UDK 792(497.12) :92 Skrbinšek
Album Milana Skrbinška
(Nadaljevanje popisa; prvi del glej DSGM XIII 29, str. 46—66)
Na str. 231 je plakat »Hlapcev« — 4. in 5. junija 1920 — v izvedbi Mestnega gledališča v Celju, ko je uprizarjal »cikel Ivan Cankarjevih del«. Sam je igral Jermana, med igralci je pomembnejši le Milan Košič, ki je igral Piska. Skrbinšek pripiše k imenu dveh nastopajočih naslednji pripombi: »Jurman je kasneje kot Kalander gostoval z močnim uspehom v Mariboru«; Mira Testenova »pozneje poklicna pevka v Mariboru«.
Celostranska prava fotografija, na kateri je s hčerjo Majdo (oba v civilu) — iz let pred drugo svetovno vojno. Str. 234.
V sezoni 1943/44 je na glasbeni akademiji v Ljubljani govoril o »Kritiki in odrskem ustvarjalcu«. Govor je pozneje priobčil na gledališkem stenčasu v Mariboru 1947/48. Prepisal ga je na strani 235 a, 236 a, 237, 238, 239 in 240 a.
Na str. 242 in 244 a je prepisal svoj članek »Okoli Beneškega trgovca«, ki ga je tudi napisal za stenčas mariborskega gledališča v času od 1945 do 1948.
4. junija 1945 mu je za 35-letnico umetniškega delovanja čestital tudi dr. Radovan Brenčič: Skrbinšek je na str. 243 nalepil ne le Brenčičevo pismo, ampak tudi njegovo fotografijo.
Za 25-letni umetniški jubilej 1935 pa mu je čestitala L. Dostalova, ob katere pismo je postavil fotografijo, ki kaže prihod članov praškega Narodnega divadla na gostovanje v Ljubljano, kjer je s puščico pokazal nekatere od navzočih: Delaka, Medvedovo, Marijo Vero, sebe, Župančiča, C. Debevca, A. Danilovo, Danila in upravnika Kregarja. — Str. 244.
Na str. 245 a je prilepil stran iz revije Glumačka reč (1. junij), ob 25-letnici njegovega ustvarjanja (fotografija in notica).
Na strani 246 a je fotografija prizora iz njegove otroške enodejanke »Siroti Zorica in Mirko«, uprizorjene v Šentjakobskem gledališču.
Na str. 246 b je fotografiran v vlogi Tartuffa — Maribor, 21. junija 1946, ob fotografiji je zasedba, na str. 247 pa je skoz papir videti drugo stran »zasedbe« z jubilejnim člankom o njem.
Na strani 247 a so na fotografiji »Milan Skrbinšek kot dramatizator ,Matajevega Matije' po generalki na Šentjakobskem odru«, ob njem pa Eypper kot Hudopisk in Lukman kot Mata jev Matija.
Na str. 254 a so štiri podobe (iz časnikov): Skrbinškova karikatura (civilna), ki jo je narisal neki P. I. 1929; Pirnatova risba Skrbinška kot Corbaccia v »Volponu«; Skrbinšek kot Damjan v »Lepi Vidi« in kot Mamon v »Sleherniku« (fotografiji).
Dokumenti SGM XIII (30), Ljubljana 1977
205
Iz celjskega Gledališkega lista 1952/53 je izrezal navedke o sebi in svojem delu v Celju in pripisal popravek trditve, da so pod njegovim vodstvom »preigrali celega Cankarja«: »Ne celega Cankarja, temveč tekom dveh mesecev Kralja na Betajnovi, Hlapce in Pohujšanje, ker sem moral prej oditi v Maribor Nučiču na pomoč.« Izrezal je podobi starega in novega oz. prenovljenega celjskega gledališča, fotografijo Bratka Krefta in fotografijo udeležencev svoje dramatične šole v Celju 1919/20. — Str. 255, 256.
Ko je ljubljanska Drama gostovala v Parizu, mu »je ansambel poslal to razglednico z datumom 3. VII. 56«. Razglednica (podolgovata, črno-bela) prikazuje obrežje Seine z bukinisti in notredamsko cerkvijo v ozadju. Brat Vladimir je napisal: »Po nadvse uspešno končanem gostovanju naše Drame se tudi Tvojega deleža za ta uspeh spominjamo in te prisrčno pozdravljamo.« Podpisali so se sodelujoči. Str. 257.
Na str. 258 a in 259 a je nalepil slike svojih dunajskih vzgojiteljev in ene svojih sošolk. Gre za A. Seydelmanna, Josefa Gutmayerja in Leo Ehnovo. Priložil in prevedel je njuni čestitki in njeno pismo.
Na str. 262 je izvirnik »diplome« oz. čestitke kulturno-umetniškega društva »Ivan Rob« za njegov štiridesetletni umetniški jubilej (10. junija 1951).
Na str. 263 je prevod pisma, ki mu ga je 26. marca 1936 ob njegovi 25-letnici umetniškega dela poslal »bivši učitelj dvorni svetnik Arnim Seydelmann«.
Na str. 264 je fotografija Jerneja (Skrbinška) pred sodiščem (v Mariboru). Na str. 265 je izvirnik pisma, omenjenega na str. 263 in še dve dopisnici istega dopisovalca.
Na str. 266 a popisuje, kako je v dunajski igralski šoli uspešno deklamiral nemško pesnitev »Pravljica o sreči« — za objavo v Mozaiku I, str. 33, 34 je popis kar precej spremenjen. Tu sta tudi (prevedeni) pismi prof. A. Seydelmanna: iz šolskega leta 1908 in iz časa med prvo vojno.
Tudi str. 267 a je posvetil zapisovanju spominov na svoja gledališka vzgojitelja Guttmayerja in Seydelmanna. Nalepil je celo Guttmayerjevo pozdravno razglednico iz začetka leta 1929. (Prim. Mozaik I, str. 37.)
Se eno pismo (in prevod) istega dopisovalca z dne 2. marca 1935 je na straneh 268, 269. (Glej Mozaik II, str. 83, 84.)
Njegova gledališka učitelja Seydelmann in Gutmayer sta mu pisala tudi že prej, prvi pismo (28. junija 1932), drugi dve dopisnici (obe leta 1926). Sporočila je nalepil in jih prevedel. — Str. 270 in 271.
18. februarja mu je Slov. kat. izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju poslalo dopis z zahvalo »za naklonjenost pri igri Rokovnjačev« (glej DSGM XIII, št. 29, str. 52). Nalepil ga je na str. 279 in pripisal razlago, ki razodeva zanimivo plat njegove osebnosti: »Kot poklicni gledališki človek sem se zavedal, da pripadam vsemu narodu in da je zato moja dolžnost, da delam požrtvovalno na ljudsko prosvetnem polju na vseh odrih brez ozira na politično pripadnost društva. — In tako sem, čeprav sem bil napredno vzgojen, vendar sledil vzoru svojega očeta kot ljudsko prosvetnega delavca, ki je sprejemal v svoje, v Mariboru ustanovljeno Delavsko bralno in pevsko društvo Maribor kot člane vsakogar, da je bil le Slovenec, ne da bi mu bila važna njih politična pripadnost, čeprav je bil sam naprednjak in član socialdemokratske stranke. — Tako sem tudi jaz nastopal npr. na Dunaju pri obeh slovenskih društvih, pri liberalni »Zvezdi« in klerikalni »Straži«. Pri prvi sem nekoč predaval o zgodovini in razvoju gled. odra ter drugič režiral »Divjega lovca« in tudi sam igral Rihtarja, pri »Straži« pa sem režiral »Rokovnjače« in igral v njih Menceja in Bojca. — Prav tako
206
List iz albuma — str. 472: Milan Skrbinšek ob svoji 75-letnici z ženo Anico in otrokoma Milanom in Nino
sem v Ljubljani delal na eni strani pri Šentjakobskem gledališču in pri marionetnem odru Sokola I., na drugi strani pa istočasno pri Ljudskem odru in na odru frančiškanske prosvete. — Tako oče kot tudi jaz sva obžalovala politično razklanost našega naroda ter obsojala vse tiste strankarske politične boje ter jih prezirala. Lj. 22. februarja 1962.-«
1894 se je učitelj Marin fotografiral s svojimi učenci — II. razredom vadnice na mariborskem učiteljišču. Fantič Milan Skrbinšek sedi v najnižji vrsti in je tretji od desne. Ni ga težko spoznati. Str. 281.
5. maja 1938 se mu je za »umetniško vodstvo« amaterskega odra frančiškanske prosvete zahvalil njegov predsednik Bogo Pleničar. — Str. 283.
