejem. Nadškof je poudarjal, da manjka živil in de- lavnih moči, zato je naprosil cesarja, naj odredi, da dobijo domači naši vojaki dopust, zlasti pa starejši letniki, ki bi delali z veliko večjim veseljem na svoji lastni grudi, kakor pa ruski in italijanski vjetniki. Prosil je tudi, naj bi se ne rekviriralo zvonov in or- gelj. Cesar je odgovoril, da se bo zgodilo vse, kar le mogoče. Dvorni svetnik Schullern je v pogovoru s cesarjem tudi poudarjal, kako manjka živil in delavnih moči. Vse obsodbe vredna nebriz- nos t onih glavnih faktorjev, ki so tako lep« •bljubljali obnovo GoriSka pa jo izva- jajo tako grdo, da si ljudje n« morejo prira diti nili najpotrebnejših bivališč, utegn« imeti za posledico nov beg z rodnp grude ali pa nasilno evakuacijo. Kako bodo ljudje bivali čez zimo skoro na prostem? Izmučeni, gladni, trpinčeni bodo morali prav res pogi- niti na svoji zemlji, ako se ne bo pomagalo. Zakaj niso oblasti še doslej vslišale prošenj prebivalstva glede barak. Ako bi vladala pri teh oblastih poštena volja, ljudstvu poma- gati, bi bilo lahko še polno barak postav- ljenih ljudem na razpolago, tako pa ni skoro nič. Naše ljudi odganjajo s praznimi bese- dami, gonijo od pisarne do pisarne, od eks- poziture do ekspoziture pa nikjer ni zanje ne delavske moči, ne materijala, ne živine, ne vozov, ne barak, sploh ničesar. Znova moramo pribiti, da je pa vse dovolj za tujce, za nemške plemenitaše, kar jih je v deželi. Za te se strašno mudi popravljati domove in zemljišča, Slovenec - domačin pa naj po- gine. Tako želijo »obnovlj^valci Goriške.« Uravnava Soče in njenih pri- tokov je počivala seveda tekom vojnih do- godkov, pa tudi razna že izvršena dela so mnogo trpela. Deželni odbor se je takoj, ko je odšel sovražnik iz dežele, obrnil do mini- strstva, da naj se skliče tehnični odsek in deželna komisija za uravnavo Soče in njenih pritokov in se prične baviti z najnujnejšimi deli za uravnavo Soče, Tera, Idrije in drugih vod. Ta dela so »potrebna zlasti, da se pre- prečijo poplave. S v e t a Lucija, Vedno jednake ne- sreče. lOletni Ivan Kovačič je našel na polju patrono in se igral ž njo. Patrona je eksplo- dirala in dečku odtrgala na desni roki več prstov. Dečka so prepeljali v bolnišnico v Celovcu. Stavbena zadruga »Svoj dom* v Gorici bo imela dne 4. julija t. 1. svoj« zborovanje »pri Jelenu«. Čevljarska zadruga v M i r n u se v kratkem preseli s Štajerskega domov. Zadruga ima sedaj delavcev 120. Kako se skrbi za trpine ob Soči, nam priča zopet jasno okolnost, da se je s posebnim odlokom pritegnilo tudi ožje vojno ozemlje v begunsko oskrbo in bi moralo torej potrebno goriško prebivalstvo dobiti tudi obleko in obutev. Ali odlok je bil izdan sicer, toda obleke in obutve ni nikjer in tudi nihče noče nič vedeti o njej. Tako se skrbi za goriške ljudi. Toliko nezaslišanega trpljenja v begunstvu, sedaj pa doma zmrzni bos in nag, ako te že lakota ne pahne v grob. Naše ljudske šole se morajo otvo- riti. Ako ni poslopja, se mora preskrbeti ba- raka. Otrok ne smemo puščati samih, ker so izpostavljeni raznim nevarnostim za telo znana. S«v«da bi vas bila morala pa komisija pot«m o ustavitvi podpore obvestiti. Č« j« to zadnje domnevanje pravilno, česar pa sev«da ne moremo v«deti, ker nam niste na- znanili, kako visoka je