PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. 5. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU M. NO. 2 I !Hi tulrinj 4U »«■» Willi , law III«!In, Dr« h l'*<7, at ihe po»t off)« r •( lltiUAgo, III uuiirr the Ail ut C.on^iru of M«t
  • .-la\ i |a naprej po svoji!i n«i< rt ili v blag »stanj« m /.ito da ne bo služila ne eni ne drugi s 111 Toi e) ne za pad' i ne vzhod u I oda | >r< <1 Mg.i nd i i,i bit k.i |e huda in visi se za: e ^ Ob enem pa tudi ekonom .k.i Ekonomski bojkot vzhoda se ni obnesel Ko sta si pnsla Beograd in Moskva v navskrižje, je kajpada Moskva "fjjnela prvo in odločilno besedo 1 'rvu . Tito je bil pro glasen za izdajalca socializma m pa da v lada s terorjem da ljud stvo ni / njim, Ha ne zna gospo dariti in da sluzi imperializmu zapadnih si i Propaganda proti "Titovi kliki' tako jo namreč označuje kominform je postala bolj ljuta kot pa je "mrzla vojna" med Zed državami in 1'SSR ■■■■ jjj, j/ro('.H|i svojemu "delodajal Ali vam je naročnina ;;; >"' •<•........... potekla...? ja in morda bi bilo mogoče napraviti trgovske stike tudi z Zed. državami. ♦ Pogodba z Anglijo V svoji kri7.1 je Jugoslavija začela trgovska pogajanja z Itali-, jo. Toda i ona je revna in ne more prodajati na upanje—niti na kratkotrajne kredite ne Tako se kupčija med njima vrsi na podlagi "cash and carry" Plačaj vse sproti Koncem decembra pa je jugo slov anski trgovski m i n i s t e r skupščini oznanil, da je po dolgih mesecih pogajan| jugoslovanska vlada sklenila trgovsko pogodbo z Anglijo, v kateri p je dovoljeno nad 2> milijonov dolarjev kredita na dolg obrok, precej kredita na kratke obroke in trgovski promet med njima se bo vršil v izmenjavanju bla* ga Znašal bo v prihodnjih petih ali sest i h letih nad »>(10 milijo-n< i v dolar |«• \ .Jugoslav i|a bo dovazala Angliji rude. oziroma kovine, v pr 1 Konec na T st rani > KOLONIJE SE IZMUZAVAJO IZ ROK IMPERIALIZMA DRUGA ZA DRUGO Po drugi svetovni vojni pa do konca minulega decembra je nastalo po svetu sedem novih držav, ki so bile prej kolonijalne posesti. Zed države so prepustile Filipine Filipincem, ki so se borili za samostojnost skoro ves čas od kar jih je naša dežela "osvobodila" izpod španskega imperializma. In res imaio Filipinci sedaj republiko, svojo suvereno vlado in politično so "neodvisni". Ekonomsko pa so Filipini še vedno ameriška kolonija in bodo dokler se ne izvrši kak preobrat bodisi boljševiškega ali pa fašističneqa kova. Kajti filipinska republika je sedaj ekonomsko in prav tako politično na jako šibkih nogah. Anglija se /e v tej dobi odrekla oblasti nad Indijo. Veliko krvi so Indijci prelili v borbi za Osvoboditev izpod imperializma Velike Britanije. Končno so zmagali. Ali so? Politično — da! Ekonomsko pa so še vedno pod-ložniki imperija njegovega veličanstva kralja Jurija V. In are iim trda. Prvič, ker so si osvobojeni milijoni razdelili svojo oqromno deželo po veri — v hindu-stansko Indijo ter v muslimanski Pakistan. Prva ima kakih 320 milijonov prebivalcev, Pakistan okrog 80 milijonov. A obe deželi bi morali biti ekonomska in politična enota, ako bi hotela graditi svojo osvoboditev tudi na trdni ekonomski podlagi. Ker teqa nista storili, sta še vedno v mizeriji in tudi obe v politični zmedi. Poleg omenjenih so postale po vojni "svobodne" tudi angleški koloniji Ceylon in Burma. In pa lidje so koncem konca dobili pravico vladati svoj del Palestine suvereno — a imajo pri tem velike težavef ki pa jih upajo prebresti, a jih ne bodo tako lahko, kot so ili davno tega v rešitev preko morja, ki se f* razklalo, da so mogli preko, kot pripoveduje biblija. i Tudi Koreja se je "osvobodila" — ozirojea je bila osvobojena po minuli vojni. Polovico od'ime jo pod ameriško zaščito. Ima svojo vlado po amei&em vzoru in "svobodno podjetništvo" v nji je na Jornem. Drugi del je pod pokroviteljstvom USS* V njemu je uvedena socializacija. Glavni dogodek sedanjih dni pa je osvoboditev Kitajske. Prvič po več stoletjih stoji sedaj res samostojno — sai kar se poražen/a starega imperializma tiče. Iz n/cqa se je osvobodila in nič več ne bo v njo invazij, kakršne so se dogajale vanjo v prošlosti. Kako se bo usoglasila nova Kitajska s Sovjetsko zvezo, pa je vprašanje bodočnosti. Ekonomsko je silovito izčrpana. Da-li ji bo mogla USSR zadostno pomagati ,tudi tega ne more nihče prerokovati. Anglija bi rada s sedanjo Kitajsko šla v mirne od-nošaje — namreč v ekonomske in politične, ker to bi bilo dobro za obe deželi. Zed. države pa so se s podp ranjem takozvane nacionalistične Kitajske, kateri je načelieval Ciang Kaišek, tako kompromitirale, da iim je kar nerodno storiti skok v priznanje zmaqovite revolucije, katero so ovirale na njeni poti vojaško m ekonomsko v prid < Ko ver vd 2 strani. > AFL stopa v novo leto zgolj z zahtevo za zvišanje mezde V letu 11150 se ameriškemu delavskemu gibanju ne obeta nič dobrega. Krenilo je skrajno na desno in zahteva samo še zvišanje mezde. hksekutiva Ameriške delavske federacije (AKM je sklenila v leni letu zastopati dve stvari: Prvič, splošno /višanje mezde \ vseli obratih, v katerih je priznana. od 7 do 15c na uro. In ob enem zahteva, da delodajalci v sled tega ne bi zv išali cen svojim izdelkom, češ, da višje stroške lahko krijejo na druge načine. Z moderniziranjem produkcije, v katerim jim delavce bolj in bolj nadomeščajo stroji, m pa z drugimi produktivnimi izboljšavami, ki jim večajo dobitke. Torej \l I, je mnenja, da se mezde lahko zviša ne da hi bilo oh enem korporaeijam potrebno dvigniti cene. Toda to ne drži. Dokaz npr. je nedavna poravnava med unijo jeklarskih delavcev ter Steel trtlstom. Tudi takrat so trdili, da kompanije prav lahko pristanejo v penzije, ne da hi jim bilo treba podražili produkte tudi za en sam cent. Jeklarski delavci niso bili deležni niti enega centa zvišanja mezde, temveč le obljube, da bodo delodajalci plačevali po 10c na uro od vsakega pri njih zaposlenega delava v penzijski sklad ter- za razne druge zava-rovalninske ugodnosti. Teh podpor, predvsem pokojnine, pa so jeklarski delavci po tej pogodbi deležni šele po 25 letih uposlitve. Torej je biLa ta njihova pridobitev "niieva". A vilic temu korporacije niso držale besede glede podražitve in so dvignile ceno ielesu in jeklu od $4 do $6 na tono. AFL se ni iz tega nič naučila. Kksekutiva v kateri so zelo visoko plačani "unijski voditelji", pravi, zvišanja cen ne sme hiti, a plače naših članov pa se morajo dvigniti. Predsednik Truman se praska po glavi in si misli: vedno ena in ista povest. Plače se zvišajo npr. sedem odstotkov, potem pa se i/.dt Iki p')draže vse križem od 10 do I "> odstotkov. Z zvišanjem mezde gre tudi draginja no lestvi navzgor. Ta udarja vse. ki žive «>d penzij, od prihrankov ali pa od podpore svojcev. Dolar ni več dolar. Po imenu sicer jc šc. a ne pa v praksi, ker zanj dobiš polovico manj kot pa nekoč. Torej višje plače ne dohajajo v isanja cen, in to je. kar hi morale ameriške delavske unije točno preudariti in urediti svojo taktiko tako, da ne bi tiščale i/, inflacije v še večjo inflacijo. Seveda, eksekutivi AFL ali i Konec na 3. strani.) KOMENTARJI /hira in presoja urednik Praznikov je do velikoncei konec, božične igrače so otroci ze povečini polomili ali pa jih vrgli stran, starši plačujejo obveznosti in tako gre svet iz enega v naslednji dan pri lično po starem. Mladi fantje, namreč dečki v starosti od kakih pet do deset let se postavljajo z igračnimi revolverji. Ne pokajo dosti in niso nevarni A če bi starši pomislili, kam lahko njihne otroke take igrače zavedejo — pa bi marsikateri materi in marsikateremu očetu pozneje ne bilo žal, ako bi bila oba sedaj pametna Ne navajati otrok v igrače, ki so jim v njihovi domišljiji avantura, a ob enem uvod na taka pota življenja, ki se čestokrat zelo slabo končajo Pa je menda v komercialni družbi vse zastonj. Namreč trud pridobiti ljudi v pamet Srečaš dečka, izgleda nedolžen, ne razume se še na zločine, a že namerja svojo