H Koblarjevi oceni »Hlapcev« (oktober 1926) v njegovi režiji je dodal dve pripombi. Koblar je napisal, da je Cesar kot župnik »s pestjo udaril po dosedanjem pojmovanju te vloge«, Skrbinšek pa ga z občutljivostjo, ki jo zdaj že poznamo, takoj popravi: »S prejšnjim pojmovanjem tega Cankarjevega župnika sem prelomil ob tej režiji jaz, ko sem oblikoval Cesarjevega župnika ter ga kasneje tudi sam tako igral in to še bolj spopolnjenega, ker ga je bilo treba tudi idejno postaviti na pravo mesto.« — Koblar je pohvalil Jermana Emila Kralja in to s posebnim zadovoljstvom, saj je
Dokumenti SGM XIII (30), Ljubljana 1977
207
igralec »v zadnjem času očitno nazadoval«. O tem, kako je bil E. Kralj rešen za našo Dramo glej Gledališki mozaik I, str. 155, 156.
Tudi ob kritiki Cankarjevih »Hlapcev« (v SN), ki jih je zrežiral na Šentjakobskem odru, se je pohvalil: »Košaku, današnjemu generalnemu tajniku SNG, sem tedaj preskrbel tudi gostovanje (kot župnik) v Hlapcih v Drami ter je dobro uspel.« — »Prav tako sem preskrbel gostovanje mojega učenca na poklicnem odru mariborskega gledališča 1. 1921 — Jurmanu v vlogi Kalandra ter je tudi zelo dobro uspel. Lj. 1. maja 1956.« — Str. 286.
Na strani 287, 288 je prepisal svoj članek »Varljivi znaki pri ugotavljanju igravske nadarjenosti«, ki ga je med leti 1945 do 1948 priobčil na mariborskem gledališkem stenčasu. Prav tam je objavil tudi na str. 289 prepisani člančič z naslovom: »Čustvo in razum ter igravčeva kreacija.«
Na strani 291 je fotografija skupine maturantov tehniške srednje šole z njim v sredi. Dijaki so v kostumih in našminkani za »Hlapce«, ki jim jih je on zrežiral spomladi 1928.
Od 4. junija do 15. julija 1930 je bil umetniški vodja gostovanja članov ljubljanskega Narodnega gledališča »po vsej Jugoslaviji od Dravograda do Bitolja«. »Administrativno je (gostovanje) vodila podjetna P. Juvanova.« Na str. 293 je nalepil svojo fotografijo in igralsko oznako (v srbščini) iz propagandne brošure, izšle posebej za to gostovanje.
Na str. 300 je prizor iz Klabundove komedije XYZ, ki jo je postavil na ljubljanski oder (izrezek iz Ilustracije) ter razglednica iz Bad-Gasteina z dne 10. avgusta 1920, »s katero mi igralec, ravnatelj Ivo Raič predlaga v Zagrebu gostovanje v vlogi Herodija v Salomi«.
18. junija 1962 je na str. 303 prepisal svoje »Besede ob jubileju«, ki ga je »obhajal dve leti zapoznelo 1. 1936«.
Na str. 304 je vabilo srednješolske organizacije »Žar« na igro »Hlapci« (Cankar) v režiji Milana Skrbinška. Igrali so jo 12. in 13. februarja 1932 v Drami.
Na str. 305 je prepisal Gogoljeve besede o umetnosti ter članek z naslovom »Pot od abstraktne stilizacije do podajanja življenja« (prevod iz nemščine), ki ga je v času 1945—48 namenil stenčasu mariborskega gledališča.
Milko Bambič je ob uprizoritvi »Glembajevih« narisal nekaj odličnih karikatur, ki jih je Skrbinšek nalepil na str. 306 (Gavella, E. Kralj kot Leone, Levar kot Ignacij Glembay, Skrbinšek kot dr. Altmann, Železnik kot Puba in Sancin kot Ballocsansky).
Ne samo vabilo »Žara« (str. 304), tudi fotografijo dijakov-igralcev in režiserja »Hlapcev« je na str. 307 sprejel v album. Pripisal je celo nekaj imen: Derganc — župan, Roger — župnik, Hodnik — nadučitelj, Lenček — Jerman, Župančičeva, Ozi-mičeva, Kozeletova, Morelova, Hribarjeva, Pokornova, Mahkota, Mozetič. (Fotografija objavljena v Mozaiku II, str. 127.)
Na str. 309 je Bambičeva rdeče-bela risba (lesorez?) Milana Skrbinška, zanimiva in učinkovita, na str. 310 pa fotografija udeležencev »dramatičnega kurza«, ki ga je imel poleti 1932 na Vranskem.
Na str. 313 je fotografija članov »dramatske sekcije Preporoda«, ki so v njegovi režiji uprizorili tri igrice Etbina Kristana s skupnim naslovom »Drobtine« (Uspeh, Klub Resignacija in Kdo je blažen). Datuma ni.
Jesen 1946 je v Mariboru režiral Potrčevo »Kreflovo kmetijo«. Nanjo ga je spominjal premierski letak (str. 314) in avtorjevo zahvalno in pohvalno pismo (str. 315): »Dragi tov. Skrbinšek, čim dalje sem se v sredo vozil od Maribora tem bolj sem bil
208
zadovoljen z delom, kakor sem ga videl. Pozabljal sem na Krefle, kakor sem jih gledal in začel graditi svojo predstavo na Vaši režiji. Nadejam se, da bo s »Kreflovo kmetijo« idealistična predstava o naši »lepi« kmetiji enkrat za vselej raztrgana. Mislim tudi, da bo kmečka mladina videla v drami več kakor samo mračnjaštvo. Lepo Vas pozdravlja I. Potrč.«
»Leta 1910 sem preveedl Molnarjevo komedijo »Vrag« in jo predložil Govekarju ...« zapisuje na str. 318. Zgodbo in pismo kritika dr. Zupana poznamo iz Gledališkega mozaika I, str. 60—63. Tu je vlepljeno tudi Zupanovo pismo. In tudi tu zvemo, da je tako z režijo kot s kreacijo uspel in to »kar viharno«.
14. julija 1934 je v družbi s tenoristom A. Jarcem in pianistom V. Kumarjem nastopil v Kranju in recitiral Župančiča, Kosovela in Cankarja ter ob spremljavi klavirja izvajal melodramo Schillings-Wildenbrucha Pesem čarovnic. Plakat — str. 319, 320.
Na str. 321, 322 je plakat o gostovanju ansambla dr. Paula Baratova z dramo S. Ascha »Der Gott der Rache« maja 1932 v Zagrebu, ko je zaradi bolezni ene od igralk vskočila Štefanija Skrbinšek-Griinhutova. (Glej Mozaik I, str. 132.)
Na str. 323 in 324 je njegovo pismo Vladimiru Gomiljšku, ki je, a ne v celoti, objavljeno v Mozaiku I, str. 43—46. Tudi opomba o Dragutinoviču, ki jo je tu pripisal, je izčrpana prav tam.
Na str. 325 je fotografija prizora iz Mrakovega Rdečega Logana (na nji Mrak in Zalar), ob nji pa dva Skrbinškova komentarja: »Pobudo za dramo Rdeči Logan je Mrak dobil takrat, ko so Nemci požgali prvo slovensko vas Rašico. A jaz sem na nemški oblasti kot priča seveda izjavil, da je bila drama spisana že nekaj let pred vojno.« — »Prizor iz Mrakove indijanske tragedije ,Rdeči Logan“, ki sem ga režiral na odru KUD-a Ivan Rob. Mrak je igral dve vlogi, naslovno in angleškega guvernerja (na sliki). Med vojno se mi je posrečilo spraviti to Mrakovo delo v repertoar, a je nemška cenzura prepovedala uprizoritev, češ da je protihitlerjanska. Po ideji bi tudi bila, a je Mrak ,dokazal“, da je bilo delo spisano že pred vojno. Nato je vojaška oblast uprizoritev dovolila, a s tako ostrimi cenzurnimi črtami, da bi bila uprizoritev nesmiselna. — Takrat je šlo tudi za to, da bi bil Mrak angažiran kot poklicni igralec v ljubljanski Drami. Vršila so se pogajanja, a končno je Mrak iz nekih osebnih razlogov resigniral na angažma. Velika škoda! Kajti Mrak bi bil na poklicnem odru postal eden najizrazitejših in največjih slovenskih igralcev s čisto posebno igralsko individualnostjo. Njegov Logan npr. je bil mogočna igralska ustvaritev.«
K intervjuju o njegovi igri »Zmaga luči«, ki jo je zapisovalec Šali označil za misterij, je pripisal: »To delo ni misterij, temveč moraliteta, kar ugotavljam naknadno.« — Str. 326.
