Slovensko uciteljstvo in obstrukcija v štajerskem deželnem zboru. Iz Slovenskih goric, 15. aprila 1910. Ko se je raznesla vest, da so slovenski poslanci v štajerskem deželnem zboru potom obstrukeije onemogočili nadaljno njegoro poslo- vanje, je zavrelo po vsem slovenskem Štajerju. Kaj takega pa še ni bilo! Šlo pa je tudi zares za pravice, zastarele pravice štajerskih Slovencev, ki so jih Nemci hoteli odvzeti našim slovenskim poslancem tako, da bi bili Sloveuci le samo še dobri davkoplačevalci, sicer pa popolnoma brezpravni. Klerikalni večini slovenskih obstrukcionistov se je pridružil še edini napredni slovenski poslanec. Vsi so stali pod slovensko zastavo. In pod to zastavo so se prirejali tudi shočti po vsem slovenskem Štajerju, kjer se je odobrilo od zborovalcev brez razlike politiškega mišljenja postopanje slovenskih poslancev. Ees, čudno, a lepo je bilo videti naprednjaka ploskati in pritrjevati izvajanjem slovenskega poslanca klerikalnega mišljenja — in obratno. Cutili smo se zares zopet enkrat vsi skupaj — Slovence. To obče navdušenje je prevzelo tudi nas slovenske učitelje in tudi mi smo se udeležili — četudi z mešanimi čuvstvi — teh slovenskih shodov. In kako tudi ne? Saj smo vendar sinovi istfga naroda, ki ga hoče njegov sosed v svoji nadmoči potlačiti čisto k tlom. A tu nas vidi sovražnik na braniku slovenskih pravie. Storili smo svojo narodno dolžn o s t ! Eekel sem, da smo se udeležili shodo? z mešanimi čuvstri. To je tudi povsem razumeTno, če pomislimo, v kakem položaju je nas zalotila obstrukcija. Vsakih deset let — se reče — se ima izvršiti regulaeija učiteljskih plač. Tudi letos bi se imelo kaj takega zgoditi. Štajerski Lehrerbund je po poslancu-učiteljn Otterju vložil v deželnem zboru tozadevni predlog, ki kulminira v zahtevi: Učiteljske plače se imajo urediti Iiki onim štirih najnižjih razredov državnih uradnikov. Toda ta predlog ni bil edini. Nemški klerikalec "VVagner, nemžki nacionalec Gerlitz in slovenski klerikalec Bobič so tudi vložili tozadevne, bistveno več ali manj različne predloge. Najboljši je bil še oni Gerlitza, ki zahteva istotako kakor mi osebni štatus. Vsi ti predlogi so bili v zbornici sprejeti in odkazani kombiniranemu učnemu in fioančnemu odseku. Otter je še zahteval, naj se izvoli anketa, ki bi vzela Lehrerbundov predlog v pretres. Ta anketa pa se je zdela poslancu-učitelju Horvatku (soe. dem.) sumljiva, zato je zahteval: Če se hoče učiteljstvu pomagati, naj se takoj vse potrebno ukrene, ne pa stvari vlačiti na dolgo klop. Temu nasproti je zopet Otter utemeljeval — kar je prarpzaprav tudi res — da se mora temeljito, stvarno in premišljeno postopati v tako važni zadevi, ki ima potem vrednost za več let. Preden nadaljujem naj še omenim, da sta bila izvoljena r anketo od Lehrerbunda tega predsednik in podpredsednik, torej noben Slovenec. To bi ne smelo biti. V vsaki akciji od strani Lehrerbunda moramo biti Slovenci zastopani, sicer zgledamo res tako, kakor bi bili — minderwertig. Da nadaljujem: V nekem oziru je trdil tov. Horvatek vsekakor prav, kakor je to razvidno iz sledečega: Pri zadnjem zborovanju učit. dr. Aflenc in Bruck v Kopfenbergu je namreč Otter izjavil, da je še sedaj komaj začetek boja za izboljšanje naše blaginje. Glavni navalsemora izvršiti, ko se bo razmotrivalo vprašanje o pokritja! To je vsekakor jasno. Uspeh torej ne bo odvisen od ankete, njenega delovanja in zaključka, velikoveč bo zavisela regulacija od tega, kdaj, kje in kako močan vir se bo našel v pokritje regulacijskih troškov, nadalje tudi kako močan bo Bglavni" naval. No, boga mi, to ni nič novega, nič posebnega, tako je bilo doslej vedno, ne da bi zato sklicevali anket. Sploh pa je tovariš Otter kaj čuden patron; bolj deutsch - volkisch kakor lehrerfreundlich, se mora prej ozirati na zahteve svojih volilcev, kakor na one svojih stanovskih tovarišev.