igračno pištolo vate. Ni toliko zameriti sebičnim trgovcem, ker oni so na trgu. da prodajajo to. "kar odjemalci zahtevajo". Ampak čemu naj starši dajejo vzpodbudo svojim sinčkom baš s kupovanjem pištol0 Mar ne razumejo, da je to zelena luč v tolovajstva? American Slav Congress — namreč njegova eksekutiva, je imela minulem decembru v Detroitu sejo, ki pa ni bila več to kakor nekoč. Ostala sta v njemu samo še dve veličini — nekdanji predsednik ameriške socialistične stranke Leo Krzycki in pa tajnik George Perinsky. Oba se točno držita nove linije kominforma. Tako je ta takozva-ni kongres samo še podružnica vnanje politike kreralja. Tega tudi več ne tajita. To sta posebno pokazala z izjavo, ki je bila sprejeta v imenu kongresa, da je "titoizem" strup, izdajalec so cializma in slovanstva, hlapec zapadnega imperializma itd. A (u|uv v Detroitu, pod firmo istega kongresa se je dogodilo—po japonskem napadu na Pearl Harbor, da je bil ustanovljen ta kongres in ko se je potem v nekaj letih razvil v dokaj močno organizacijo, je Tita slavil skoro toliko kakor Stalina. Tajnik Ameriškega slovanskega kongresa George Perinsky ga v svojih govorih ni mogel prehvaliti. In ljudje so mu ploskali ter vzklikali, "Tito. Tito!!" Sedaj pa na tej konferenci, ki ni bila več podobna prejšnjim, pa ob imenu "Tito" — "buuu". Ali se menjajo časi, ali ljudje? Oboje. Ameriški slovanski kongres je pomenil veliko več, ko so bili tudi Louis Adamič, Zlat ko Balokovič ter Etbin Kristan in še mnogi drugi v njemu. A vsi ti so šli s Titom in Ameriški slovanski kongres pa v zaton, neglede kako ga skušata Krzycki in Perinsky še ohraniti na površju. Zanimivo pa je. da sta samo ta dva človeka ostala zvesta vnanji politiki kremla v njegovi borbi zoper "Titovo kliko". In pa seveda kar je discipliniranih članov partije. Drugače pa je Ameriški slovanski kongres stvar prošlosti. Bil je ves čas orodje kremla in tega nismo v tem listu nikoli zanikali. Ameriška justica je še vedno silno pristranska. Ukradeš par ovc kje na zapadu — pa si obsojen na leta v zapor. Poneveriš nekaj stotakov v banki — spet te sodnik obsodi na dolgo za-, porno kazen. Ukradeš kaj male-Iga, pa se ti na sodišču istotako slabo godi. A če pa si kongresnik ali senator, tedaj pa so na sodiščih in na preiskavah s tabo jako vljudni, daju ti prartctrbdfagrir z obravnavo, in de končno le pride do nje, dobiš nekaj mesecev kazni, morda tudi kaj globe, a vse tako, da ti je že naslednjem tednu lahko vse ali saj napol od- (Konec na 3. strani.) Kongres bo polagal račune tudi o sebi Ker sta dva člana zveznega da hi izvršili kak zločin, ampak kongresa v sled goljufij v ječi, se ker so "kljubovali kongresu s med ljudmi veliko "snslja" tudi tem. da njegovi komisiji na rail drugih. Itivši kongresnik Mav je bil obsojen v zapor, krr je jemal podkupnine od municijskih 2I<)<> odseka /ji raziskovanje proti-ameriskih aktivnosti in v tej važni poziciji je pestil pred svojim Ako je številka tik VASF.fiA odsekoin imena up NASLONI na PRVI kalnih nazorov strani nižja, to pomeni, da vam uradnike, katere je dolžil koinu-je naročnina potekla za toliko nističnega sopotništva in zasliše- Par senatorjev je vslcd tega vse imajo v službi, ako ho tajnik nedavno zahtevalo, da senatni Biffle res izvršil svojo obljubo, tajnik Lester Biffle poda točen Dosedaj je bila plačilna lista se-/na vprašanja niso hoteli odgo- račun o vseh posameznih sena- natorjev tajna, v ar jat i. torjev in kongresnikov — nam- V javnost je spravil največ Kongresnik Thomas ne bi bil reč o vseh takih, ki jih vlada pla- takih afer radio - komentator magnatov, kongresnik J. Parnell prišel v to kašo, če ne hi odslovil čuje. Biffle je obljubil podati Drew Pearson, ker ve. da ljud-Thotnas pa zato. ker je imel na svoje priletne privatne tajnice tako poročilo, ki bo na upoglcd stvo senzacije rado posluša, plačilni listi na vladne stroške tfr si najel mlado namesto nje. vsakemu članu zbornice in ja- Tako je nedavno v radiu ome-poleg drugih take ljudi, ki niso Vedela je za njegove sleparije, vnosti. Iz njega bo razvidno, ko- nil, da ima privatno tajnico na vršiii nobenega dela za vlado ki jih je uganjal s plačami, ker liko pisalnih strojev so si naha- vladne stroške tudi Trumanova razen da so jemali n jene čeke ter mu ie pomagala pri njih. Po od- vili na v ladne stroške, kakšni so hči Margaret. Prejema pet tisoč sloviti ga je zastran maščevanja njihovi drugi računi in koga dolarjev na leto. Čemu ji naj hi založila pri justičnem depart- imajo v službi na vladni plačilni to tajnico ljudstvo plačevalo, je I ter denar sprav il \ svoj žep. inentu, kar pa ni pomagalo. Zato listi. uganka. Saj ima na vladne stro- Slucaj tega kongresnika je do- je vso stvar razložila Drew Pear- ("'lani kongresa obeh zbornic ške itak vse druge ugodnosti: bil v ameriški javnosti veliko snu, ta pa jo je razglasil po ra- so si v teku let na stroške davko- stan. postrežbo in VOznino ter postrežbo kamor si poželi. Vrh tega ima ona svoje dohodke s pil v akcijo. oskrbo ne samo oni pač pa tudi koncerti, čeprav imajo glasbeni Tako je ta "uitrapatriot" J njihove družine. Imajo prosto kritiki o njenem pevskem daru Parnell Thomas po dolgem za- Vožnjo in stroški so jim plačani, zelo slabo mnenje. Toda kjer na- Tekoča Številka Prolrtnrca P<"ornosti. Kajti J Parnell I ho- dill in šele tedaj je justični de- plačevalcev dali velike ugodno- ; mas je bil načelnik kongresnega partment pod tem pritiskom sto- sti. Imajo zastonjsko zdravniško filmske igralce radi- vlačevanju le prišel na obravna- Imajo penzije. In posebno v mi- stopi, je gledališče natlačeno in mnoge vladne \ o, na kateri pa se ni hranil, ker milem letu jih je bilo veliko na vstopnina je visoka kot je za tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnov ite j<»! Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini' \al je predstavnik«' takih orga njegova krivda je bila preočitna. potovanju po Evropi, večinoma najslovitejše pevce in pevke. Ljudje pa so se vpraševali, s svojimi ženami, ter "študirali' Kongres hi torej ljudem lahko koliko drugih takih Thomasov Marshallov plan. Nn ta način so prilično prihranil, ako bi začel ni/acij, ki j i i« je smatral, da so in Mavjev je v kongresu? /e do lahko zaračunali vse stroške via- z ekonomijo najprvo pri sebi In scit komunističnih aktivnosti v trj deželi. Po njegovi zaslugi je bilo ne- hčere. Plačuje k.i| teh ljudi obsojenih, ne zato da. stikrat so čuli. da imajo na pla- di. In umevno, da so si privoščili potem na splošno. Toda ljudje čilni listi svoje žene. sinove in vse najboljše in vs« tudi drago v političnih službah varčujejo lih kajpada via- zaračunali. samo v takih stvareh, ki bi bile Zanimivo bo izvedeti, koga ljudstvu v splošno korist. \ekaj o naših Tako torej stopa Proletarec v svoje petinštirideseto leto. To je za socialistični list kjerkoli dolga doba. Je edini v tej deželi, ki vztraja toliko časa. Židovski "Forwprd" je sicer starejši, toda je že mnogo let v agitaciji za demokratsko stranko. Svojo boje-vitost za socializem je že davno opustil. "Proletarec" je ni nikoli. Vztrajal je pri svojih načelih v vsakem vremenu in v kakršnihkoli okolšči-nah. Imel je težave vse skozi. Vedno borba za obstanek, poleg borbe, ki jo je vršil za koristi delovnega ljudstva in boja proti reakciji. "Proletarec" je nastal iz potrebe. Bilo je leta 1905. Majhna skupina zavednih slovenskih delavcev se je one dni lotila težavnega dela — pomagati našim kmečkim sinovom in hčeram, ki so se trumona naseljevali v to deželo — iz neznanja v pravilno razumevanje življenja in neštetih težav, ki ga spremljajo. V jeseni I 1905 so izdali prvi oklic za ustanovitev novega lista in januarja I. 1906 je izšla prva številka. Prve dve leti je bil Proletarec mesečnik in od tedaj dalje tednik. Z naročnino in oglasi se ni nikoli mogel vzdrževati. Vedno je bilo treba posebnega sklada, da mu je bil obstanek omogočen. In tako je tudi sedaj. V tem jubilejnem letu Proletarca