Na str. 330 je fotografija prav iz začetkov Šentjakobskega odra: na nji je 18 ljudi, med njimi predsednik Binter, umetniški vodja Skrbinšek, Gnidovec, Karus.
8. maja 1926 je Društvo slovenskih književnikov priredilo proslavo petdesetletnice Cankarjevega rojstva. Nastopili so Izidor Cankar, Koblar, Župančič, Jerajeva, Albreht, Vidmar, Gruden in Finžgar, prireditev pa je vodil Skrbinšek. Ob plakatu je napisal: »Mene so naprosili, da sem ves spored — recitacije in bralno predvajanje I. dej. Lepe Vide z njimi naštudiral. Takrat sem spoznal izreden Župančičev dar za gled. igranje in ga že skoraj pripravil do tega, da bi v »Nar. blagru« prevzel vlogo Ščuke.« — Str. 331. (Glej Mozaik II, str. 108, 110.)
Na str. 336 sta dve fotografiji: prva je posneta 1928 o priliki gostovanja z »Masko satana« v Rogaški Slatini in so na nji Skrbinšek, Debelakova in Peček, med drugimi
Dokumenti SGM XIII (30), Ljubljana 1977
209
pa tudi minister Zupanič, na drugi pa je v družbi s predsednikom Frančiškanskega odra B. Pleničarjem.
Na str. 337 je Cargova skica Skrbinška kot St. Justa in pripis: »Ko je bila pre-mijera ,Dantonove smrti* (1924?), je vstopil v mojo garderobo Čargo, da me pozdravi ter me je v par trenutkih skiciral v vlogi St. Justa.«
Na str. 338 sta fotografiji dveh prizorov iz Klabundove igre »Krog s kredo«.
Od strani 339 do 360 se skoraj vseskozi zgolj fotografije (prave in iz časopisov).
Str. 339: kot župan v »Nevesti s krono«, kot Kaliban v »Viharju«, kot St. Just v »Dantonovi smrti«, kot vojvoda Alba v »Don Carlosu«.
Sledijo štiri strani podob s skupnim naslovom »Člani mojega ansambla, s katerim sem po sezoni 1912/13, ko je grozila slovenskemu gledališču propast ter sem takrat zato prvič organiziral slovensko igralstvo v »Klubu slovenskih igralcev«, gostoval po vsej Sloveniji — na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, na tržaškem, goriškem ozemlju in v Istri«. Tu so najprej Šest, Danilo in Bukšekova (str. 340), zatem Drenovec, Povhe in Peček (str. 341), Grom, P. Juvanova in Wintrova (str. 342) in nazadnje J. Gorjupova, M. Gjorgjevičeva in on sam (s cilindrom, »moja tedanja podoba«). Vse te slike je Anton Pesek, ki je Skrbinška »ob tem idealističnem podvigu denarno izdatno podprl ter je tako gostovanje sploh omogočil«, s primernim besedilom v reklamne namene priobčil v svojem Ilustriranem tedniku. Skrbinšek napiše, da mora sem prišteti še mladega igralca, svojega učenca Trampuša, »ki je na mestu Šesta gostoval v Perjanici« in ki je »umrl še kot mladenič«. (Str. 343.)
Na str. 344 sta fotografiji dveh prizorov iz igre »Strast pod bresti« (v Mariboru, sez. 45/46).
Na str. 345 je fotografiran kot Damjan v »Lepi Vidi« in kot Krneč v »Kralju na Betajnovi«.
Na str. 346 je orig. risba (Skrbinškov obraz), ki jo je 1919 narisal v Trstu učitelj Gašperin.
Na str. 347 sta fotografska portreta Skrbinška kot Wolfa v »Zapravljivcu« in kot kralja Thoasa v »Ifigeniji«, na str. 348 pa je skupaj s Furijanom kot šef-zdravnik v »Operaciji« (Mira Puc) in kot Deseti brat v »Desetem bratu«.
»Nekega dne v januarju 1929 sem bil v kavarni Emona v družbi z Nikom Pirnatom, pa me je skiciral,« zapiše pod risbo, ki jo je urednik Knjižice Mestnega gledališča D. Moravec uporabil na ovitku Mozaika I. (Str. 349.)
Na str. 350 sta fotografiji iz mariborske izvedbe »Hlapca Jerneja« 1945, na naslednji pa spet dve: kot lord Burleigh v »Mariji Stuart« (Ljubljana) in kot Cabot v »Strast pod bresti« (Maribor).
Kipar Batič je izoblikoval njegov portret. Skrbinšek ga je dal fotografirati s cvetjem in hčerko Ninico v ospredju. — Str. 352.
Za str. 353 je izrezal iz časnikov štiri podobe: skupino desetih igralskih obrazov iz »Juareza in Maksimilijana«, prizor iz »Volpona« (on kot Corbaccio in Nablocka kot Canina), prizor iz »Operacije« Mire Pucove in prizor iz filma »Hiša na obali«, v katerem nastopa z igralko Podereginovo. Dodal je še pravo fotografijo iz »Hlapcev«: on kot Župnik, Sever kot Jerman.
Na strani 354 je ponatis plakata (Gledališki list Drame Lj., 1949/50, št. 10) njegove benefične predstave v Trstu marca 1919, kjer je ob besedilu devet portretov njegovih glavnih vlog v sezoni 1918/19.
Na strani 356 je znana podoba »Slovenska Talija 1912/13« Maksima Gasparija (razglednica).
210
ita.	ort .
Tolled, skozi it Jm«' prt KonivoviR pv« c. >a. s.rSc-Aom-x HA-Vui ineUsivt- Kcr- ' < ‘v\-m-^i ,?-A «U« 4h»Ke „UUc-v ;>>	•>» c shuA
feeU >i/i-ù<siaCkr4«0f o“is-’ > u.ckH ,rWA'|A'
<;h btfcilnitAh i.^I’aAo . Açud,..Xii ,>';ii] :	; > .1» •	■ ‘'” J1'‘ 'I" , ' \'■ f- l
List iz albuma — str. 511
Na strani 357 je predstavljen kot Tartuffe, Fouché in Martinek Spak (različica fotografije na str. 348), na naslednji pa sta prizor iz mariborskega »Tartuffa« in prizor iz ljubljanskih (Janovih) »Hlapcev«. Same prave fotografije.
Na strani 359 je fotografiran kot Shylock. Zraven je komentar: »Shylock, vloga, ki sem jo kreiral (dve leti zapoznelo) leta 1936 za svojo 25-letnico v Ljubljani.« In še pripis: »A svojega jubileja nisem slavil s to vlogo, temveč s ,Tiranom1. (Vzroki — zakulisni!)« (Prim. Mozaik II, 78—82.)
Na strani 360 ga vidimo kot Bosanca (fotografija) v Žižkovi igri »Vsemu navkljub«, tu pa je tudi fotografija, ki kaže kot v njegovi »umetniški sobi 1. 1954 v Ljubljani, Valvazorjeva 7/V«.
Dokumenti SGM XIII (30), Ljubljana 1977
211
Ob Levarjevi krsti na Žalah stoje trije možje našega velikega igralskega rodu: Skrbinšek, Peček in Cesar, na govorniškem odru pa je Juš Kozak. Fotografija — str. 364.
Na strani 366 sta dve fotografiji iz Hajdine, kjer se je rodil njegov oče. K prvi, kjer je sam pod visokim križem, je zapisal: »Ob križu v Hajdini pri Ptuju. Ta križ stoji ob poti k hajdinski cerkvi. Od tu se je videlo vedno naravnost na »babičino« dvorišče v Hajdini. Tu, v St. Lovrencu na Dravskem polju, na Ptujskem polju in na Planici na Pohorju sem kot otrok in mladenič spoznaval naravo in — človeka.« K drugi (že na fotografijo samo je zapisal: »Na počitnicah po 1. sezoni poleti 1910 v Hajdini pred stric Jurjevo hišo.«) pa: »Pred rojstno hišo mojega očeta v Hajdini. Moja sestra Ljudmila, teta Micka in sestrična Anica in Lizika.«
Na fotografiji na str. 368 je »z Milo Šaričevo v srbskem komadu ...«, katerega imena se ne spomni. (Zanimiva glava mlade igralke Saričeve!)
Na str. 369 je »portret (risba s svinčnikom) Milana Skrbinška 1. 1919 v Sarajevu, ki je nastopal v Nadvornikovih komornih igrah skupno z Marijo Vero«.
1953 je bil v Dubrovniku na snemanju filma »Hiša na obali«. Nekdo ga je fotografiral na terasi »gradske kafane«. —■ Str. 3173.
Na str. 374 je skupinska fotografija (iz časnika) s Prešernovo nagrado odlikovanih članov SNG — leta 1948.
