fROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE • — - - i — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetno Matice -NO. 2052. OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. ANO ITS EDUCATIONAL BUREAU *e> —In. Dm. (L m?, »t tfc« p«i Artrf C—ar— al BUrck s. un. CHICAGO 23. ILL.. 2». JANUARJA (January 29), 1147. p.m.^ W^J, .t »01 8. L.wad.1. Ar* LETO—VOL. XLII. SKLEPANJE NOVIH ZVEZ POMENI LE SE VEČJE NEVARNOSTI ZA NOVO VOJNO "Pravda" v Moskvi se je obregnila ob neki Bevi-nov govor, češ, da je v njemu indirektno preklical pogodbo Anglije z Rusijo, ki jo je kmaiu po tojni sklenil Ameriška. industrija uposluje že nad 55 milijonov delavcev Delavski department pravi v svojem poročilu o zaposlenosti v industriji, da dela v tovarnah, rudnikih, v pisarnah ter v rasnih drugih obratih, nevštevši agrikulture, sedaj okrog petin- d J* BUi? V TEJ DEtELI v avijonskih nesrečah ubitih okrog narasle T^VS **** m^Cih »■ - « vrste nesreče toliki aX^h t°"fre5U1.,laSU,e "hUve » Preiskavo. Gornje Je slik. kovb^Vili ^itih ^ Pad'° ^ tU "ekie * Californiji, Dvanajst potni- Velika četvorica se lotila svojega najtežjega posla predsednik angleške vlade Winston Churchill. Sled- • AAL-ji^Jk.« j. . . . lMto statistično poročilo pre- n/ega v Moskvi dolie, db /e seda/ on eden na/večjih - vojnih hujskačev proti USSR. Ernest Bevin je na članek v "Pravdi" čutil za potrebo ugotoviti, da pogodba 20-letnega zavezništva med Anglijo in Rusijo — kar se Anglije tiče, drii. In je dodal, kot že njegov prednik Anthony Eden, da bi jo rada Anglija podaljšala na 50 let. VMoskvi je dobilo to ugoden odmev, toda s pogoji, da je treba pogodbo zaveiniitva izpopolniti in iz nje izključiti vse pridržke. To se pravi, pogodba mora biti resna, nič zvijačnih besed ne sme biti v nji in v vseh potankostih tako sestavljena, da se Sovjetski uniji ne bo- treba nič več ukvarjati z možnostmi na oborožen konflikt z britanskim cesarstvom, m Tu pa pridejo vmes Zed. države. Nobena tajnost ni, da naša vlada gradi anglosaški blok in da je Anglija že toliko v njemu, da se ne bi mogla več izmotati tudi ako bi poskušala. rokuje, du bo na podlagi sedanje ekspanzije ameriška industrija I v letu 1950 upoštevala že 62 milijonov delavcev. Brezposelnih je po podatkih delavskega department, nekaj nad dva milijona, toda ne zato ker ne bi mogli dobiti dela, tem-I več ker ga ni v njihovi stroki, v drugih pa si ga nočejo iskati. Največji odstotek brezposelnih tvorijo bivši vojaki, ker imajo razna druga ugodja ter se jim ne mudi na stalno delo. V unijah je komaj tretjina stalno zaposljenih delavcev — vsega skupaj kakih 16 milijonov. Torej imajo unije pred sabo še ogromno polje, ako hočejo res organizirati vse delavce. Ampak ako bo šlo po volji večine sedanjega zveznega kongresa. bo Število članstva unij padlo namesto se zviševalo. •••••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeveee • -__e 9 vr ^m awimTrBi m vm — — e • mX M m, rmaj SQ Avstrijo.Smatra kot za oa nacijev okvira no 'deželo,' ali pa * za kolaboratorko z naciji. Jugoslavija je zahtevala za Avstrijo slednjo definicijo. Ob enem je predložila memorandum glede svoie zahteve za pridruženje slovenskega dela Koroške , Jugoslaviji, oziroma zvezni republiki Sloveniji. O tem je bil članek v Prole-tarcu z dne 22. januarja. Donald Bell, od časniške agencije ONA, pa piše o