bomo morali podvzeti dobro zasnovano organizirano akcijo — bodisi v zbiranju prispevkov v tiskovni sklad in izdali bomo posebno JUBILEJNO številko. Vse to bo zahtevalo veliko truda in požrtvovalnosti. A naloge smo zmogli v prošlosti in jih bomo sedaj. "Proletarec" je šel že skozi silovite borbe. Nasprotniki v nazadnjaških, v razkolniških in v renegatskih vrstah niso štedili s sredstvi v naporih, da ga spravijo s poti. Ustanovili so v tej dobi par listov izrecno z namenom, da bi uničili Proletarca. Največji tak poskus je bil narejen po prvi svetovni vojni. Toda njihove nakane so se izjalovile. Mi smo še na pozorišču. In zvesti programu, radi katerega je bil "Proletarec" ustanovljen. Torej naprej i našim delom v nov jubilej "Proletarca"! i' OitlulNrtx. I'KOLCTAItKC January 4, 1»50 Z UPRAVNIKOVE MIZE (Konec z 2. strani.) in resno bolan, vendar nekaj ima še zdravega v sebi in to je volja katera se ne ukloni, ce tudi telo odpoveduje m hira Želimo, da bi volja zmagala, a ob enem pa upravnik tudi odsvetuje, da če ni prav trden, je pir/imi nevarno iti "čez hribe doline, čez strme vrhe", kot pravi ona pesem. Mogoče bo spomladi lahko dvakrat toliko dobrega naredil z isto energijo, kot sedaj. llarwick, Pa. — Mary F. Pra snikar, ki se je vrnila iz starega kraja, se je oglasila in želi vsem srečno novo leto. Gqtovo bo po-; zneje kaj več pisala o vtisih, ki jih je dobila v stari domovini. Zdaj bosta pa prav gotovo tudi naša Cikažana, to je Milan Med-vešek Sn Mirko Kuhel, kmalu doma. Mogoče prej, ko boste či-tali te vrstice. Presneti stari kraj: Vsak želi iti tja pogledat, pa vsak se nekako oddahne, ko pride nazaj; saj vsi oni, ki sem jih do zdaj srečal. Zdi se mi, da za Amerika nec stari kraj tudi zdaj ni privlačen. Četudi tukaj ni vsem gospodari — ako so res ječe polne, v dobi ko delovcev priman-kuje — zelo primankuje? Ej — narod moj. 2elim ti srečno novo leto, želim da bi sporazumno delali v dobrobit vsega naroda. Ne obsojam nikogar, ker ne vem kaj in zakaj se vse to godi. Vem pa, da vsak misli, da dela prav, pa naj bo oni, ki je zaprt, ali pa tisti, ki zapira. Kdo je v pravem? Kdo more pravično razsoditi? Težko je narodu v domovini, težko je nam, ko ču-jemo to in ono posebno od onih, ki so domovino obiskali. Ako se bo narod sam med seboj prepiral, se bo kdo drugi okoristil na njegov račun. Bodimo bratje med brati saj v novem letu! KOMENTARJI I Konec s 1. strani.> puščeno. To roparje v nižinah podžiga k še večji energiji v zločinskih dejanjih — češ, ako me dobe. pa naj bo kar bo! Torej ie bolje, da se potrudim dokler bo šlo. Imamo pač razredno ju-stico. ne pa še justice, ki je v dobro, pa se saj lahko pridušaš razredni družbi sploh biti ne brez da bi se ti zgodilo kaj ža- more lega. Tam pa pravijo, da če se kusova. mu je bilo odveč. Saj je Stalin bil vendar "lemenutor" torej se je biblije ie v mladosti naučil. A ne tako. da bi bilo cerkvi všeč, kar je tudi Litvin-ski v korist, četudi Grazina te resnice še ne more zapopasti. Tito po dveh letih boja s kominformo dobro vzdržal (Konec s 1. strani) vi vrsti baker in svinec, dq/je les ter razna žita za krmo ni, Anglija pa bo pošiljala v meno stroje, iadelke iz vol cvirn, medikalije, kavčuk itd. Angleški interesi od&kodovani Vlada v Beogradu pa je morila dati Angliji eno koncesijo: plačati mora angleškim inve-storjem, ki so bili delni ali pa popolni lastniki raznih podvzetij v predvojni Jugoslaviji, po $1,416,800 ni leto skozi osem let. Slič no pogodbo glede odškodnin za podržavljeno tujo imovino je predlanskem Jugoslavija sklenila \udi z Zed. državami, ker drugače ne bi dobila nazaj nič svojega zlata, ki ga je med vojno dala Petrova vlada shraniti v naši deželi, da ni prišlo gradu so se zavzeli raj&e take insulte prenesti kakor pa da bi napravili kak skok, v katerem bi dobila Moskva pretvezo za oboroženo intervencijo. Npr., vse države kominforma imajo med sabo pogodbo prijateljstva ter medsebojne zaščite. Čim .bi bila .ena izmed njih napadena, 'bi ji priskočile vse druge na pomoč. Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN, AFL stopa v novo leto zgolj z zahtevo za zvišanje mezde (Nadaljevanje.) Razred, ki je bil prei tako negiben, tako ves pod vtisom nečesa grozečega, se je sprostil in ni ga bilo mogoče več .zadržati. Zdelo se je, da so pozabili na one resne, razdražene ljudi spredaj in da obračunavajo med seboj, zakaj zdaj niso več gledali naprej, temveč so se obračali drug k drugemu. Nihče ni dvigal roke, ne%čakal, da pride na vrsto, in nenadoma je postalo vprašanje maše in Gize postran- napak razumeli, in si zapon le nebistveno, naj namreč hodijo k maši. Gospo popolno razume. Glede pouka ji nima kč. očitati, otroci so dobro znali. Pač pa je opazil, da je gospa nervozna, kar mu je popolnoma razumljivo, ker je bila brez službe in zdaj še ti, ne docela opra- ji je pomignil na Smona, ki je stal ob strani. "Oh, naj pa špic-lja," je odvrnila na ta namig., "Saj' jih je tudi sam dobil, češ vičeni očitki. In ker bi vse to kako hodi žret k Stuhčevim!"; lahko slabo vplivalo na nadalj-Smon se je zdrznil in prisluhnil. I nJ* pouk, ji predlaga, naj zaprosi kaj repenčiš. da te denejo f>od ključ, da si jezd ohladiš. Roparja, ki od svojih z revolverjem ali pa s kakim drugim Ta teden sem čital pismo, ki izsiljevanjem ne plača od ne- je prišlo iz domovine. Pisano Požteno pridobljenega denarja je o nekem rojaku, ki ga dobro zvezni vladi dohodninskega dav- poznam, bil je dober narodnjak. ka P°šlje davčni urad (internal (Konec s 1. strani) odboru CIO je lahko re*i, da de ___ lodajalci lahko dajo višje mezde ska stvar, govorili~so npva rnnt.( •#.. nai _» . . , _. . ... ... Kominformin tisk pravi, da je Tito jugoslovanske prirodne vire s tem prodal angleškim ter ameriškim imperialistom, a ljudstvo v Jugoslaviji ima po vseh znamenjih zaupanje v Tita. Odvrnil je: "Kaj pa to tebi mar?!" V« "Hm," je nadaljevala Manca nezadržano, "saj so otroci povedali, da so Stuhčeva mati že klali kokoši, da se bo pri njih danes žrlo!" Vsi so postali radovedni, a »Manca se je nenadoma spomnila, da bo Pavla zvečer na sestanku z nadzornikom. Vstopili so nadzornik, Rozman in Magdič. Nekaj minut za njimi je prišla Giza. Bila je sicer mirna, a Manca je opazila, da je to le videz. Pomignila ji je in ^i dala prostor ob sebi. Konferenca se je začela v mučnem ozračju. Nadzornik je govoril sprva zelp splošno, o vseh, a so vsi čutili, da je to docela postransko, glavno, Giza, šele pride. In res je kaj kmalu zavil na to pot. Dejal je, da že dalj časa prihajajo pritožbe zaradi gospe Klemenčeve, da širi komunizem ne le po fari, marveč celo med za štirinajstdnevni dopust, da si odpočije. On sam bo priporočal, da se ji ta dopust odobri. Na uspehu ji sicer čestita, želi pa in pričakuje, da se poslej kaj podobnega ne bo ponovilo. Giza je mirno poslušala njegov govor, ko pa je prenehal, je prosila za besedo. "Zakaj," je dejala med drugim, "kar tako ne morem prek vseh teh očitkov. Ne želim, da bi me gospod nadzornik hvalil, ker ne delam zaradi pohvale, temveč, dp bi se ljudje izobrazili. Prosvetna politika se lahko spreminja, jaz pa kot učiteljica moram delati tako, da bo ljudstvu najbolj koristno. Ko sem prihajala k Svetemu Ivanu, nisem želela, da bi me čakali z godbo in govori. Pač pa sem želela in upala, da me pustijo pri miru. Hotela sem dostojno opravljati svojo dolžnost. A še preden sem prišla sem, so tu ljudje o meni vedeli že mnogo neverjetnih zgodb. In potem po šolsko mladino. fcil je prepričan, vrsti sama ^^^ in izzi. nfP™m vmes< vanja. K maši res ne hodim, ra-zlas i, ker se ljudje ne morejo ^ kadar ide name red da 2al.Jim ™ Pazim na otroke. A nikomur na ne hodi ijub0 ne bom hodila hinavčit v Zdaj pa pismo pravi da je za- ogoljufal na dohodninskem dav- 26: decembra. Vlada ji je spo-prt. s pripombo, da dolgočas mu j ku za milijonov, se je pred J^L™-!?!