192
Mnogovrstne novice.
* Velika imenitnost dežela Seske krone. Dr. L. Rieger je v neki spomenici, ki jo je v francoskem jeziku o deželah češke krone že prejšnji čas spisal a ne za javnost, pa je vendar perfidno na javnost prišla, zgodovinsko in statistično razložil vse razmere teh dežela, ki spadajo pod tako imenovano češko krono in so pemska, moravska in šlezka dežela. Glavni namen te spomenice je dokazati, da če dežele ogerske krone so po dvalizmu postale samostojna država, ktera se z druzimi deželami našega cesarstva le na tanki nitki skup drži, in da mi plačujemo 70 odstotkov, Ogri pa le 30 za skupne stroške, imajo dežele češke krone tem večo pravico zahtevati taisto kakor ogerske. Tudi pemski narod je na svojem deželnem zboru leta 1526. prostovoljno Ferdinanda I. Habsburškega poklical na prestol pemske države in Ferdinand I. je potem kot pemski kralj prisegel za-se in za svoje naslednike, da temu kraljestvu ohrani samostojnost, vse in privilegije, ki mu jih je deželni zbor napisal v 21 točkah. — Ko dr. Rieger popisuje prednost pemske dežele v vsacem oziru pred vsemi druzimi, našteva bogastvo in napredek njene obrtnije itd., pride tudi do tega, da po vladnih statističnih spisih našteva, koliko pemska dežela sama gruntnega davka plačuje, namreč 33 milijonov frankov. Na vsako glavo pride na Pemskem po 10 frankov direktnih, in po 15 frankov indirektnih davkov, na Ogerskem pa unih le 5, teh pa 8 frankov. Pri tej priliki razlaga, da za geografično štirjaško miljo na Pemskem plačujejo zemljiškega davka 32.294 frankov, na Moravske m 31.233, doljna Avstrija z Dunajem vred 23.938, Galicija 6605, — ogerske dežele le 10.364 frankov. — Naposled pride v svojem spisu dr. Rieger tudi na to, da našteva, po koliko vojakov dajejo različne dežele avstrijski armadi, in sicer jih dado Slovani 289.500, Nemci 150.000, Magjari 70.000. Iz neogerskih dežel samih jih dado Nemci le 119.000, Slovani pa 204.000. Po različnosti dežel jih vsi Nemci skupaj dado 150.000, Pemci, Moravci in Slovaki 116.000, Magjari 70.500, Hrvati, Srbi in Dalmatinci 57.000, Rusini 54.000, Rumuni 47.500, Poljaki 42.500, Slovenci 20.000, judje 9850, cigani 2950, Armenci 845.
Iz tega se očitno vidi, kakošen majhen drobiž so Magjari v vsem, pa tudi Poljaki, in vendar se je unim že posebna pogača pekla,   tem pa se še le hoče!
* Slaba letina na Laškem. Iz Fiorence se 29. maja tako-le piše: Vročina velika, ktera že čez tri tedne kakor svinčena plošča na veči del laške zemlje pritiska, je pokončala še to malo upanje na dobro letino, ki nam je ostalo čez grozno sušo meseca aprila (velicega travna). Na več krajih je strašno videti, kako so obupali kmetje! Oe tudi zdaj še kaj dežja pride, težko, da nam kaj pomaga, kajti vsi sadeži in žita so zveneli do korenine.