V Gregorinovem »Očenašu« je igral dve vlogi: župnika in starčka. Fotografija prizora, v katerem igra župnika. Str. 380.
Na strani 384 ga že tretjič vidimo kot Martinka Spaka v isti uprizoritvi (fotografija), zraven pa prizor iz »Tarelkinove smrti« iz 1. 1937 (fotografija). Sem je tudi prilepil Finžgarjevo pismo (čestitke za jubilej) z dne 9. junija 1951.
Na str. 389 je njegov foto-portret Iškarijota iz »Pasijona« (iz časopisa), na str. 390 pa njegova civilna fotografija iz mlajših let (iz časopisa).
Na strani 391 je iz časnika izrezana fotografija, na kateri so on, Pečak in Debelakova, ko so bili 1928 na gostovanju v Rogaški Slatini. Na stran 392 pa je že drugič (prvič glej na strani 336) prilepil fotografijo, na kateri so pravkar zapisani trije igralci z ministrom Zupaničem in drugimi.
Delo pri filmu »Hiša na obali« v Dubrovniku mu je, kot smo že opazili, ostalo v lepem spominu. Na str. 397 je vila Regenhart, v kateri je stanoval in ki je bilo v nji tudi vodstvo filmske skupine. Posnetek je bil narejen 3. oktobra 1953.
Na str. 399 je Mevljeva pesem ob Skrbinškov! 35-letnici in iz časnika izrezana fotografija s pripombo: Pri delu kot režiser, Maribor 1948. Pod 22-vrstično pesmico je Skrbinšek zapisal (1. 1962): »Ob moji 35-letnici v Mariboru, ko sem igral Tartuffa. Spesnil je te verze mariborski igravec Dušan Mevlja, ki še danes nastopa v Mariboru in izdaja obenem svoja pesniška dela.«
Tudi na str. 400 sta dva spominka iz Maribora po drugi vojni: fotografija »umetniškega vodstva SNG v Mariboru 1945/46 —■ z leve na desno: upravnik L. Mrzel, režiser Žižek, šef režiser M. Skrbinšek, tajnik in režiser Smasek, ravnatelj opere Neffat, adm. uradnik Ribičič« in fotografija igralcev Tartuffa »po generalki«.
Novembra 1941 je režiral Jalnovo dramo »Dom«. Pravo fotografijo prizora iz te igre (soba) je nalepil na str. 401, »celostransko« iz časnika (v naravi) pa na str. 402.
Na str. 404 je fotografija prizora iz Bulgakovega igre »Novi dom«, ki jo je 1948 režiral v Mariboru, na str. 413 pa »gasilska« vseh igralcev te igre z režiserjem med njimi.
212
Na str. 420, 421, 422 in 426 je 17 njegovih risb s svinčnikom: najprej nekaj skic za maske likov, ki jih je oblikoval, zatem pa skice »tipov«, ki jih je srečal med gostovanjem ljubljanskega dramskega ansambla po Jugoslaviji 1930, ter krajev in pokrajin s te turneje (Lovčen, Hvar — trdnjava, izvir Bosne, Šibenik, Makarska, motiv s Korane pri Karlovcu ter iz Skopja in Čačka in Ptujski grad).
Na str. 423 je popis predavanj, »dramatičnih« tečajev ter režij zunaj poklicnih gledališč.
Na straneh 424 in 425 natančno popiše svoj tržaški repertoar 1918/19 in »okvirni repertoar za morebitno sezono 1919/20« z dodatnimi pripombami, kar vse najdemo v Mozaiku I, 123—125.
Na strani 427 našteje vse svoje prevode iz nemške, angleške, francoske, italijanske, hrvatske, nordijske, ruske in madžarske »literature«, skupaj »52 komadov«. (Ne omenja v Mozaiku.)
Na str. 428 najdemo popis njegovih dramatizacij in vsega izvirnega pisanja. Dramatizacije: Hlapec Jernej (Maribor, Ljubljana, Split, izšlo v tisku), Gospa Judit (rokopis), Otroci in starci (rokopis), Matajev Matija (Šentjakobski in Frančiškanski oder), Mali lord (rokopis), Gadje gnezdo (»med drugo svetovno vojno izgubljen rokopis — ruski dobrovoljci iz I. svetovne vojne so hoteli ob neki priliki uprizoriti I. dej., a so ob izbruhu II. svet, vojne rokopis skrili in — izgubili«). Izvirni spisi so naslednji: Diletantski oder (tiskano), Labyrint (drama, igrana na Šentjakobskem odru), Božji volek in drugi (šest otroških iger), Zmaga luči (moraliteta — igrana na Frančiškanskem odru), Župančičeva »Zorica v šoli« (pedagoški prizor, izvajan v ljub j. radiu, izšlo v Vrtcu 1941/42), Ples v Trnovem (»napisal jo skupno z Golarjem«), otroški in dijaški odrski spomini in prizori v Vrtcu in Našem rodu. — »Napisal članke o gled. vprašanjih v Dom in svetu, v Slovanu, Kresu, Njivi, Glumi, Slov. Narodu, Slovencu, Edinosti, Jugoslaviji, Taboru, ljublj. Gled. listu, mariborski Iskri, Drami. Pisal v Kranjčevi gled. reviji Drama o odrski izgovarjavi, šminkanju, režiji. Spisal blizu 100 pisem (Scenarija, Mimika, Režija za Kranjčevo dopisno dramatično šolo (rokopisi ohranjeni)«.
Na str. 429 in 430 je zapisal imena svojih učencev, skupno »40 igralcev in igralk, med njimi 8 režiserjev in 1 režiserka«. (Skoraj do pike tako v Mozaiku II, str. 130—132.)
Namesto lista s stranema 431, 432 je plakat drame »Žena vrag« — Trst, 27. maja 1919.
Na str. 440 je prizor iz Šnuderlove »Pravljice o rajski ptici« s Kraljem, Jermanom in Gabrijelčičevo, v »ovalu« pa so on, avtor, Župančič in Golia. (Iz časnika Ilustracija, 1930, št. 11.)
Na strani 444, 445, 445 a, 445 b, 447, 448 je 1962 prepisal svoj na mariborskem stenčasu v letu 1945—1948 objavljeni članek z naslovom »Pomen in smisel igralčeve splošne izobrazbe«, ki ga je leto kasneje sprejel v Mozaik II, str. 133—139. Popravki, ki jih je vnesel v knjigo, so vsestransko zanimivi.
Rad je imel lutke — ne le po prvi, ampak tudi po drugi vojni, saj je režiral otvoritveno predstavo Mestnega lutkovnega gledališča »Martin Krpan« — po generalki se je slikal z vsemi sodelujočimi (str. 446).
Na strani 448 so udeleženci enega izmed mnogih »marionetnih kurzov«, ki jih je prirejal Sokol I za luktarje iz vse Slovenije. Med poslušalci je tudi njegova sestra Ljudmila, tedaj učiteljica v Framu, režiserka šolskih predstav.
Dokumenti SGM XIII (30), Ljubljana 1977
213
V spomin na medvojni »frančiškanski oder« mu je ostala fotografija, ki ga kaže pri režiji »Župnika iz cvetočega vinograda«. Eden od igralcev je še ne prav dorasli L. Cigoj. — Str. 449.
(Manjkajo strani 450 do incl. 470, kolikor ne gre za napako pri paginiranju.)
Na str. 471 je spominska fotografija: ob svoji petinsedemdesetletnici se je slikal z ženo Anico in pod podobo napisal: »Moja žena Anica, ki spremlja, odkar sva se spoznala, z ljubeznijo in posebnim umevanjem moje gledališke radosti in bolečine in vse moje odrsko snovanje ter je že kot dekle hodila k dramskim predstavam samo tedaj, ko sem bil na plakatu tudi jaz!«
Istega dne se je fotografiral še z vso družino: z ženo, hčerko Nino in sinom Milanom. Tudi tu je napisal nekaj vrstic: »Ta slika spada že zaradi tega tudi v to zbirko spominov, ker je moja hčerka Ninica tudi že kot štirileten otrok z uspehom nastopila na odru. Bilo je to leta 1952, ko je nastopila v interni produkciji Šariči-nega razreda Igralske akademije na šolskem odrčku. Igrala je simbolni lik štiriletnega otroka v »Nevesti s krono« v prizoru s Kersti. Ko sem ji bral vlogo, me je verno in z umevanjem poslušala. A ko sem prebral stavek ,Ne dvomi, Kersti, temveč veruj, veruj!“ me je prekinila: ,Atek, ti mi moraš razložiti, o čem naj Kersti ne dvomi in kaj naj veruje, sicer jaz ne morem igrati!1 Nastopila je nato s takšnim uspehom, da je direktor dr. Koblar dejal: ,Ta otrok je čudovit talent.1 Pri konferenci smo se najdlje pogovarjali o Ninici.«
Na str. 475 je prizor iz Fausta s Skrbinškom in Levarjem (iz časnika) in nastop igralcev »bralnega gledališča« ob izvedbi Hudnikovega »Kulta mrtvih« v njegovi (zadnji) režiji.