™ T^J1" ni. ker ima dovolj tovarišev v par meseci "spokorjen" vrnil v ječi. Pravijo, da ne vedo zakaj , Ameriko — bil je na begu pred stonj, v nadi, da le na ta način kler ni nadzornik rekel: balanciran in da znašajo jim bo mogoče ohraniti stari gospodarski red. AFL ie izdala tudi - Gizin glas, seje zmedel. Tega k maši in jih s tem tako rekoč dZ TlostnoTe da • glasu se je vedno bal. — Gos- izziva. Učitelj se mora prilal>o- l . ^T^-.lf^ ,)e\da podje spredaj so molčal,, nekajiditi krajevni ^ ^ ^ mučnega je leglo nadnje, do! spa očitno ni hotela Vendar tXni Jtka^ tst? pHudi je potrpel z njo, da bi ji ne ote- ^kega značaja. Moral bi biti iil življenja Zgod.l se je tudi ijudski vzgojitelj. je pod ključem. Sodijo, da naj'-jnaSo l**™ več let - a prej je ™"£nov do,ar*v ve* kakor Pa kongresne volitve in gn- se za brž zato. ker ni zmogel oddati dobl1 zagotovilo, da ne bo šel v ' ... odmerkov, ki so mu bili odloče- >ečo ~ Ie davt* s kazenskimi . Iz razPol^enja poslancev na ni. Včasih so rekli- da kar ni dokladami naj plača. Malo manj ,em. zborJtn1a"Ju 80 re- še vojska ne vzame". Ej - težko Priložnosti za tako milostno po-'P°"erJ» d°bl1' vUf Jda ima Tito jih je razumeti. Ni dobro kadar *t°P«nje je imel v našem mestu narJodom u«led kot «» >e "Gospod Magdič. zdi se mi, da _ ne bomo prišli nikamor. Ali se kaj mučen incident v~ gostilnT C l^0111^. ™ Pa,n^80V vladni dohodki v letu 1949 520 "S, " ."T" vam ^i potrebno, da bi še spra- ki ne dela časti ženski, prav go- difT ' ......... . " . . poročilo. I.clos bodo namreč ševali?" tovo pa ne učiteljic Uči teli . I . ^ 3 fVy,nu Magdič je nekaj časa molčal.-----UcUelj i opijat, tudi ne morem! Kar še brat brata zapira. Saj si oba želita svobodo. Kje in kdaj jo bosta dosegla, če se ne bosta nikdar sporazumela? Narod je na svoji zemlji gospodar — & kako Tom Besenič Spet smo izgubili enega izmed pionirjev, ki je bil v naših vrstah od početka. To je Tom Bešenic, ki je že mnogo let živel v Detroitu. Po rodu je bil Hrvat. V Ameriko se je priselil že dolgo tega. Udejstvoval se je med Hrvati, Slovenci in Srbi. V društvenem življenju pa se je osredotočil v Hrvatski Bratski Zajednici (ona leta se je imenovala Hrvatska Narodna Zajednica>, v kateri je postal glavni predsednik Alvin E. Sandroff Star je šele,in?el ? ,da je V nje8ovem ^ju 47, pa je naredil milijone do- s k°minformom * nji™ zbornica biČka v trgovini s starim papirjem. Na davčnem uradu je bil obtožen, da je ogoljufal zvezno Vlado za $1,267,512 na dohodninskem davku in enkrat prej za $808,226. To je precejšen pehar dolarjev. A mož se je pobotal, obljubil plačati kar je cesarjevega in dobil je dve leti zapo&a. Ker je bogat, mu v njemu ne bo sile in ker je ob enem vsak tak jetnik "lepega vedenja", ga kmalu izpuste. Značilno pri vsem tem je to, da je v trgovini s starim papirjem veliko denarja. Kajti če vlado ogoljufaš kar za tri milijone dohodninskega dav- in ljudstvo. A propaganda sama na sebi te ne ubije, a hujše je, kadar si ekonomsko potisnjen ob steno. Cim je Tito s svojo "kliko" dejal, da ne bo šel nikamor prositi odpuščanja, mu je Moskva napovedala ekonomski bojkot, ki je bil za Jugoslavijo silovit udarec. Kajti vse njeno gospodarstvo je bilo navezano na trgovino z državami sovjetskega bloka. Rusija je ustavila ves §voj dovoz v Jugoslavijo in enako je storila Cehoslovaška, Madžarska, Bolgarija in Romunija. In tudi Albanija je zaprla svoje meje ter pričela v Tirani z obrav- delavske prijatelje". Naštela je pa nazadnje le dodal: "Mislim a 107 članov kongresa, ki so v raz- d* bi vendarle nih vprašanjih glasovali tako. kaj je bilo . . ."Tedaj je nad-da delavstvu ni bilo v korist. zornik vstal in stopil po razredu Dan jim je namig, da se do "Povej!" je poklical neko de-prihodnjih volitev še lahko po- kletce. "ali se spominjaš, da je .oda,: "Mislim,,.Te" ^ ^KS ^ -J^r-M^M^ Od. pa^a bi u™ p^ančevala! pcwem ka. koliko je zraven se drugega dobička! Ni čudno, da se uradniki davčnega urada .tako tru- navamj proti "titovcem", kakor dijo, kako bi izsledili vse take ;jlh je Madzarsk* in P« čehoslo-"goljufe", ki so patriotični le na vasTka ter m*džarska vlada. Vnjfjebil vodja socialistične 4' iuliia' ne pa v marcu, ko je J^Zl^l^*^ strujc ter uspešno vodil bitke s treba P!a^i dohodninski da. , vslfd ^ega v klesce - a čudo konservativnimi narodnjaki, k, i vek ™a bi vse izsledili, ki I . ^ ^ nJih sta jih vodila don Niko Grškovič I varaJ° strica Sama - bi bilo i ^'""^nila saj v toliko, da je na-Josip Marohnič in drugi I zapornih celic veliko premalo da,{eva,a .2 «radini° onih Pokojni Tom Besen »č je bil po1 Zato se dav^i uradniki in oni,' V2^l,J svojega petletnega načrta, ustanovitvi Jugoslovanske soci- ki so Pla*a,i premalo davka, obi-1) *atenhul8i Je Pomagala s po-alistične zveze zelo delaven v čaJno kar med sabo in na prija-!trebn,m bla8om 12 svoJe la*tne nji ter ji s svojim vplivom v na- teIJski način pobotajo. predovanju veliko pomagal. Litvinka Grazina Simkus, sta- Naročn.k Proletarca je bil od ra 31 let — begunka, ki živi se-početka in ima še sedaj plača-j daj v Cikagu, je poslala Stalinu nega precej za naprej. Minula^ njegovemu 70-letnemu rojst-leta se vsled starosti in utruje-j nemu dnevu sveto pismo v dar nosti ni v javnem življenju več Pravi v pismu, da je dobil daril udejstvoval. A bil je naš prija- kot je poročal radio Moskva, v telj in kadar je nam kaj pisal — vrednosti pet milijonov dolarje nas vzpodbujal — češ, nekdo jev. Bržkone jih je in potem vse razdal, ker zase jih ne potrebuje. A tudi sveto pismo, ki ga mu je poslala gospa Grazina Sim- mora nadaljevati! Časten mu spomin. Preostalim naše iskreno sočutje. produkcije. Medtem, ko je zapadni svet pričakoval, da bo Tito padel pod pritiskom svojih bivših zaveznic, ki so ga vse hkrati zavrgle, pa je ostal na krmilu. Svet je izprevidel, da ga blok kominforminih držav ekonomsko in s propagando ne bo mogel vreči — mogoče pa bi mu bilo to le s silo. Obmejni incidenti, največ ob madžarski in jugoslovanski meji, so bili podžigani, a v Beo- boljajo, če Hočejo, da bodo znova izvoljeni. Pa se menda za ta svarila ksj mtU^aanimajo. Večinoma bodo poJlsi nasaj v kongres baš zato, ker glasujejo "pro-tidelavsko". Ob konservativno-stni ameriških unij v njihovi ta-koavani "politični" akciji človek sploh ne more kaj drugega pričakovati. A prej ali slej bo resno delavsko politično gibanje v Zed. državah spet zaftivelo, takšno, kakršnega je tako sijajno in z velikim uspehom propagiral pokojni Eugene V. Debs. » Mary F. Prasnikar se vrnila * Iz starega kraja se je vrnila Mary F. Prasnikar. Njen dom je v Harwicku, Pa. Sem je dospela 19. decembra in pismo pa nam je poslala z doma dne 26. decembra. Bila tam v imenu SNPJ. Pravi v njemu, da pozdravlja vse čitatelje Proletarce, članstvo SNPJ ter poslušalce njihovega radio programa.Vošči vsem srečo v novem letu in enako mi nji.1 - - - - ^ THRU THESE MANY YEARS WE HAVE KEPT FAITH: With Safety for Your Savings, With Good Dividends, Twice Each Year Thus, We Merit Your Continued Participation in 1950 Jugoslav Savings & Loan Association 2610 SOUTH LAWNDALE AVENUE Chicago 23, Illinois LAwndale 1-2344 Občni zbor SDC bo 27. januarja Chicago, III. — Občni zbor delničarjev Slovenskega delavskega centra se bo vršil v petek 27. januarja, v uradu na 2301 So. Lawndale Ave. Prične se ob osmih zvečer. Frank Alesh, predsednik JOSEPH OVIN, President ANTON TROJAR, Vies President DONALD J. LOTRICH, Secretary ERNEST j. DRESHAR, Am'». Secretary JACOU ZUPAN, Treasurer Established January 15, 1919 Assets Over 3 Million Dollars m USTNICA UREDNIŠTVA Tudi ta številka je morala biti zaključena že v petek 30. decembra, ker je bil pondeljek 2. januarja praznik in tiskarna ni obratovala. Vse, kar je zaostalo, bodisi vsled preobloženosti in počasnosti poše, ali pa vsled predčasne zaključitve lista, bo objavljeno v prihodnji številki. Ako želite prevzeti zastopništvo "Proletarca", prodajati zanj knjige in mu nabirati oglase, pišite upravništvu za pojasnila. Moč ln vpliv socialističnega gibanja je v