pripravljalni konferenci v Londonu in o splošnem jfaoblemu .Netačije in Avstrije sledeče: . : 4 V Londpnu se vrši konferenca namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil, katerim je poverjena naloga, da pripravijo sporazum za moskovsko konferenco, ki se ima začeti meseca marca. O priliki prvega sestanka teh 'namestnikov', je Bevin dejal, da predstavljajo prepotrebno in jako koristno institucijo, češ, kadar se zunanji ministri niso mogli sporazumeti, so vedno imeli zihod v tem, da so sporno zadevo prepustili svojim namestnikom. Toda kaj, kadar tudi namestnikom ne uspe najti soglasje? Stvar mora seveda nazaj v naročje zunanjih ministrov in končno morda celo v roke veliki če-tvorici. Prejšnji državni tajnik Byrnes je iznašel nekoliko drugačno proceduro — ko ni bilo nobenih izgledov na to, da se bodo mogli sporazumeti zunanji ministri, je^klical mirovno konferenco in celo zagrozil Rusom, da bo predložil vse skupaj splošni skupščini zedinjenih narodov. Toda v slučaju Avstrije in Nemčije bo mnogo težje najti sporazum kot je bilo v slučaju satelitskih narodov. Le to je bolje, da je mednarodna situacija danes manj napeta kot je bila v jeseni. Velika četvorica se je morala naučiti k svojih trpkih izkušenj,, da ni nič pridobljenega ako se razširi krog udeležencev mirovne konference, dokler se niso veliki štirje sporazumeli med seboj. 41 Angleški minister vnanjih zadev Ernest Bevin je odgovoril na naslov Rusije osebno, da Anglija želi mir z vsem svetom in da tanj tudi iskreno deluje. Toda v skrbeh radi Jugo- njegovi lastni stranki jih je mnogo, ki dvomijo v iskre- slovanskih Zahtev nost njegovih izjav. Sumijo, da se je vnanja politika Dunaj. - ON A - Zahteve za Zed. držav zapletla toliko v naporih za potlačenje So- slovenski del Koroške, katere je vjetske unije, da se Anglija iz nje ne more več Urno- Jug°sl»vija napotila v London, tati, dokler bo Bevin zunanji minister. ^J'V*™ predl°^ svetu4 na" ..... ... . . mest ni kov zunanjih ministrov. In Anglifa po niihovem mnen/u ne bi mogla v so izzvale velike skrbi med av-vojni med ameriškim kapitalizmom ter sovjetskim ko- atrijskimi uradnimi krogi. munizmom ničesar pridobiti. Zato taki ktitiki v angle- J Aystrijski uradniki se boje, ški delavski stranki žele, naj postane angleška vnanja politika samostojna in pa prijaznejša Moskvi. vrsto — šele potem, ko bodo v»e Druga vojna zveza, ki vzbuja precej nejevolje, je zavezniške dežele povedale svo-pakt .med Francijo in Arplijo Dobesedno je si perfm edtno proti Nemčip. Toda črni se 90 utrdi, in u \ 30.000 Slovencev na Koroškem ako postaneta Velika Britanija in Francija ekonom- jo k*terih pravijo, da so ragprše- ska enota, se tak sporazum lahko okrene i proti kaki* > To navzlic te- m .... aj l • •• 1 • . mu. da je cisto nedavno, dne 16. drug,driav4N. pr., v Moskvi sum,p, da ,e ta zvezo decembra, izl.vil Gehrtd Sham resno in usodepolno' T **/«n/eno bo I j prati Rusiji kot pa zoper Nemiijo. Po- Druga napaka, kateri ne bof ^ V"0' Sm0fr°/°' da •»»«** ^ijski nikdo hotel ponavljati, se tiče! kro9' skupno z Američani Nemčijo obnoviti v toliko mtčno državo, da bo industrialno in v vojaškem o žiru Jasno je. da nikdo ne bo hotel ponavljati napake, ki je bila storjena leta 1945 v jeseni, ko so se zunanji ministri sestali 1t>rez~~vsakih predpriprav in izgubljali svoj čas in svoje živce v