Str. 475 in 476 sta posvečeni »Desetemu bratu«: tu ga vidimo v njegovi prvi vlogi »na poklicnem odru« (debut kot Martinek Spak — 7. marca 1909 — iz časopisa), zatem pa še štiri prizore v Golievi dramatizaciji 1942 (prave fotografije).
Na str. 477 so štiri fotografije iz časnikov, tri pa so prave. Iz časnikov: prizor iz »Marije Stuart«, iz Anzengruberjeve »Slabe vesti« in iz Leskovčeve »Vere in nevere« (v vseh prizorih je videti tudi njega) ter fotografija umetniškega vodstva Drame med okupacijo (direktor Debevec, upravnik Herzog, višji režiser Šest, režiser Skrbinšek in dramaturg Moder). Prave fotografije: igralci na stopnišču Drame med vajo (okrog 1930), prizor iz »Hlapcev« (Sever in Skrbinšek) in »vaja za dramatizirani prizor iz Ribičevega romana Ljudje onkraj reke za akademijo zveze borcev 1. 1948« v Skrbinškov! dramatizaciji in režiji.
Na str. 479 je fotografiran »kot visokošolec in kot učenec dramatične šole ,Otto‘ na Dunaju leta 1908«.
Ženo Anico je popeljal v kraje, »ki sem jih pri svojih kmečkih sorodnikih kot otrok in dijak v počitnicah preživljal«. To so bili Hajdina pri Ptuju, Šentlovrenc na Dravskem polju, Ptujska gora, Planica na Pohorju, Sv. Marjeta na Dravskem polju in Fram. Spomin na to pot so štiri fotografije, na vseh je on, na eni tudi žena in »hajdinska teta«: v žitu za hajdinsko cerkvijo, ob okenčku v hajdinskem skednju, za cerkvijo na Ptujski gori in na dvorišču domačije v Hajdini. — Str. 482.
Na str. 483 je izrezek iz TT: Pečarjeva karikatura Skrbinška, štiri Skrbinškove skice za masko posameznih likov. Iz Dela si je izrezal fotografijo, ki prikazuje slovesnost v počastitev njegove petdesetletnice umetniškega dela — str. 484.
Na str. 485 spet najdemo Mevljevo pesem njemu v čast, tokrat prepisano in s posebno zahvalo zanjo, s katero namerava kronati svoje Spomine, ko bodo izšli.
214
Dokumenti SGM XIII (30), Ljubljana 1977	215
43 Ut	/5 Ut
List iz albuma — str. 517
Skoraj čez celo stran 487 je prilepljena dijaška fotografija iz 1. 1906, ko je pod razrednikom prof. Tavčarjem tolkel sedmo realko. V četrti vrsti je on, ob njem I. Počivalnik, član DDD.
Na str. 489 so tri fotografije: na srednji je v civilu, s cigareto v ustih, »nekaj let pred II. vojno«, na levi je kot nemški major v »Vdoru« (Maribor) in kot Neznanec v »Velikem potovanju« (Maribor).
Na str. 491 so podobe treh gledaliških hiš: tržaškega Narodnega doma, goriškega Trgovskega doma in Narodnega kazališta v Zagrebu. K vsem zapiše razlago. Ob znanih podatkih o njegovem delu v Trstu zvemo, da je bila gledališka dvorana precej velika »ter je imela dokaj vrst parternih sedežev in eno nadstropje lož« in da je tam vzgojil vrsto igralcev, ki jih znova našteje. O Trgovskem domu v Gorici pove, da so v njem »do prve svetovne vojne vsake počitnice gostovali. Ostali smo v Gorici dober teden dni in izmenoma igrali v Gorici, Ajdovščini, Prvačini, Renčah, Kanalu, Tolminu. V Gorici smo imeli različne predstave, v ostalih krajih smo gostovali po enkrat. Tudi ta dom so italijanski fašisti porušili«. Ob zagrebškem gledališču popisuje zgodbo okrog svojega event. angažmaja (Mozaik I, str. 83, 84.), konča pa takole: »Po vojni so me vsi ravnatelji — Bach, Raič, Dujšin vabili v angažma v Zagrebu, kjer bi bil nastopil Borštnikovo umetniško dediščino, a se nisem mogel ločiti od slovenskega gledališča.«
Str. 493 nosi naslov: Moje soigralke v Ljubljani. Izrezal iz časnikov in nalepil jih je osem: Medvedovo, Rakarjevo, M. Danilovo, V. Juvanovo, Marijo Vero, P. Juvanovo, Šaričevo in Gabrijelčičevo.
Na str. 495 je fotografija njegove matere Franje, pod njo pa podatki o nji, kakor jih je v celoti sprejel v Mozaik I, str. 9—11, kjer je objavil tudi to fotografijo.
Na str. 497 je fotografija frančiškanske dvorane s pogledom na oder in z obsežno legendo, ki jo približno enako najdemo v Mozaiku II, str. 74—76, kjer pa ime predsednika »frančiškanske prosvete« ni omenjeno, tudi ne vsa njegova izjava v zvezi s poslanstvom gledališča. Gre za p. dr. Romana Tominca. Njegova izjava v »albumski« obliki pa se glasi: »Imate prav, kadar hočejo naši ljudje biti pobožni, naj gredo v cerkev — kadar pa hočejo vsestransko spoznavati resnično življenje, naj prihajajo v gledališče. Zato niti ne želim, da bi se na tem našem odru uprizarjale kakšne verske, biblijske igre, temveč zgolj realistična dramska dela.«
Na str. 499 in 500 je plakat »občestvenega večera« novembra 1938, ki ga je v frančiškanski dvorani priredila Elizabetna in Vincencijeva konferenca. Režiral je Milan Skrbinšek. Člani dramske družine Frančiškanske prosvete so igrali njegovo »sliko ljubezni v enem dejanju« z naslovom »Siroti Zorica in Marko«, hči Majda pa je deklamirala Sodobno balado dr. R. Tominca.
Njegova zadnja režija je bila drama Marka Hudnika »Kult mrtvih«. Na str. 505 in 506 vidimo tri fotografije (iz časnikov), ki kažejo režiserja in pisca v pogovoru in prizor z nekaterimi igralci pri nas prvič uresničenega »bralnega gledališča«.
Na strani 507 se tri podobe (iz časnikov): Cargova risba Maksima Gorkega, podoba I. V. Gogolja in fotografija K. S. Stanislavskega, na strani 508 pa štiri (tudi iz časnikov): Verovšek kot Zalamejski, Verovšek z Betettom na čolnu v Kraljeviči 1913, Verovšek v civilu ter Anton in Avgusta Danilo ob poroki.
Na str. 511 je njegova risba (svinčnik) iz 1905: pogled skozi okno iz »hiše« pri Korenovih na Ptujski gori. Pod risbo je naslednja razlaga: »Korenov oče in mati, za nas otroke ,babica“ in ,dedec“, tast in tašča strica Naceta Skrbinška (brata mojega očeta), ki je bil nekaj časa kot učitelj tudi na Gori, kakor so ta božjepotni romarski
216
kraj imenovali prebivalci dravsko-ptujskega polja. Zadnja leta svojega študija na ljubljanski realki sem ob velikih počitnicah hodil redno sem na obisk in oddih. Tu se nas je ob vsakih velikih počitnicah zbralo devet dijakov: jaz, sestra Ljudmila (učiteljiščnica), sestra Štefanija (meš. šola), Olga Serajnikova (učiteljiščnica, hči nadučitelja na Gori, njen brat gimnazijec Srečko, Lenka, Rudolf in Dolef Dostal, sestra in brata gorske učiteljice, prva učiteljiščnica, Rudolf učiteljiščnik, Dolef gimnazijec. — Mene so klicali ,Korenov Milan1 ter je ob moji 25-letnici priobčil dne 4. III. 1935 Rudolf Dostal pod naslovom ,Korenov Milan1 članek o meni, ki govori o našem vsakoletnem počitniškem bivanju na Gori.«
Na str. 513 in 514 je plakat »Jakoba Rude« v izvedbi Frančiškanske prosvete in v režiji Milana Skrbinška: 11. decembra 1938. O Cankarju je govoril dr. R. Tominec. Med nastopajočimi najdemo Kačičevo — igrala je Almo.