bila podpora in za koliko eseb je bila priznana, dobite pa podporo lahko le potem nazaj, če je upravičen še kdo drugi iz- med vas do podpore po vpoklicancu. Za tega upravičenca ali za te upravičence (če jih je več), morate pa napraviti novo prošnjo. II. Imam tudi nezakonsko hčer, staro 17 let, ki je bila tudi evakuirana ter je od 22. maja 1915 do 27. marca 1917 živela skupaj z mojo družino v Mariboru ob mojem preskrbovanju. Ali imam tudi za njo pravico do kake podpore in kam naj se v to svrho obrnem? Da bi vam mogli dati podrobnejša navodila, bi nam morali naznaniti še vse podatke, kakor so navedeni za vprašanja glede vojaške državne podpore v 5. številki »Domovine«, zlasti še po- jasniti, ali in kako ste skrbeli pred nastopom vo- jaške službe za svojo nezakonsko hčer, ali jc živela pri vas v skupnem gospodarstvu ali s čim se je sicer preživljala, ali je imela takrat in ali ter od kdaj ima sedaj kak zaslužek in koliko, v katerem kraju je živela ob času vašega vpoklica in v katerem živi sedaj ter s čim se sedaj pre- življa. odkar ne živi več pri vaši družini. Kar se tiče vojaške državne podpore, ie imela vaša nezakonska hči že po starem zakonu od dneva vašega vpoklica nadalje pravico do nje, če je bila do takrat od vaše podpore odvisna in je prišlo njeno preživljanje vsled vašega vpo- klica v nevarnost. Po novem zakonu z dne 27. ju- lija 1917, št. 313 drž. zak., veljavnem od 1. avgu- sta 1917 nadalje, ima pa, ker ima kot nezakonski otrok napram vam po zakonu pravico do alimen- tacije, to pravico ne glede na to, ali ie bila pred vašim vpoklicem od vas odvisna, če je le za za- služek nesposobna in nima toliko premoženja, da bi se iz njega lahko preživljala. Glede višine vojaške državne podpore, do katere imajo neza- konski otroci pravico, in poznejših poviškov te podpore glejte vprašanje. Prošnjo je treba vložiti pri županstvu ali c. kr. okrajnem glavarstvu hče- rinega sedanjega bivališča, ki jo bo odposlalo pri- stojni oblasti. Do begunske podpore irna vaša nezakonska hči pravico, kakor prav vsakdo, ki je res begunec. III. Moja tašča, stara čez 70 let in za delo popol- noma nezmožna, dobiva le po 1 K na dan pod- pore. Ali bi se dobilo lahko za njo kak povišek in kam se obrnit)? Da nam bo mogoče odgovoriti, nam najpreje naznanite, ali dobiva vojaško državno ali begun- sko podporo. Če dobiva vojaško podporo, po ka- terem sorodniku jo dobiva, od kdaj je ta pri vo- jakih, kako jo ie pred vpoklicem podpiral, ali je živela tašča z njim v skupnem gospodarstvu, od česa živi, ali ima kaj premoženja, pokojnine ali drugih dohodkov, kje je živela ob vpoklicu svo- jega vzdrževalca in kje živi sedaj. Od katere podporne komisije in od kdaj dobiva podporo? Ali je begunka? J. F., Št. Peter. I. Ali imajo mati in sestre vpoklicanega železni- čarja pravico do državnega vzdrževalnega pri- spevka po njem, čeravno dobivajo še polovico njegove stalne plače? V splošnem imajo pravico, če so bile do nje- govega vpoklica od njegovega delavnega za- služka odvisne, mati pa, ker ima napram njemu pravico do alimentacije, tudi ne glede na to, da t. zv. »sveraz«. Kaj je »sveraz«? Sveraznv pomeni toliko kot »svoje vrste«. Namen tega gibanja je vzbuditi zanimanje za domačo obleko, torej ne za oni narodni kroj, ki ga rabimo za slavnostne