neznosnih in brezkončnih prepirih radi Northwestern University v Chicagu je imela v načrtu zgradbo dodatnih poslopij v vrednosti tri milijone dolarjev. Namreč toliko bi stala pred "inflacijo", po sedanjih cenah pa milijon ali dva več in pa materijal je slabši. Zato je načrte za enkrat odložila. Mnogi ekonomi priporočajo, ne se podajati v gradnje sedaj, pač pa ko se stavbna industrija "umiri". Toda poželjenje po čezmernih dobičkih je tolikšno, da znižanja cen v stavbni stroki še dolgo ne bo. Morda šele ko spet nastopi kriza, kakor po prvi svetovni vojni. Predsednik Truman je minulo soboto posegel v italijansko vladno krizo z obljubo, da bodo Zed. države storile vse v svoji moči za obnovitev italijanske industrije ter Italiji pomagale tudi z živežem dokler si sama ne opomore. To je storil v prid krščansko demokratski (klerikal-ni> stranki in njenemu voditelju Alcide de Gasperiju. In s j prižnic pripovedujejo, vidite, Amerika nam pomaga! Ako pa bi šlo italijansko ljudstvo na komunistično stran, bi moralo od •gladu poginiti. Pa zaleže, nekaj tako, nekaj drugače. Kajti v Italije je veliko lačnih vzlic izdatni ameriški pomoči. Mnogi se zato nagibajo k rdečkarjem in berejo njihove liste. Sveta stolica je odredila, da kdor izmed katoličanov bi ali že spada v prepovedane stranke ali bere prepovedane liste, nima pravice prejemati svete zakramente. Verni Italijani se take kazni boje bolj kot pa se bi bali smrtne kazni na posvetnem sodišču. A vzlic temu sto> med namestniki zunanjih ministrov-r kar bo muogo^^^. se udeležbe malih narodov. Prej so bili mali narodi v začetku izključeni iz razgovorov in so morali biti pripuščeni pozneje, ko so bili zunanji ministri že jezni drug na drugega in ko je že vladala med njimi skrajna napetost. Novi predlogi so prinesli še več zapletljajev. Malim na- izjavil Getald Sharp, ravnatelj angleške okupacijske oblasti za slovenske zadeve, da je najmanj 80,000 Slovencev na Koroškem. Vatikan jamra, da se protikleri-kalna propaganda v Italiji širi in jača. 7 i Ivan Pintar je bil. pred ljudskim sodiščem na Hrvaškem obsojen v smrt vsled veleizdaje. Obravnava proti njemu je prišla v ameriško javnost zato, ker je po naših zakonih on ameriški državljan. Pintar je bil namreč rojen v Chicagu. V času obsodbe je bil star 42 let. Bil je obtožen špijonaže in vmes je bil pritak-njen neki ameriški konzul. Jugoslovanska vlada je izrekla Grčiji in Zed. državam željo, naj svoje vojaške atašeje po-zovejo domov in isto bo storila ona s svojimi. Vojaški atašeji so stara "ustanova" — špijoni s častno označbo. Sploh je čudno, čemu jih vse vlade hkrati ne odpravijo. Saj imajb dovolj drugih špijonov. čemu je še teh treba! Herbert Hoover je od predsednika Trumana delegiran preštudirati živilski problem v anglo-ameriški coni Nemčije ter izdelati priporočilo, kako tamoš-njemu ljudstvu čimizdatnejše pomagati. Za Nemce je torej šele ta zima prva, v kateri preze-bujejo in gladujejo. Veliko manj pa se naša vlada zanima za tiste dežele, ki so jih Nemci najbolj izropali ter opustošili. Izjema je le Grčija. V okraju Champaign v Illi-noisu je bil pred par leti uveden vergnuk v javne šole. Neka dama, ki so jo verska glasila na-zvala za "ateistko", je svojemu sinu naročila izostati iz razreda 1 (Konec na 5. strani.) MILIJONE DOLARJEV ZA PROPAGANDO V PRID P0SEDUJ0ČEGA SLOJA Zveza industrialcev (National Manufacturers As- dovolj trdna zagozda med zapadom ter Sovjetsko OBČNI ZBOR SDC unijo. Ako se pomisli še na pogajanja za zvezo Anglije in Francije z malimi deželami v zapadni Evropi, posebno z Belgijo ter Nizozemsko, imajo v Moskvi vzrok, dp so v skrbeh. Toda čemu se ne bi tisti državniki, ki so pošteno za rodom pa tudi ni bilo ustreženo,! ne .pobrigali, da postane organizacija združenih ker so bili mislili, dtf bodo (*n . nr^nrmmw __ Zdaj je drugače. Namestniki zunanjih ministrov proučujejo takoj v začetku predloge vseh zainteresiranih manjših narodov in bodo te predloge po možnosti upoštevali. Obenem pa je v naprej jasno, da ostane iniciativa in odločujoča beseda velikim silam. ' To je približno isti postopek, ki je bil usoden v Versaillesu (Koncc na 5. strani.) predpriprav za novo vojno. Gospodarski pomen lova na kite za Anglijo London. — Količina letošnjih odmerkov mila, kozmetičnih preparatov, .margarine in kuhinjske masti, katere bodo na razpolago angleškim gospodinjam, bodo odvisne od števila tamošnjim V petek 31. jan. bo na 2301 So. Lawndale Ave. v Chicagu občni zbor delničarjev ter poobla-, ščencev Slovenskega delavskega centra. Pravico do udeležbe in glasovati imajo vsi delničarji in pa zastopniki tistih klubov ter društev, ki posedujejo delnice v tej ustanovi. Sedanji odborniki SDC so. Frank Alesh, predsednik; thas. Pogorelec. podpredsednik; John Kak. tajnik; Filip Godina, blagajnik; Anton Garden, aapisni-kar. Nadzorniki, Fred A. Vider. Angela Zaitz in Donald J. Lot-rich; upravitelj poslopja Frank Zaitz. Vladni delavci hočejo irktiku kljubujejo zimskim viharjem. Lani je bilo majp kitov in mnogo viharjev. Za letos se na- večjo plačo - „ dejajo uradniki ministrstva za Unija vladnih delavcev (Unit-prehrano, da bo "pridelek" iz-. od Public Workers of America, nosil najmanj 72.000 ton kitove- CIO» je po 1. januarju predlo- _ ------ ga olja. Nikdar še ni poslala Vc- žila svojim delodajalcem zahte- kitov, katere bodo uspeli polo- lika Britanija toliko ladij na lov vo za povišanje mezde za $600 viti angleški mornarji, ki v Ani- 1 na kite kot letos. na leto. Znižavanje davkov v prid bogatašev Obe stranki sta v lanski volil-j študirati in šele potem poročati, I davkoplačevalcem ne bilo skoro lahko Itiksuriozno žive. Zniža pa ni kampanji obljubljale znižati davke, posebno še republikanski kandidati. Predsednik Truman je sicer v svoji poslanici novemu kongresu poudaril, da bi bilo znižanje davkov sedaj v očigled ogrom-iemu dolgu in deficitu nesmiselno, a "republikanci" menda hočejo "držati svojo besedo,f. Najprvo so hoteli znižati davke ne luksus — torej na reči, ki si jih lahko privoščijo le bogataški krogi in pa najboljše plačani mezdni delavci. Toda ko so se v merodajnih kongresnih odsekih uverili, da morajo ali drastično znižati vladne stroške, ali pa saj ta davek ("na luksus") ohraniti po starem, so sklenili problem da-li je znižanje priporočljivo nič v, korist, ali ne. Medtem pu pritiskajo zlatarji, prodajalci diamantov ter dru-ki luksuiroznih stvari, da znižanje davka na njihovo blago mora priti, kajti drugače jim preti bankrot. Gotovo je, dn si hodo oljašave dobili, če ne v znižanju davka, pa v kaki drugi obliki. Kongresnik Harold Knudson iz Mlnnesote pa je v imenu bloka svoje (republikanske) stranke predlagal znižanje dohodninskega davka na splošno za