Na str. 515 sta na fotografiji sam in sin Marijan, absolvent konservatorija (klavir), »zdaj (1962) profesor matematike na gimnaziji v Črnomlju«.
8. decembra 1923 je s svinčnikom narisal hčerkico, Majdo — str. 516.
Na str. 517 so tri fotografije, ki ga kažejo 8-, 43- in 75-letnega.
1923, tudi na 8. december, je na takratnem stanovanju Pred škofijo narisal še sina Miloša. »Moja dvojčka Miloš in Majda, roj. 1915,« je napisal nad risbo, spodaj pa o Milošu: da je »profesor za solopetje in operni pevec, zdaj član ljublj. opere v zboru«. — Str. 518.
Za spomin na 40-letnico umetniškega delovanja si je iz časnika izrezal dve fotografiji: svojo in prizor iz »Stebrov družbe« (Drama Lj., 1951), v katerih je kot konzul Bernick praznoval svoj jubilej. — Str. 522.
Na str. 523 je pet fotografij: množični prizor iz »Princeske in pastirčka«, kjer je igral Lovca, in iz »Naše krvi«, ki jo je režiral, fotografija udeležencev lutkarskega tečaja »ob priliki mednarodnega lutkarskega kongresa od 3. do 5. julija 1933, izleta udeležencev dramat. tečaja na Vranskem na Menino planino in ansambla, ki je 1930 gostoval po Jugoslaviji, na postaji pred odhodom iz Čačka •— 4. julija.«
»Uradne« fotografije udeležencev dramskega tečaja na Vranskem, ki jo je priobčilo Jutro (7. avgusta 1932), ni nalepil, le vtaknil jo je med strani svojega albuma. (Dali smo ji str. 525.)
Na listu, ki je dobil strani 526 in 527, je shema za poglavja v Mozaiku (jubileji, amaterske predstave, dijaške predstave, marionete, kritike, frančiškanski oder, učenci, prevodi, Cankarjeve proslave, dram, šole, njegovi članki, gostovanje 1930, Praga, Kranj, Maribor, diplome...), seznam umetnikov, ki so ga upodabljali (Bulovčeva trikrat, Dremelj, Pirnat, Petrič, Savinšek, Jakac, Cargo, Pengov itd.), igralci in vloge, ki so jih naštudirali pri njem doma (Drenovec, M. Danilova — Sv. Ivano, Medvedova, Gabrijelčičeva, Kukčeva, Babič, V. Juvanova), naslovi iger, ki jih je »priredil« (V Ljubljano jo dajmo, Stari in mladi, Veriga, Romantične duše, Ples v Trnovem), potovanja v počitnicah (po sezoni 1912/13 je nameraval obiskati Rim, Pariz, Moskvo, a je odlašal in izbruhnila je vojna, vendar je kasneje opravil študijsko pot v Gradec, Dunaj, Dresden, München, Berlin). Najpomembnejši je tu zapisek o Debevcu: »Debevec! Vloge, ki sem jih igral v njegovi režiji, so zelo pospeševale moj razvoj, posebno v zame bistvenih, pomembnih karakternih vlogah. S svojim bistrim spoznavanjem igralskih individualnosti v ansamblu ni samo vedel, katere vloge najbolj ustrezajo mojemu igralskemu ustvarjanju, temveč je bil tudi tako pedagoško stvaren, da me je v prav tistih vlogah zaposlil, s katerimi sem dosegel tekom dolgih sezon svoje največje uspehe.«
Dokumenti SGM XIII (30), Ljubljana 1977
217
Na str. 528 je ob članku Vesne Marinčič o Vladimiru Skrbinšku in njegovem 40-letnem jubileju zapisal: »Moj brat Vladimir ni bil moj učenec, razvil se je iz dijaškega diletanta v priznanega poklicnega igralca in režiserja čisto samostojno. A povezan je z menoj, kar se tiče začetka njegove kariere tako, da je v moji režiji prvič stopil na poklicni oder, ko je v Mariboru nadomeščal v vlogi Stebelca v Narodovem blagru obolelega igralca Mikuliča ter je v komediji 2X2 = 5 v moji režiji debutiral v Ljubljani. Prvi njegov nastop je torej bil dne 29. XII. 1922 v Mariboru, a debutiral je v Ljubljani v juniju 1923. leta. Premiera komedije je bila 13. VI. 1923, a brat je debutiral ob eni poznejših repriz. (Marinčičeva je v članku objavila tri fotografije: Vladimira v civilu in njegov portret (risbo) slikarja Ivana Kosa iz 1. 1939 ter prizor iz Narodovega blagra v MGL 1961.)
Članki Milana Skrbinška in o njem
(po vrsti kakor so naznačeni in nalepljeni v albumu)
177.	Milan Skrbinšek, Dramatična šola, Tabor 22. aprila 1922. — Album, str. 232, 233.
178.	-r., Hlapec Jernej in njegova pravica — poročilo o dramatizaciji in uprizoritvi. Tabor 14. januarja 1922. — Str. 232 a.
179.	Milan Skrbinšek, O metodi režije in igralčeve vzgoje. Slovenec 4. februarja 1920. — Str. 234 a, 235, 236.
180.	Milan Skrbinšek, Slovenska dramatična šola. 1918, 1919 (časnik neugotovljen).
—	Str. 236.
181.	Milan Skrbinšek, Moderna režija. Maska 1920/21, št. 4. (Nekoliko spremenjen ponatis članka Moderna režija in tržaški oder v prvi številki tržaške Njive.) — Str. 238 a, 239 a, 240.
182.	Milan Skrbinšek, Predstava v prirodi (poročilo iz Potsdama). Dan, 16. avgusta 1913. — Str. 240.
183.	Dvoje poročil o Skrbinškov! 25-letnici umetniškega delovanja v Celju. Slovenec 6. junija, Jutro 8. junija 1935. — Str. 241.
184.	Milan Skrbinšek, Anton Verovšek. Maska 1920. — Str. 237 a, 242 a.
185.	France Koblar, Beneški trgovec, ocena. Slovenec 10. maja 1935. — Str. 243 a.
186.	Skrbinšek o Matajevem Matiji. Slovenski narod 26. januarja 1935. — Str. 245, 246.
187.	R. K., Skrbinšek o Matajevem Matiji, Slovenski narod 19. januar 1935 — Str. 247 a.
188.	France Koblar, Praznik narodnega osvobojenja.. . v ljubljanskem Narodnem gledališču. (Pavel Golia: Dobrudža 1916.) Ocena. Slovenec 1. decembra 1938. — Str. 247 b.
189.	Fran Govekar, Goethejeva Ifigenija na Tavridi. Ocena. Slovenski narod
1.	aprila 1942. — Str. 248 a.
190.	Franc Onič. »Strast pod bresti«. Ocena. Vestnik 19. aprila 1946. — Str. 248 b.
191.	L. M., Zgodba o kralju Learu. Oce.rja. Jutro 30. septembra 1936. — Str. 249 a.
192.	»Lepa Vida« v ljubljanski drami. Ocena. Slovenski dom 11. novembra 1936.
—	Str. 249 a.
193.	L. M., Božič v Narodnem gledališču. (Gregorin: V času obiskanja.) Ocena. Jutro 27. decembra 1936. — Str. 250.
194.	Milan Skrbinšek, Igralska umetnost. Gled. list Celje 1951/52, št. 2. — Str. 250 a, 251.
195.	F. K., Ljubljanska drama: Na ledeni plošči. Ocena. Slovenec 14. novembra
1936.	— Str. 251 a.
196.	L. M., »Lepa Vida« trgovskih akademikov. Ocena. Jutro 12. novembra 1936.
—	Str. 251 a.
197.	Majda Skrbinškova na Dunaju. (Igralka o svojem dunajskem študiju.) Slovenski narod 20. aprila 1938. — Str. 252.
198.	Ivan Prekoršek, Dramatično društvo v Celju. Gled. list Celje 1952/53, št. 8.
—	Str. 253, 255, 256.
218
199.	Fr. G., Ivan Cankar: Hlapci — jubilejna predstava. Ocena. Slovenski narod, 4. februarja 1939. — Str. 253 a.
200.	F. K., »Tarelkinova smrt«. Slovenec 8. oktobra 1937. —■ Str. 254.
201.	F. K., Sonata strahov. Ocena. Slovenec septembra 1933. — Str. 256 a.
202.	A. M., Dvadesetpetogodišnji jubilej zaslužnog slovenačkog glumca, režisera i nacionalnog radnika. Politika 24. maja 1936. — Str. 257 a.
203.	Fr. G., Pirandello, Kaj je resnica. Ocena. Slovenski narod 17. marca 1938.
—	Str. 258.