preudarnosti, iskre-no«ti, načelnosti in v prepričanju Brez teh svojstev se kompromitira in diskreditira. Nasprotniki pazijo baš na take hibe in potem kažejo nahje skozi po» večalno steklo, če niso ie same na sebi dovolj velike. Dobro pravilo: Besede miče-Jo, vzgledi vlečejo!" gospa učiteljica rekla, da ni treba hoditi k maši, ker ni boga? Dekletce je zardelo in ni mogla spraviti iz sebe glasu. "Ančka, nič se ne boi!" ji je zaklieal fantovski glas od zadaj. "Niso rekli," je tedaj zajeclja- la. "Kako pa so rekli?H Nesrečno dekletce se jo ozrlo po drugih, nato pa dejala: "Rekli so, da se nekateri tako vedejo v cerkvi, kakor bi bili v štaii. In da tisti, ki ne dajo miru drugim in samo nagajajo, n^j rajši doma ostanejo, ker cerkev ni hlev." "Nic drugega?" je vprašal nadzornik. Dekletce je odkimalo. Tudi drugi so tako izpovedali. Nadzornik se je ozrl po Magdi-ču in zmignil z rameni. Rekel je: "Gospa, molite z otroki in jih spustite domov. Pridite v konferenčno sobo." Nato je odšel s kaplanom in Rožmanom. Ko je Giza ostala sama z otroki, se je ozrla po njih. Tri in štirideset otrok, devet- do desetletnih, je strmelo vanjo, kakor bi pričakovalo eno samo besedo iz njenih ust. Slutili so, da se je odigralo nekaj velikega, česar pa niso mogli doumeti. Tedaj je rekla mirno, a vendar s toplim glasom:,. ; "Dobro, otroci. Ostanite vedno pošteni in odkritosrčni!-—Molite! Bilo je tako skopo, a so čutili, da je bilo nekaj velikega. Mlada reka se je razlila po cesti in od tod-dalje na vse strani po fari, po eno uro daleč po dolinah in klancih, kjer je takrat bilo "toliko cvetja. m vsakogar, ki bi me sto komisije ker je upal. da ni lzzivai na tako sra °oten in ne_ Priznati mora, da_ je j ^topn način, pa bodi to po-zadovoljen, ker se m prenaglil s tem navaden m£nar M ^ tako vsekala, da ga bo minilo veselje brisati se obrne kot da sera cunja. ________________ Če mi nihče drugi noče braniti moje ženske časti in učiteljske časti, si jo bom sama, pa naj vam to, gospod nadzornik, ugaja ali ne. (Daflje prihodnjič) komisijo, zakaj izkazalo se je, da stvar ni tako strašna, marveč da gre za nesporazum. Otroci so — in ni jim zameriti — napravili iz mušice konja, zaradi česar ponovno svari učitelje, naj pazijo na vsako besedo. Otroške duše drugače dojemajo kakor stari ljudje. Pa se celo tako zgodi, kakor v tem primeru, ko je gospa hotela dobro, otroci pa so PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8r ILL. Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CAnal «-7172—«-7173 Dr. John J: Zavertnik PHYSICIAN and SUROEON 3714 WEHT t«th STREET Tel. CRawford 7-2*1« OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) «:3ft U 8.30 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Reakleace: £21 Khinaten Rd., Rlveraldt, III. Phoae Riverald« 2212 AMEIIISKI DRUŽINSKI KOLEDAR LETNIK 1950 1» I f d te«a v k,ešče — a vek. Toda če bi vse izsledili; ki,ni vzeh) doI*°' ko se ie iz nJ,h varajo strica Sama ~ bi bilo'lzmuzn,la saj v toliko, da je na-zapornih celic veliko premalo lda,jevala z gradnjo onih pod-Zato se davčni uradniki in oni vzctlj svojega petletnega načrta, ki so plačali premalo davka, obi. v kater,h -si Je pomagala s po- čajno kar med sabo in na prijateljski način pobotajo.' Litvinka Grazina Simkus, stara 31 let — begunka, ki živi sedaj v Čikagu, je poslala Stalinu k njegovemu 70-letnemu rojstnemu dnevu sveto pismo v dar. Pravi v pismu, da je dobil daril, kot je poročal fadio Moskva, v vrednosti pet milijonov dolarjev. Bržkone jih je in potem vse razdal, ker zase jih ne potrebuje. A tudi sveto pismo, ki ga mu je poslala gospa Grazina Sim- trebnim blagom iz svoj6 lastne produkcije. Medtem, ko je zapadni svet pričakoval, da bo Tito padel pod pritiskom svojih bivših zaveznic, ki so ga vse hkrati zavrgle, pa je ostal na krmilu. Svet je izprevid^l, da ga blok kominforminih držav ekonomsko in s propagando ne bo mogel vreči — mogoče pa bi mu bilo to le s silo. Obmejni incidenti, največ ob madžarski in jugoslovanski me ji, so bili podžigani, a v Beo- THRU THESE MANY YEARS WE HAVE KEPT FAITH: With Safety for Your Savings, With Good Dividends, Twice Each Year Thus, We Merit Your Continued Participation in 1950 • • i Jugoslav Savings & Loan Association 2610 SOUTH LAWNDALE AVENUE Chicago 23, Illinois _ LAwndaU 1-2344 • velikim uspehom propagiral pokojni Eugene V. Debs. Mary F. Prasnikar se vrnila Iz starega kraja se je vrnila Mary F. Prasnikar. Njen dom je v Harwicku, Pa. Sem je dospela 19. decembra in pismo pa nam je poslala z doma dne 26. decembra. Bila tam v imenu SNPJ. Pravi v njemu, da pozdravlja vse čitatelje Proletarce, članstvo SNPJ ter poslušalce njihovega radio program a. Vošči vsem srečo v novem letu in enako mi nji._* Občni zbor SDC bo 27. januarja Chicago, 111. — Občni zbor delničarjev Slovenskega delavskega centra se bo vršil v petek 27. januarja, v uradu na 2301 So. Lawndale Ave. Prične se ob osmih zvečer. Frank Alcsh, predsednik LISTNICA UREDNIŠTVA Tudi ta itevilka je morala hiti zaključena že v petek 30. decembra, ker je bil pondeljek 2. januarja praznik in tiskarna ni obratovala. Vse, kar je zaostalo, bodisi vsled preohloženosti in počasnosti po*e, ali pa vsled predčasne zaključitve lista, ho objavljeno v prihodnji številki. ► JOSIPH OVIN, President ANTON TROJAR, Vic« President DONALD j. LOTRICH, Secretory. ERNEST J. DRESHAR, Am'». Secretary JACOB ZUPAN, Treasurer Established January 15, 1919 Assets Over 3 Million Dollars SSmMS 3BE Ako želite prevzeti zastopništvo "Proletarca", prodajati zanj knjige in mu nabirati oglase, pišite upravništvu za poja- stoP>la v konferečno sobo. Prelc snila. in samo nagajajo, naj rajši doma ostanejo, ker cerkev ni hlev." "Nič drugega?" je vprašal nadzornik. Dekletce je odkimalo. Tudi drugi so tako izpovedali. Nadzornik se je ozrl po Magdi-ču in zmignil z rameni. Rekel je: \\ l "Gospa, molite z otroki in jih spustite domov. Pridite v konferenčno sobo." Nato je odšel s kaplanom in Rozmanom. Ko je Giza ostala sama z otroki, se je ozrla po njih. Tri in štirideset otrok, devet- do desetletnih, je strmelo vanjo," kakor bi pričakovalo eno samo besedo iz njenih ust. Slutili so, da se je odigralo nekaj velikega, česar pa niso mogli doumeti. Tedaj je rekla mirno, a vendar s toplim glasom:" "Dobro, otroci. Ostanite vedno pošteni in odkritosrčni!—Molite! Bilo je tako skopo, a so čutili, da je bilo nekaj velikega. Mlada reka se je razlila po cesti in od tod dalje na vse strani po fari, po eno uro daleč po dolinah in klancih, kjer je takrat bilo toliko cvetja. V konferenčni sobi so okrog nadzornika in kaplana bili zbrani vsi učitelji. A med njimi je vladal zlovešč molk, čeprav so že vsi vedeli, kako je bilo. Zakaj bolno radovedna Manca si ni mogla kaj, da bi ne prisluškovala pri durih Gizinega razreda. "Kaplan jo je dobil po grbi!" je vzkliknila, ko je pred onimi PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL. Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CAnal 6-7172—«-7173 AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR LETNIK 1950 CENA SAMO $1.50 Naroiila naslovite PROLETAREC 2301 So. Lawndale Ave , Chicago 23, III/ Moč in vpliv socialističnega gibanja je v preudarnosti, iskrenosti. načelnosti in v prepričanju Brez teh svojstev se kompromitira in diskreditira Nasprotniki pazijo boš na take hib« in potem kažejo nanje skozi po-večalno steklo« če niso ie same na feebi dovolj velike. Dobro pravilo: Besede miče-Jo, vzgledi vlečejo!" Dr. John J. Zavertnik physician and surgeon 3724 WEST 26th STREET Tel. CRawford 7-ttlt orriCE hours: 1:30 to 4 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) to 8 30 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Reftklence: 221 Shinaton Rd., Rlvemtde, III. Phone Kivrmiri* 2212 ZA UCNC TISKOVINE VSIH VRST PO ZMERNIH CENAH . SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKAtNO ADRIA PRINTING COMPANY Tal. Michigan 2-3145 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS --- r---- ■ ' A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC NO. 2196 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH By ALLAN L. SWIM Not long ago a florid-faced fat man from New Jersey entered a surprise technical plea of "nolo contendere" while on trial in a Washington, D C., court. This meant, in effect, that he was throwing himself on the mercy oi the court and was no longer challenging the governments contention that he was a crook. The amount of money involved in the case was comparatively small but t!