dvajset odstotkov. Predsednik Truman — konservativen kot je je proti takemu znižanju, ker bi malim a vlada pa hi bila naj se jih mezdnim delavcem, prikrajšana za milijone dolar- da bo za potrebščine njihovim jev, ker bi bili davki po tem na- družinam več ostalo. činu zmanjšani zgolj bogatašem. N. pr., delavec z družino, ki zasluži povprečno $4ft na teden, bi po tem načrtu plačal le kakih $35 manj davka na leto. Toda bogataš, ki ima $300.000 dohodkov na leto, pa bi z dvajsetodstotnim znižanjem davka prihranil tisoč dolarjev na tetfen. Torej bi vlada dobila od njega 52 tisoč dolarjev manj davka na leto kot pa ga prejema po sedanji davčni postavi. V kongresu je sicer nekaj poslancev, ki argumentirajo, da naj visoke davke plačujejo tisti, ki jih zmorejo in Še Vtlic temu Sicer bi se davčno vpre&anje lahko za vse ljudstvo ugodno rešilo. če hi naša vlada ne verjela „zgolj v "free enterprise" pač pa se rajše brigala za javne naprave, od katerih bi imelo ljudstvo dobiček namesto bogataši. Toda kot je sedaj, je kongres odločno toper "vladno konkuriranje" s "svobodnim podjetništvom". Zato bo privatni profit iel dalje, dolg narašča in nekega dne se bo znova dogodila kriza. In kaj potem? Morda spet nekakšen "new deal", mogoče faiisem, ali' pa socializem ako se be ljudstvo do takrat kaj (spametovale. sociatfon) se j^ odločila v tem letu potrošiti za objavljanje svojih člankov v Časopisju najmanj pet milijonov dolarjev. Njena uprava je raziskovala, da-li je afektivnejše, če oglaša v radiu, ali v časopisju, ter dognala, da tiskana beseda zaleže več kakor pa tista, ki je izrečena v radiu. Zato bo ta industrialna velesila — NMA — potrošila letos za propagando v časopisju dvanajstkrat toliko kakor v radiu. Glas iz radia se sliši in hipoma izgine. Toda v tisku ostane, čitatelj morda to ali ono pregleda, a potem prime list znova v roke in čita. Ameriški radio in ameriški tisk je v ogromni ve-' čini monopolističen. Zato je kapitalistična propaganda tudi tako močna. Saj lahko to vidimo n. pr med našo mlajšo generacijo. Dočim so starši delavsko zavedni, pa otroci berejo liste ter magazine, ki so striktno kapitalistično, za delavsko ljudstvo zavajevalno urejevani, in tako se jim neuki bralci zlahka vjamejo in s časoma postanejo tudi zagrizeni zagovorniki kapitalizma, NEVEDOČ, da pljujejo v svojo lastno skledo. Zelo dober primer imamo lahko v tem oziru pri ameriških Poljakih. Ogromna večina Poljakov v Ameriki je proti novi Poljski, ker je njihov tisk klerikalen, kapitalističen in v splošnem reakcionaren. Zato ameriški Poljaki na našo vlado venomer apelirajo, da naj kaj stori za "osvoboditev" Poljske izpod "ruskega komunizma", in sedaj znova bombardirajo driavnega-tajnika Marshalla ter angleškega ministra vnanjih zadev Ernesta Be vi na, naj ne priznata nedavnih poljskih volitev in ne nove poljske vlade. Tako bi bilo tudi med Slovenci, ako ne bi imeli našega tiska, ki smo si ga začeli graditi z ustanovitvijo Proletarca pred več kot štiridesetimi leti. To je dove-dlo, da so se naši rojaki, ki jih je Ivan Cankar označil "za hlapce vzgojene", hlapčevskega /duha otresli in postali ponosni, razredno zavedni delavd. Tako tudi v starem kraju, kar nam je izpričala osvobodilna borba. Kakor tu, so si slovenski delavci notranjskem, Primorskem in Štajerskem že v zgodnji dobi ustanovili svoje časopisje ter ga