204.	Slovenska scena v Šoštanju. Poročilo. Večernik 10. avgusta 1937. — Str. 258.
205.	Cankarjeva proslava v Drami. Poročilo in ocena. Slovenec decembra 1943.
—	Str. 259.
206.	jr., Das Mariborer Gastspiel des Ljubljanaer Schauspielensembles. (Hlapci.) Mariborer Zeitung 19. februarja 1939. — Str. 260.
207.	Fr. G., Nova odlična ruska komedija. (Izpit za življenje.) Ocena. Slovenski narod 27. aprila 1938. — Str. 261.
208.	F. K., Ljubljanska Drama: Vzrok. Ocena. Slovenec 12. in 13. junija 1931.
—	Str 262 a.
209.	Milena Mohoričeva, Der dramatisierte »Arsene Lupin« am Ljubljanaer Nationaltheater. Mariborer Zeitung 30. decembra 1931. — Str. 263 a.
210.	Fr. G., Strindbergova pasijonska igra »Velika noč«. Ocena. Slovenski narod
2.	novembra 1934. — Str. 264 a.
211.	Fn. K., Erstaufführung von Jeromes Stück »Fanny und ihre Familie«. Ocena. Mariborer Zeitung 1. junija 1928. — Str. 265 a.
212.	Fri. (L. Mrzel), Dogodek v mestu Gogi. Ocena. Jugoslovan 26. septembra 1931.
—	Str. 266.
213.	L. M., Dvoje pomembnih dogodkov. (Pirandello, Kaj je resnica?) Ocena. Jutro 18. marca 1939. — Str. 267.
213. a Fr. K., Goethes »Faust« am Ljubljanaer Nationaltheater. Ocena. Morgenblatt 23. septembra 1929. — Str. 268.
213.	b F. K., Ljubljanska drama: »Beraška opera«. Ocena. Slovenec 7. oktobra
1937.	— Str. 269.
214.	V. U., Rossini: Viljem Tell. (Skrbinškova operna režija.) Ocena. Slovenec 10. februarja 1934. — Str. 270 a.
215.	-a-, Slovensko deželno gledališče. (Vojnovič, Ekvinokcij.) Ocena. Jutro novembra 1910. — Str. 271 a.
216.	»Pahljača lady Windermere«. Ocena. Januarja 1927. — Str. 272.
217.	»Viljem Tell« v ljubljanski operi. Ocena. Jutro 10. februarja 1934. — Str. 272. (Nepopolno.)
218.	Fr. G., Marco Praga: Zaprta vrata. Ocena. Slovenski narod 18. februarja 1941.
—	Str. 273.
219.	F. K., Siromakovo jagnje. Ocena. Slovenec 22. maja 1935. — Str. 274.
220.	Skrbinšek — »Tiran« v Drami. Ob priznanju 251etnega dela. Ocena. Glas, naroda 28. maja 1936. — Str. 275. (Nepopolno.)
221.	F. K., Ljubljanska drama: Kralj Lear. Ocena. Slovenec 2. oktobra 1936. — Str. 276.
222.	nk., Gledališki pomenki. (»Tiran«.) Ocena. Slovenski dom 23. maja 1936.
—	Str. 277.
223.	Fr. G., Hjalmar Bergman: Noblova nagrada. Ocena. Slovenski narod 19. oktobra 1928. — Str. 278.
224.	F. K., Calderon: Sodnik zalamejski. Ocena. Slovenec 3. januarja 1920. — Str. 280.
225.	(Stana), »Duše«. Ocena. Slovenski narod 20. junija (?). — Str. 280.
226.	Fr. G., Ibsen: »Divja raca«. Ocena. Slovenski narod 3. januarja 1928. — Str. 281.
227.	F. K., Hasenclever: »Gobsek«. Ocena. Slovenec februarja 1927. — Str. 282.
228.	F. K., Ljubljanska drama: Cezar V. Arx: »Izdaja pri Novari«. Ocena. Slovenec 20. junija 1935. — Str. 284.
229.	F. K., Ivan Cankar: Hlapci. Ocena. Slovenec oktobra 1926. — Str. 285.
Dokumenti SGM XIII (30), Ljubljana 1977
219
230.	Mikros, Cankarjevi »Hlapci« na Šentjakobskem odru v Ljubljani. Jutro, št. 230, 1928 — Str. 286.
231.	Er. G., Cerkvenik Angel: Roka pravice. Ocena. Slovenski narod 13. aprila 1928. — Str. 290.
232.	M. G. Z., »Školjka«, gostovanje šentjakobskega gledališkega odra. Slovenec marca 1928. ■—■ Str. 292.
233.	F. K., Strindberg: Nevesta s krono. Ocena. Slovenec 4. oktobra 1929.
—	Str. 294.
234.	F. K., Ljublj. drama: Razbojniki. Ocena. Slovenec 22. oktobra 1930. — Str. 295.
235.	J. K., Premiera Rostandove »Vesti« v ljubljanski drami. Ocena. Jutro 17. oktobra 1931. — Str. 296.
236.	Fri., »Vest« v drami. Ocena. Jugoslovan oktobra 1931. — Str. 297.
237.	M. Mohoričeva, Dramenpremiere in Ljubljana. (Vest.) Ocena. Morgenblatt 20. oktobra 1931. — Str. 298.
238.	Fri., Frankov »Vzrok«. Ocena. Jugoslovan 19. junija 1931. — Str. 299.
239.	Vladimir Bartol, M. Šnuderl: Pravljica o rajski ptici. Ocena. Modra ptica 1930/31, št. 1—2. — Str. 301.
240.	F. K., Ljublj. drama: Kraljična Haris. Ocena. Slovenec 14. oktobra 1930.
—	Str. 302.
241.	»Otok miru« (v Mariboru, droben izrezek iz Poročevalca, kjer je omenjena Skrbinškova interpretacija lika Babe v ljubljanski izvedbi). — Str. 302.
242.	Milena Mohoričeva, Raimunds »Verschwender« am Ljubljanaer Nationaltheater. Ocena. Morgenblatt 16. decembra 1931. — Str. 304.
243.	Fri., Gostovanje gospe Hübnerove. (Sveti plamen.) Ocena. Jugoslovan 22. marca 1931. — Str. 305.
244.	Fri., Miroslav Krleža, Gospoda Glembayevi. Ocena. Jugoslovan 1. marca 1931.
—	Str. 306.
245.	Povzetki časopisnih kritik dijaške uprizoritve »Hlapcev«. Žar 1932, VII.
—	Str. 308.
246.	F. K., Ljubljanska drama: Sveta Ivana. Ocena. Slovenec 5. oktobra 1933.
—	Str. 311.
247.	Milan Skrbinšek, Režijska koncepcija »Kreftova kmetija«. Gled. list SNG Maribor, 1946/47, št. 2. — Str. 315.
248.	France Vodnik, Ljubljanska Drama: Vombergar: »Voda«. Ocena. Slovenec 29. januarja 1942. —■ Str. 316.
249.	Vombergarjeva »Voda« v Drami. Ocena. Jutro 18. januarja 1942. — Str. 317.
250.	S. Šali, Prva predstava misterija »Zmaga luči«. Razgovor z avtorjem misterija, režiserjem Milanom Skrbinškom. Slovenski dom 2. maja 1943. ■— Str. 326.
251.	Fr. G., Ljuba Prenner: Veliki mož. Ocena. Slovenski narod 27. januarja 1943. — Str. 327.
252.	»Veliki mož« Ljube Premierjeve. Ocena. Jutro 23. januarja 1943. — Str. 328.
253.	J. T., 30 let Šentjakobskega gledališča v Ljubljani. Slovenski poročevalec — 1950. — Str. 329, 330.
254.	Cankarjeva proslava v Drami. Slovenski narod 20. junija 1943. — Str. 331.
255.	-om-, Ljubljanska drama: Gabriele D’Annunzio: Jorijeva hči. Ocena. Slovenski dom 21. maja 1943. — Str. 332.
256.	D’Annunzijeva »Jorijeva hči«. Ocena. Jutro 22. maja 1943. — Str. 334, 335, (Nepopolno.)
257.	Gled. list Drama Lj. 1949/50, št. 10, 4 strani o Skrbinškovem delovanju v Trstu iz članka J. Travna: Slovensko gledališče v Trstu. —• Str. 354, 355.
258.	L. M., P. Golia, »Dobrudža 16«. Ocena. Jutro 6. decembra 1938. — Str. 361.
259.	Ljubljanska drama u Nišu. Slobodna tribuna 20. julija 1930. — Str. 362.
260.	-r., Gostovanje ljubljanske drame v Mariboru. (Hlapci, ocena.) Večernik 14. februarja 1939. — Str. 362, 363.
261.	»Labirint« pri šentjakobčanih. Ocena. Slovenski narod 1. februarja 1937.