prilike in za veselice, ampak tudi za obleko sploh. Čemu bi se nam- reč mi vedno tako oblačili, kakor si to izmi- slijo na Dunaju ali kje drugod? Zakaj bi ne poiskali, kaj so naši predniki v tem oziru le- pega imeli? Sicer pa imamo po kmetih še polno vzor- cev, ki so dokaz našega dobrega domačega okusa. V tem oziru posebno matere za svoje otroke in deklice hranijo mnogo lepih do- mačih vzorcev. To je tem važnejše danda- nes, ko je blago drago, ko se po mestih ne da več kupiti tuje izdelke, kakor nekdaj in je glede mode sploh zavladala misel: vsak po svoje/Zakaj bi mi ne dokazali, da znamo biti Svoji? Čemu bi vedno posnemali druge? Bodimo enkrat samim sebi podobni. Saj nas veseli, če vidimo n. pr.. na sliki nizozem- ske žene v njih domačih oblekah, ali šved- ske v njih priprostih krilih, ali srbske v njih priprosti noši. Vsak narod ima nekaj svo- je g a — zakaj bi mi svoje zametovali in bili vedno oboževalci — tujcev? Saj nismo brez- narodni , saj pravimo, da smo zavedni, da hočtmo biti jugoslovanski in smo —- demo- kratični. Zato pokažimo, da ljubimo svoje in gojimo svoj lastni kroj! V Pragi je že nekaj tvrdk, ki nosijo na- slov »Sveraz«. Kakor je lepa slika, kadar vi- diš na shodu ali na slavnosti gruče pisanih narodnih noš, tako je prijetno na ulici gle- dati nove priproste obleke ukrojene po pri- prostem češkem načinu! Razlikujemo torej dvoje: narodne noše, ki se rabijo navadno ob slavnostnih prilikah in »domača moda«, ki uveljav- lja lepe domače priproste kroje, ki so se ohranili med narodom. Oboje priča o narod- nem okusu in pospešuje domačo obrt. Na zunaj pa to oboje kaže narodno samozavest in ponos. Naša smer gre od visoke medna- rodne puhlosti nazaj k zdravemu narodne- mu vrelcu: tu, kjer je doma naš jezik, naša krepka sila, naše priprosto narodno življen- je, tu je skrito še mnogo dobrega, česar do- slej nismo videli, ker smo. čakali vse odre- šenje od sveta. Tu leži še mnogo zdravega okusa, v starih oblekah po škrinjah in dru- god leži še mnogo zanimivih vzorcev, ki bi jih naše žene in dekleta lahko odkrile, oži- vile in uveljavile v življenju. Tako bomo res »naši«. »Včasih so bila dekleta kakor rože« — je rekla mati, ko smo v nedeljo gledali ljudi, ki so šli k maši — »sedaj pa je vse gosposko in zmaličeno«. Zato bi mi sedaj rekli našim mladenkam: »Bodite kakor rože, kakor na- še slovenske rože«. Smisel za lepoto je dobra lastnost vsa- kega naroda. Seveda je razlika med lepoto in gizdavostjo. Prazni napuh, našemljenost i. t. d. se kmalu spozna in je v zasmeh pa- metnim ljudem. Vsak se oblači svojemu sta- nu primerno. Mislim, da vsak rajši "vidi de- kleta v lepi domači obleki, nego v gosposki modi. Zato nazaj k našemu domačemu kroju! Odkar so se v šolah gojila ročna dela, so se naše žene kot deklice mnogo naučile. Žal, da se je premalo oziralo na domača vzorce. Zadnji čas je tudi v tem oziru bolj- še. Sedaj je izdal prof. Sič nekaj lepih vzor- cev. A to smer pouka bi bilo treba še izpo- polniti. Poleg r o č n i h d e 1 bi se moralo gojiti tudi šivanje in pouk o krojih. Pri tem bi se bilo treba ozirati na naš domači kroj in na to, da se vzgaja okus. Sicer pa smo prepričani, da bodo naše žene in dekleta, ki jim doslej ni manjkalo dobrega okusa v tem oziru same našle pra- vo pot! Junij Brut.