«e trial \vras big news because the defendant was Rep J. Parnel Thomas, a Republican who posetl as an authority on Americanism. Thomas, former head of "the War, Controls and Private Prof its I "Champion" of a* who's stuff appears inthedaily p^" Americanism is ^py alarm«*i by the way the capitalist system is beinc a nL crowded into narrow spaces.. Especially are they concerned about A Phony the spread of communist influence in China — a development which unless checked, probably will spread Wer all of Asia. Well, how does that affect yoi^ The columnists answer that too^They say quite truthfully that some materials are at stake in Asia, materials without which we will have a hard time maintaining our present living standards. They don't stress the fact hat a capitalist economy will find it almost impossible to deal with communists, but every now mid then they hint that way What shall we do about it? Do you want another war? Would you be willing to try a go with Soviet Russia and her satellites right now? Do you think even a victory would leave you better off? Those questions are important. Because there is nothing to encourage the hope that the commies are going to stop pushing And that beyig the case, the only thing we can do about present trends is to either knock the tar out of the Communists everywhere m the world or put ourselves in a position to do business with them. „ W« - i .* , . , House Ua - American ActiviUes vve nave said that the latter alternative is "almost impos- Committee, was charged with re siDle for a capitalist America. We believe we were conservative reiving salary kick-backs from etn-in »lipping in that word, "almost." One reason is that communists P*°yes and with filing false finan-work to get things while capitalists work to sell things. Another cial »"formation with the govern is that communists have no respect whatever for the claims of ment' private capital to ownership of land and industries and will take The CI° News made numert>"s what they want whenever they are strong enough to do so However, we could live in the same world with communists it we d socialize our economy here in the l/nited States and start producing for use. Or would you rather fight? If you would — and do — the chances are that you're going tt?JU°Atr2lled f Amfncans never tho"ght they would be con............ 1U4I ^^u^y lo ironed And in the end you probably will be minus that degree exercise the constitutional rights of freedom for which you'll be fighting. which he has denied to others Even if capitalist America fails to meet the issue with the ! "He will have a chance to con-communist world, the chances are strong that we — the people — accusers and have them are going to submit to socialization of a sort after the cost of cold cross-examined by an attorney oi wars and the further encroachments of communists make it im- h,s own choos,nS possible for capitalism to function in a free society. • Thl* ® as it should be If we are right about this — and capitalism's highbrows fear ! However, if our judicial system that we are — then wouldn't it be better for US to do the social- along the lines of the izing right now? To socialize things instead of people. To plan Hou5e Un " American Activities and manage democratically instead of being planned for° To scrap Co*nm,rt~> ^---- a system that simply can't continue to exist unless it can sell the surpluses produced by exploited American workers, and produce entirely for our own use? — Reading Labor Advocate CHICAGO, ILL., January 4, 1950 VOL. XLV a tucks on Rep. Thomas before he was indicted, and on Nov. 15, 1948, this paper, said editorially: "Hep J. Parnell Thomas, who tried1 many Americans in the headlines. is going to have his own trial m court. He will have full opportunity to REFLECTIONS By Raymond S. Hofsts AD NEWS TONIGHT;* said an office visitor as he eased himself into the c^air across from mine. "How come, Babfiel," I asked. The O. V. grinned 'My name ain't Gabriel and I'm not a hooter.'' he countered. "But this news came in on the radio last night and I tell you it's bad." "Maybe I.missed it," I replied by way of encouragement. "Well," said the O. V., "it's from the farm belt. Some guy in Wash-ington who figures such things in advance is telling us that we're due for another bumper harvest of all kinds of food And you know what that means." "It means we eat," I suggested. "Nothing of that kind. It means that Harry Truman Is right when he say$ that what this country needs is more money. And that means that they're going to kep right on digging into my pay envelope to get what is needed." "You know the story as well as I do," he went on. "The more there is the more' the country buys up. That's to make things scarce so that the farmer can get a good price for what he sells to me. And so bumper crops mean that we're hooked both ways; when we buy to eat and when Truman^buys to hoard." crops. And that's one big reason why Socialists have spent so much time and energy on the fruitless task of trying to inaugurate a different system. The thing about capitalism is that it is planned for scarcity and not for abundance. But we could plan for the full enjoyment of all the plenty that is possible if we'd only decide to produce for the use of everybody instead of for the profit of those people who own the means of pro-ducing and distributing what everybody needs. WELL FELLOW VICTIM. Where's the flaw in our Office Visitor's logic? And what do you k think of a system that forces our government to tax us to keep our own living costs high? By the way most'*of ^bu ^re kicking about the cost of living and those tax deductions. you Wiust be agreeing with the O V. But when it comes to voting you tell Harry to keep right on using your money to rig the market against you. And If abundance is calamity, what could possibly happen that would give us an excuse to cheer? Answer the latter question and you#may understand what a crazy system this private-profit capitalism has become,« The answer, so far as wage earners are concerned, is that shortages and waste and war and the calamities of nature are what make workers feel secure and prosperous. That was how things worked out during the two wars that men now living went through Workers were in demand then. Wages were high, and Jobs werp plei^iful Everything that was produced on farms and in factories was needed. OUR OFFICE VISITOR was right. Surpluses ARE "bad news" for people who live by selling their labor power. For such is the nature of our private-profit economy that the big aim of the owner«; for whom we produce is to GET RID OF things for their own profit rather than to use them for human welfare. Americans Want Insurance, Not Medical Charity President James L. MoDevitt of the Pennsylvania Federation of Labor asks some questions about health insurance: "Ask yourself, what would you do if tomorrow your wife or husband had to go under a specialist's care in a hospital for six months? "Your bill would probably be be tween $3.000 and $4.000. Where would yoti get it? Mortgage your house? Borrow from friends? Or go on charity? "Ask yourself, wouldn't it be better« for all of us to* pay a little each month of our working lives so that a sudden family medical tragedy didn't have to be family bankruptcy as well? The average American wants to pay his bills ... he doesn't want free 'socialized medicine.' He does not want charity." That's right. Americans want— and need—national health insurance. Committee, which Thomas heads, he already would be behind bars." Thomas—the man who served as a judge of good citizenship—didn't even choose to fight the good fight when he was brought to trial. The Thomas affair makes me recall thp case of another "great pat riot"—former Rep. Andrew J. May of Kentucky. May was whooping it up for America during th» war and became so enthusiastic about prosecution of the conflict that he advocated the drafting of labor. Later May was convicted on a charge of bribery in connection with war contracts and sentenced to eight months to two years in prison And in the same week that Thomas pleaded "nolo contendre" the U. S. Supreme Court upheld May's conviction. It would be unfair, of course, to assume from these two cases that our Congress is loaded with crooks But it would be fair to wonder out loud about the real character and real intent of some of the lawmakers who go about beating their chests in the name of "good, old-fashioned American democracy." Thomas and May serve as symbols of the bad we find in government and serve again to remind us of the gullibility of the public. For each May and Thomas thank goodness, there are hundreds of honest, forthright public servants. Some of them speak up boldly for what they think is rightr-vfor what they think is good for all the people. Others just do their jobs quietly and efficiently—and the public hears little or nothing about them There are, of course, a number of conclusions one might draw from the Thomas and May cases_but. personally. I'd rather end this column by wondering about: 1. IX) the editorial writers who once lauded Thomas feel a bit sheepish today? 2 Do thote who supported May in his "draft labor" move feel that they foolishly followed a phony "champion?" 3. Can—and will—Congress do anything about the people persecuted by the Thomas Committee now that its former chairman has revealed himself to be a complete What is a Super Class? Put Those Bricks Away A lot of the boys who believe in the dog-eat-dog philosophy of John D. Rockefeller I, and J. P. Morgan I, are busy heaving bricks at the F air Deal on the basis of recent election returns in Australia. In that country a coalition of Liberals and Country Party members knocked the pro-welfare Labor Party out of power. Aha!" cry the anti-"statism" and anti-"welfare state" gents. See people really don't want the government to help them. They want free enterprise." (They mean, of course, their kind of "free enterprise") But the Australians did not demonstrate any such desires in their voting. The new Prime Minister, Robert Menzies, favors among other things: A national health program involving substantial government subsidies to hospitals and other branches of medical service. National insurance against sickness. National insurance against unemployment. National insurance for the aged. National insurance against widowhood. Full emplojpient policy. Development by government initiative of the country's interior. .From time to time we have used the phrase "super class" to describe a condition we see in the future of our nation. What do we mean by that? Well, we mean a class that has special privileges, whether gained by usurpation or by law. An example was given by Drew Pearson recently in a radio broadcast. He said that Margaret Truman, the President's daughter, has a secretary for which the taxpayers are spending somewhat more than $5,000 per year. Pearson did not go into details— possibly because he thought he had said enough. So far as are concerned, if the American people are taxed to smooth the way for daughter Margaret, then that young lady is a member of a super class. Another example is the new practice of legislators to vote ♦ six-free "expense accounts" to public officials. Such grants keep so-called "public servants" in a lower income tax bracket than they otherwise would be. They also give a cushion to tax-levying officials upon which they can safely rest while increasing levies upon the rest of us. That makes them members of a super class, since it places them in a position above that occupied by ordinary citizens. And still other examples are found in the cases of lawmakers \ndrew J. May and J. Parnell Thomas who cheated the government while in positions of trust and over long periods of time. These men are now in prison. But their sentences are pointedly out of line with what a private citizen might expect for a much less-despicable crime; less in fact, than the year in prison which was recently imposed in a simple libel case. And so we say that, prisoners though they are, May and Thomas are member* of a super class who, even in crime, enjoy advantages over the rest of us. Of course, the most "super" of them all is the class that is permitted to exploit labor — the owning class of America. Altogether because of what they have, and not at all because of any service they perform, those owning super-citizens are permitted to exploit useful men and women with the full sanction oflaw. Moreover, they are extolled by capitalism's policy-makers for the admiration of the rest of us. Profit-takers are members of a super class. Well, we challenge that sort of thing from time to time Moreover, we are afraid of it right now because we are living in times of great social changes and don't want our government to be used for the establishment and protection of a new super class that will use new methods to preserve a class relationship under which the many will continue to serve a few. _R. L. A. Farm pric< In other wt ise to carry opt Lay pports very similar to the Brannan Plan, conservatives can win elections if they prom-Ifare services by the state. down, boys. — League Reporter. LE DO IT Steel Dictators Take it Back United States Steel's announcement to increase the price of steel by $4 a ton did not surprise us Nor, for that matter, do we believe many people, inekiding steel union officials, expected tayttnng, .glac By Henry Jones SUCH IS THE nature of our private-profit economy thai most of us are benefitted more by wars without expert supervision and earthquakes than by bumper | cause injury - Finds "Hearing Aid May Cause Ear Injury adelJThia, manufacturer of a device called the Mega Ear Phone, to cease claiming that the device will Justice Tokyo Hose, who led many an American to his death by her broadcasting during the war, recently was sentenced to a light prison sentence for her misdeeds Now comes another case equal -. ly obnoxious — that of Henry A I he Federal Trade Commission Blackmer, who robbed the Ameri-hasj)rdcred Edward Baum of Phil can people of mill.ons upon mil lions of dollars, fled America, then came back, paid up a picayunish $20.000 and was set free to live on enable a deaf person to hear or the ill gotten millions he acquired thfit it will not Injure the ear. The | But the man who steals a loaf of bread or a pound of meat to feed his starving family goes to prison usually for ten years or so — The Progressive Miner Commission!