*) Zato pa tudi BprogrammaCig" psuje Slovenca na javnih shodih in učiteljskih zborovanjih, poudarjajoč, da so zavlačevanje regulacije učiteljskih plac zakrivili edinole Slo^enci s svojo neosnovano in nespametno obstrukcijo. Mi pa vemo, da je glavni vzrok obstrukcije Wastianoy predlog deželnega šolskega sveta;topa vedo tudi drugi ljudje. Tako n. pr. je učiteljsko društvo za polit. okraj Liecen dalo OtterWastianovi kompaniji brco s tem, da je sprejelo raed drugim to le resolucijo: Er (der Lehrerverein) spricht ferner die Oberzeugung aus, dafi der Antrag Wastian, betreffend die Zusammensetzung des Landesschulrates mit seiner parteipolitischen Tendenz, Tom Standpunkte einer rubigen Entwickelung der Schule nicht zu begriiflen ist." Zanimivo je tudi to, da omenjeno učit. društro za eno obžaluje, dafi zwischen den beiden dem steiermarkischen Landtage angehorigen Lehrern ein Einvernehmen in Schul- und Lehrerfragen nicht erzielt werden konnte. — Ees, neumevno je, da naši trije stanovski tovariši (če še akademika privzamemo) niso kombinirali svojih predlogov. Kakor je iz vsega tega razvidno, vsa akcija že r začetku ni mnogo obetala. Toda vedno večja in hujša draginja sili k rešitvi tega našega življenskega vprašanja. Že pred Veliko nočjo je bilo slišati, da se namerava pogajati vlada s slov. deželnozborsko večino — s klerikalci. V kakem štadiju so ta pogajanja, nam momentano ni znano, a govori se že o raznih cukrčkih, ki jih misli vlada podariti našim klerikalnim poslancem, če opuste obstrukcijo. Iz prvobitno o b 6 e s 1 ovenske zadeve kujejo torej klerikalci sedaj kapital za svojo stranko! V očigled temu izjavlja slovensko štajersko učiteljstvo na tem mestu *) Jakliž, Ravnikar in — der Dritte im Bunde Otter! Uredn. odločno, da je iz gornjega razloga p r o t i nadalnji obstrukciji, ki ne pomaga narodu čisto nič, ker se ta izrablja edinolev strankarske namen e. Izmed vseh stanov trpi zaradi obstrukcije zraven ktnetiškega najb >lj učiteljski stan. Begulacijska dela pri rekah in potokih na Sp. Štajerskem so se izdatno omejila, tuintam popolnoma ustavila. Eavno tako so izostale razne podpore in prispevki, ki — četudi so bili v resnici pičli — so popolnoma izostali. Ali pa nam garantirajo klerikalni poslanci, da bo dežela iz bojazni pred slov. obstrukcijo vbodoče naše sloveuske zahteve in potrebe izdatneje subvencionirala? Od pustnega torka, ko je bil deželni zbor odgoden, pa do današnjega dne srao vsak dan jasneje videli, da je bila slovenska obstrukcija zapoeeta popolnoma b r e z n a č e 1 a v bodočnost. Veliko vprašanje je tudi, če je tudi obstrukcija p r a v a pot, potom katere bočejo prisiliti nemško večino, da nas pri deželnem gospodarstvu pošteva odslej bolj, nego se je to godilo dosedaj. Po odgodenju deželnega zboraje tupatam — kakor snežinka med dežjem — padla tudi pretehtoa beseda Bavtonomija" Sp. Štajerja. Torej za vse deželne in državne urade in oblastnije slovenske oddelke. 0, zakaj pa nel Tudi mi slovenski štajerski ufiitelji smo za to, a Sele tistikrat, ko bo imel slovenski Štajer pretežno večino narodno-naprednih poslancev, prej pa ne! Le pomislimo: samouprava slov. Štajerja pod — recimo Korošec-Benkovičevim pašalizmom; gorje naprednemu uftteljstvul Poglejmo samo v kranjsko deželo, kjer vidimo pravo pravcato preseljeranje naprednega učiteljstva; tako bi se nam godilo. Torej, le ostanimo za zdaj še pri Gradcu; boljše nam je tako! Kakor se je obSeslovensko mnenje na Štajerskem obrnilo proti obstrukciji, ravno tako «e je i učiteljsko, zakaj vsako nadalnjo odobravanje in pritrjevanje obstrukciji bi se reklo podpirati enostranske koristi, za učiteljstTO pa razentega Se pljuvati v lastno skledo I Očividno je, da obstrukcija na n a č i n, kako se jo izrablja, ne donaša sadu, kakor smo ga pričakovali. Kako hočejo varovati in čuvati naše slovenske narodne pravice vobče in koristi šole in učiteljstva posebe na drug način kakor potom obstrukcije — to seveda prepustimo diplomatom, kakor so po vrsti: Terglav, Meško, Eoškar itd. Eesume: Slovensko štajersko učiteljstvo hoče, da štajerski deželni zbor zopet deluje! —— c