—	Str. 364.
262.	Ob dvojnem jubileju nestorja Milana Skrbinška. TT 1. marca 1956. — Str. 365.
263.	Gustav Grobelnik, Milan Skrbinšek zopet v Celju. Vestnik 1951. — Str. 367.
264.	Georg Bernard Shaw in slovensko gledališče. Gled. list Drame Ljubljana 1954/55, št. 4. (Odlomek.) — Str. 368.
220
264.	a Gledališki umetnik Milan Skrbinšek. Primorski dnevnik 18. julija 1951.
—	Str. 370.
265.	Matijevič V., Milan Skrbinšek, Filmski vjesnik 1. oktobra 1953. — Str. 372, 373.
266.	Skrbinškov jubilej v Mariboru. Slovenski dom 13. novembra 1936. — Str. 375.
267.	-r., Hlapec Jernej in njegova pravica (v Mariboru). Ocena. Večernik 4. oktobra 1939. — Str. 376.
268.	Bernard Shaw: Hudičev učenec. Druga letošnja premiera v ljubljanski Drami. Ocena. Slovenski dom 28. septembra 1939. — Str. 377.
269.	Fr. G., Shawov »Hudičev učenec«. Ocena. Slovenski narod 20. septembra 1939.
—	Str. 378.
270.	Fr. G., Rossinijev »Viljem Tell«. Dirigent g. Neffat in režiser g. Skrbinšek sta storila vse, da je dosegla predstava lep uspeh. Ocena. Slovenski narod 9. februarja
1939.	— Str. 379.
271.	Nekaj ekscerptov iz časopisne kritike o »Hlapcih«. (Uprizoritev dijakov.) Žar 1932. — Str. 380.
272.	France Vodnik, Ljubljanska drama: Mali lord. Ocena. Slovenec 23. novembra
1940.	— Str. 381.
273.	France Vodnik, Ljubljanska drama: Funtkova Tekma. Ocena. Slovenec 11. novembra 1940. —■ Str. 383.
274.	-o., »Mali lord« v ljubljanski Drami. Ocena. Jutro 26. novembra 1940.
—	Str. 384.
275.	France Vodnik, F. S. Finžgar: Razvalina življenja. Ocena. Slovenec 4. oktobra
1940.	— Str. 385.
276.	«o., Mauriacov »Asmodej«. Ocena. Jutro 27. februarja 1940. — Str. 386.
277.	Francois Mauriac: »Asmodej«. Ocena. Slovenec 27. februarja 1940. — Str. 387.
278.	F. G., Fran Finžgar: Razvalina življenja. Ocena. Slovenski narod 12. oktobra
1941.	— Str. 388.
279.	»INRI« v ljubljanski Drami. (Časnik in datum neugotovljena.) — Str. 389.
280.	Milan Skrbinšek. (Ob dvajsetletnici delovanja v ljubljanski Drami.) Jutro 10. oktobra 1942. — Str. 390, 391.
281.	te, O’Neill: »Strast pod bresti« (V Mariboru, ocena.) Slovenski poročevalec 19. marca 1947. —■ Str. 393.
282.	France Filipič, Miklova Zala v mariborskem gledališču. Slovenski poročevalec decembra 1946. — Str. 394.
283.	Ba., Selma Lagerlöf dramatisiert. »Gösta Berling« in Laibach. Ocena. Deutsche Adria-Zeitung 20. aprila 1945. — Str. 395.
284.	Petrovičev »Mrak« v ljubljanski Drami. Ocena. 1927. (Časnik in datum neugotovljena.) — Str. 395.
285.	Slovensko gledališče v Julijski Krajini ima za seboj bogato zgodovinsko tradicijo. Ljudska pravica 14. maja 1946. — Str. 396.
286.	Stanko Majcen, Matere. Ocena. Družinski tednik 3. maja 1945. — Str. 397.
287.	Branko Rudolf, »Veliko potovanje«, poskus novodobne mladinske igre v Mariboru. Ocena. Ljudska pravica 19. aprila 1946. — Str. 398.
288.	Jalnov »Dom« in njegov najnovejši uspeh v ljubljanski Drami. Ocena. Slovenski dom, 14. novembra 1941. — Str. 401.
289.	Maša Slavčeva, Obnovitev Ogrinčeve veseloigre. Jutro februarja 1943.
—	Str. 405.
290.	Maša Slavčeva, Cvetko Golar, »Ples v Trnovem«. (Pred premiero.) Jutro 28. novembra 1942. — Str. 406, 407.
291.	Srečanje z Desetim bratom. Ocena. Jutro 15. oktobra 1942. — Str. 408, 409.
292.	td, Literarni večer Cvetka Golarja. Slovenec. Datum nedognan. — Str. 409.
293.	Maša Sl., Naša uprizoritev »Desetega brata«. (Pred premiero.) Slovenski narod 12. oktobra 1942. — Str. 410.
294.	Branko Gombač, Gledališki umetnik Milan Skrbinšek po 30 letih zopet v Celju. —■ Str. 414, 416.
295.	V. B., Milan Skrbinšek med nami. Tretja predstava »Celjskih grofov«. Primorski dnevnik julija 1951. — Str. 415.
296.	Milan Skrbinšek, Osip Šest. Gled. list Drama Lj., 1951/52, št. 4. — Str. 417.
297.	Janko Traven, Problemi režiserja v zgodovini slovenskega gledališča. Gled. list Drama Lj., 1951/52, št. 4.
Dokumenti SGM XIII (30), Ljubljana 1977
221
298.	Trideset let slovenske igralske umetnosti. Ljudska pravica 13. februarja 1949.
—	Str. 419. (Odlomek.)
299.	F. Onič, Se o »Kralju Learu« v ljubljanski Drami. Ocena. Slovenski poročevalec 1. januarja 1950. — Str. 434, 435.
300.	Fr. G., Uprizoritev Jalenove drame »Dom«. Ocena. Slovenski narod 14. oktobra
1941.	— Str. 436.
301.	Fr. G., R. Alessi: Katarina Medičejska. Ocena. Slovenski narod 10. oktobra 1941. — Str. 437, 438.
302.	France Vodnik, Počastitev F. S. Finžgarja v Drami. (Ocena »Razvaline življenja«.) Slovenec 11. februarja 1941. — Str. 438.
303.	J. P., Ljubljanska Drama: Jalen: »Dom«. Ocena. Slovenec 14. novembra 1941.
—	Str. 441, nepopolno.
304.	Igra o lepoti in plemenitosti. »Cvrček za pečjo«. Ocena. Slovenski dom 18. novembra 1943. — Str. 442 (nepopolno).
305.	J. P., Ljubljanska Drama: Dickens: »Cvrček za pečjo«. Ocena. Slovenec 15. novembra 1943. — Str. 442.
306.	G., Antona Medveda »Stari in mladi«. (Ocena Skrbinškove priredbe in režije.) Slovenski narod 19. junija 1943. — Str. 443, 444.
307.	Odlomek Debevčeve ocene uprizoritve »Romantičnih duš«. — Mladina 1922.
—	Str. 444.
308.	V pasjih dneh zaključena operna sezona. M. Skrbinškov! učenci so se preizkušali v Ibsenovih »Strahovih«. Slovenski narod junij 1944. — Str. 445 a.
309.	Branko Gombač, Milan Skrbinšek po 30-letih zopet v Celju. (Eno od nadaljevanj.) Savinjski vestnik 15. septembra 1951. — Str. 473.
310.	Odlomek: spomin na nastop slovenskih književnikov ob 50. obletnici Cankarjevega rojstva. Gled. list Drama Lj., 1954/55, št. 8—9. — Str. 474.
311.	Janko Traven, 70-letnica Milana Skrbinška. Slovenski poročevalec 18. februarja 1956. — Str. 481.
312.	50 let umetniškega dela Milana Skrbinška. Ljubljanski dnevnik 2. oktobra 1959. — Str. 483.
313.	Letos oktobra bo poteklo petdeset let... (Notica.) Tovariš 4. oktobra 1959.
—	Str. 483.
314.	Mirko Mahnič, Petdeset let gledaliških prizadevanj Milana Skrbinška. Iz razgovora z jubilantom. Gled. Ust Drama Lj., 1959/60, št. 1. — Str. 501.
M. M.
L’album de Milan Skrbinšek
Il s’agit de la deuxième (et de la dernière) description de l’album de 500 pages de l’acteur, metteur en scène et pédagogue, Milan Skrbinšek, où se trouvent collées les affiches, les critiques extraites des journaux, les lettres, des dessins, des photos etc. concernant son activité artistique. Voir plus en détail le résumé de la première partie de la description de l’album dans Dokumenti, n° 29, p. 66).
222