izdajali javno, ako so smeli, in podtalno, če ga jim drugače ni bilo mogoče. Tako imamo tu "Proletarca", ki je moral že skozi vse sorte težave. Pomagajte ga širiti. Prečitajte o njemu v tej številki notice v koloni "Naše aktivnosti" na tretji strani. » r»: —— PROLlfrARBC PROLETAREC UST ZA INTZRESZ D2&JkVSKEGA LJUDSTVA. _Z—■■ ■ ■ • = IZHAJA VSAKO SREDO. IWkja DaUv*a TUkma Dralfca, CUm««, IB. m ^mrnrnmtmimmmmmmmmmmmmmmmtmmmmmmmm^mmmmmm^mm^^tmKmm^m GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIC!«! ZVEZZ SAJ10CNINA v Z«dinjenik driaraa sa c«io leto «3.0U; ta pol lata $1.11; ta čatrt k ta $1.00. fasiamatro: is c«lo leto $8.50; ta pol lata $1.00. Vti rokopisi Ia ngk«i morajo biti ▼ nt trm o rada najpotneje 4o poadeljka popoldne ta priobčitav ▼ številki tekočega tedna. PROLETAREC rubli.thed every Wednesday by the Jufoala* Workmen's Publishing Co.. Int. Ettabliahed 190«. Editor..... .Prank Zaltt SUBSCRIPTION RATES: >ited States: One Tear S3.00* Six Months $1.75; Throe Months $1.00. forcifn Countries, One Year $8.50; Six Montht $8.00. PROLETAREC <301 S. l-.wnd.te Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephones ROCKWELL 2M4 Boj med velesilami za strategične točke na daljnih polarnih krajih .i.Il. O_-L______ _ _ _1 J/.ni razmeroma jako blizu in bi utegnila "sovražna" letala priti sem In nazaj na svoje oporišče v dobrem poldrugem dnevu, če ne celo prej. Korespondent agencije ONA, Donald Bell, piše o tera: Norvežki zunanji minister j3 zavrnil trditve, da je Sovjetska unija zahtevala od Norvežke od- STob^ujobkrjke1^ l^nTA^H^r^fe Cib v težkem besedilom, ki bi zadelo v črno |koj začno pogajanja glede ure- vjdcn; da bi ga mogle"Zedlnjene na/trfffffj ditve vprašanja italijanskih ko- države prezreti. l ce kar trikrat za povrstjo in vsa kokrat z višjim naglasom, kako- (desetih ^TeUh trdega deia si 'ni pak, se je hitro zatekel k oh in ,moRel prihrarmi toliko da bi !a. eh in da m mislil zaresnih po- hko ^^ Rr breJ, skr_ čitnic, pač pa je menil take, ki si | ^ uiival večer svojega življenja. — Moj oče je pojmoval počitni- Poroča za Nedavno iz- ce.. Ali ko sem začudeno vpra- Glasilo bi se nekako takole: Tu ditve vprašanja italijanskih sujoče ponovila za njim pocitni- vam jc živi odgovor, zakaj de- j lonij. • Sovjetska unija je izvedla pr-1 Bu«™s lavci strajkajo. Po pet in štiri-j Italijanska mirovna pogodba vo proti potezo proti našemu vo-jONA Narah P,nes določa, da imajo velesile odlo- jaškemu prodiranju v arktične1 vo,Jena vlada v ČNe se nahaja čiti o vprašanju kolonij tekom kraje. Moskva dobro ve, da sma-1 v PreceJŠnji gospodarski in po- prvih 12 mesecev, ki bodo sle- trajo nekateri ameriški vojaški dili uveljavljenju italijanske mi- izvedenci, da je Arktik "bojno rovne pogodbe. polje bodočnosti", ter da iz slič- Ta Bevinov korak je posebno nih razlogov nismo hoteli opu- jlh nihče ne želi in ki jih je pi sati z ušesci. Vendar pa da ne vidi vzroka, zakaj ne bi zopet pi- titi se čim prej tega trnjevega pedicijo v Severni Kanadi in so ,problema, ki bo brez dvoma za- | vznemirjeni redi naših zahtev takftile večtedenskih počitnic leto počivala^ "H^etfi reči--odmorov" ne lju- Pod /eson |anskega jeta jc bL. vzelo IffSS leti, - j £tom Privrtl i Val mn<*° -stanov zuna- glede ustandvltve metereologič- je neVadil U pravi L nagla-^ M ^ ^ ^ ^ ? isti Mar naj zopet pozabi, haaa- JEdel