* order declared that insertion of the device in the ear may The t press campaign against 'babushkas'' that we mentioned last week continues. Babushkas, in case you don't know, are those colorful oversize handkerchiefs that the girls wear on their heads. Of all the things the girls have worn on their heads, they seem alike the most practical and the most charming. We first noticed the battle against the babushka when Col. McCormick sent forth a columnist from his bomb-proof Tribune shelter to induce the girls to make bonfires of them, alleging they were fit to wear only in a Russian potato patch. Having heard that something like a cold war is on, we thought this fashion note sounded bit sinister. Then comes advice to young ladies in the more sedate Chicago "home" paper, the Daily News, that "It's a job or babushka girls, take your choice." The News quoted personnel executive af a large employment bureau as saying: "If we could only get those horrible rags off the girls' heads, the girls will get some of the good top jobs now going begging." Think of it . chances to start in at the top. girls, and all! passed up because of babushkas! And with the top jobs left unfilled, what s to stop the whole world economy from going smash? Isn't what they do at those top jobs mighty important ... or could it be that the work done in the top jobs does not matter, and doesn'4 upset things like when steelworkers or coal miners strike? The News qi^otes another employment head as saying "Get the babushkas off the girls and the girls will get the jobs," and adds. "Remember, this advice come« from big business."' That's where we thought it came from in the first place It may turn into a battle as important as that In which the textile Industry over-rode the movie Industry's objec. tlons to conditioning the female mind so they d want longer skirts. (The movies didn't want their recent current-day situation pictures to look dated ) Apart from whatever light that rrtay cast oit how people get to think they want what explanation for unemployment and business-breakdown, far better than sun-spots . . . It's those babushkas! Now Video's the villain. Chicago Public Library blames it for cutting down on the circulation of books. New York school principals blame It for the fact that about four times as many pupils have failed to pass as used to. Seems they can't keep one eye on the television and one eye on the book, and do homework as they used to by radio listtening to the gangsters' cackle as they killed folks by blow-torch torture and the similar monstrosities that American advertising agencies class as entertainment. Maybe if they had their lessons over the old crystal sets while they watched the television they would hatch into someone's ideal of a muddle-headed citizen. Anyway, according to some standards, education is futile. Harvard economist Seymour Htarrrs has come out with a book "The Market for College Graduates." forecasting perhaps as many as 14 million college graduates in the market by 1968, no market for their training, and thus a large "frustrated intelligentsia." B u t then again, if instead of using our intelligence to try to make money for some member of the malignant minority, we used our intelligence to recapture the world from them, folks might not feel so frustrated. Intelligence actually could exist even if we didn't use money. — Industrial Worker suit that the more wages one group of workers' gets the less spending power all workers have. There is experience enough in the annals of capitalism to prove that mere dollars do not determine the degree of pn earners. Fort ing price levels workers to live' wages they re eel was nothing reg tut there Jut the exist- Injury Toll It's getting to be safer to work in manufacturing plants, but the accident toll is still high, the Bureau of Labor Statistics reported. During the third quarter of 1»49. over 85,000 factory workers were disabled by injuries Of these. 4,400 were left with permanent impairment and 300 died. That's about 17 per cent below the same quarter of last year, but it represents a slight seasonal increase over the previous three months, the Bureau said. Of Course Teacher: "Harold, in the sentence i saw a girl climb the fence,' how they think they want, it does pro-. many I s would you use'" v.de at l^ast a new and original | Harold: "Both of them, tescher The steel companies are proceeding according to a time-dishbnored pattern when they take from the general public all that they are forced to concede to their own employees — and more. Nor do we believe the threat or the fact of an investigation of steel profits will have any effect that will make life easier for consumers Once again the price level is going up. We can't hat the steel workej-s for pressuring a pension out of the corporations for which they work The general economy can afford to pension workers who have reached the age of 65 years, so why should workers everywhere not make that kind of relief a goal. However, while we concede to workers the right to use their organized power to improve conditions within their own spheres, we regret that that is just as about as far as they go. \ Moreover, that is about as far as they can go so long as the industries are privately owned and operated primarily for "the profit of owners. It is because we recognize the limitations that surround private-profit capitalism that we continue to agitate for a socialized economy. When everybody owns the means of creating wealth, then everybody can join togethe* and plan for everybody's welfare. And not until then. Coal miners get wage raises and coal prices rise Steel workers follow suit. The printers, building workers, even store clerks get more money only to find that the bosses pass the burden along to the consumers. And the people who get the raises in the first place are the consumers. When the cycle is completed no-t>ody is better off than they were in the first place. The same unions that battled successfully for higher wages publish charts to prove that the spread between*what they receive and what they pay to live is greater than ever before. That justifies new demands and the struggle is launched all over again In a socialized economy wages 4nd prices will be matters of twin public concern.' Workers would then be able ,to regulate the distribution of labor and of goods in such a manner that the whole of what Labor produces will be distri-buted among those who produce and serve There need be po pro-vision for mere ownership when the people d«* the owning Then ! and more power by iheir ioars'tlTan here will be none to increase their we have by our arguments -SI" take percentage-wise with the re- ville. ence of the higher-paid workers of 1049. We don't question the right of any useful toiler to anything the economy can provide. But neither are we enthusiastic about a squirrel-in-cage runraround of wages and prices. v The time is rotten ripe for the abolition af the wages and profit system. The welfare of workers in all crafts demands a Socialist economy. We can only hope that enough workers will understand that in time to prevent the calamity of all-out inflation and unite for a better and more scientific economy before t,he present crazy rat race blows up in their faces. — Heading Labor Advocate Pamphlet Tells How to Avoid Mental Ills The stress and strain of nodem living is pretty hard ,on most Americans. Some public health authorities say that on any given day. half of the people in our hospitals are victims of mental diseases. and that every year 150.000 more mental cases are admitted. Low income Americans can't afford psychiatric treatment even if there were enough psychiatrist« to go around Is there anything people can do themselves, if th. > are worried about their state of mind" Yes, says a pamphlet published by the Public Affairs Committee. Inc. It's called ' Mental Health is a Family Affair," and it is written by Dr. Dallas Pratt and Jack Neher of the National Mental Health Foundation. The pamphlet stresses preventive measures, such as better family relations and new techniques in social organization, instead of psychiatric treatment. It gives the causes of many personality problems in families, tells how some new ideas are helping families overcome these problems, and shows how these promote mental health. "Mental Health is a Family Affair' is No.. 155 in the series of popular factual pamphlets issued by the Public Affairs Committee Inc., 22 Kast 38th St., New York Ifl.'N. Y" Price is 20 cents. Women have rft>re strength in look* than we have in our laws;