znan vendar ni5Va fn |dno bo resen. «e sedaj da ni s to stvarjo po- ^isva mogla domisliti, kod in kaj Ba>° P^logajo Angleži, da vsem na trdnem in se večkrat je bij nj4ma u bii0 nem- naJ 80 pogajanja o tem vpraša- polovi, tsko da mora hitro pose-1dnb tem herodneje čim tesneje nJu naJPreJ P° običajnih ape bergliin se nanjo opreti. nam le stiskal roko pdudarjajoč diplomatiČnih potih, ne da bi veliko svojo radost, da vidi zo- b,la skl^ana postna tozadev na pet svoje "dobre stare prijate- konferenca, ftele v trenutku, ko lje" in toliko, da naju ni obje- bi bi,° doseženih Pr«**J sporazumov, naj bi se sestali zuna- (Za 'bbrglo' mu služi besedica 'ksieri', ki se z 'iveri* gladko ujema.) In naročivši mi še. naj brez potrebe ne kažem nosa iz hiše. je odveslal v vlažno zimsko jutro. — Osvežiti mu spomina, da je topot prinesel vojsko virusov v hišo on, bi se tako ne izplačalo. "Za takole rosico dežnik? Oj, še vrabci bi se mi smejali! Saj nisem iz lecta!" A rosica se je čez dan vrgla v dež in pod noč v moker sneg. Jape se je vrnil ves zasnežen in moker. In ko si je izti- mal. Naposled se je v mojem spo- nJ" ™™tri velikih sil, da kon-minu vendarle zganilo in izobli- Ono vt,iavno izdelajo načrt re-6ila se je podoba velikega, tež- .ve> kega moža. ki je še pred par leti! Nekateri opazovalci sicer na-hodil skoro dan na dan mimo migavajo, da je Veliki Britaniji naše hiše in ni nikoli štedil be- mnogo na tem. da se njene te-sed. Bil je kos čudaka. Svojega | žave na Bližnjem vzhodu čim šest do osemletnega sina je naučil kaditi in bil ves ponosen, prej razčistijo, ker jih je preveč, da bi se smelo dolgo čakati. Neko sta izmenoma kadila debelo I rešeni problemi v teh krajih ^z- cigaro . . . Nekoč je tod mimo kal galoše je opazil, da mu ena korakal bos, s čevlji v rokah. Ka- »Cl.1 SA j«. ./Inln J. . ______. 1 Kongresnik Brown ta trebljenje tujcev in nelejdlnetev h unij Republikanski kongresnik Brown lz Ohla Je pripravil iu predložitev novi zbornici postaVo, ki bi pfefMVMOvtls tujezem-C»m Imeti v delavskih Unijah bdbomiška mesta. Revno tsko ne bi smeli po njegovem načrtu imeti Odbomilkih slulb v unijah neb-jalni Američani. On predlaga, da bi moral vsakdo, ki Je izvoljen v kako višjo službo v delavski uniji, pred merodajno oblastjo priseči zvestobo svoji deželi in da se bo pri svojem delu ravnal po ameriških zakonih ter bmhil ameriške ustanove. . % Toda pozabil je, da je ameriška ustanova ne ssrtio korporn-cija temveč tudi delavska unije. Ako bo šla unija v boj proti korporaciji ka izboljšanje živ- msnjka. "Saj se mi je zdelo, da ml je ena noga nekam lažja, nego druga., * Ali še tisto noč mu je bilo treba Čaja In ruma in limone in medu. Toda pri njem se prehlad na srečo le redkokdaj globlje žari je. Pb navadi se ga v dveh, treh dneh otrese. Le prerado pa se dogodi, da se vojska presedla name, in tedaj se začne šele pravo gorje. Jaz sem virusom vsekako veliko hvaležn4Jše polje in me lihejo že od nekdaj radi. Kaj kmalu zasedejo vsa pbta in prehode, se ^avlečejo v vse mogoče rove in špilje ter se utaborijo po vseh koteh in kotanjah. Zato jih ni lahko pregnati in traja nekaj tednov, preden se razdejanje iz-gladi in se mi žlvljenske sile za silo pokrpajo. Počitnice ... Sploh smo se ljudje navadili rabiti 'počitnice', kakor rabi kuharica reno. Pride iz ječe, pa prpvi, da je bil na počitnicah. Dolly se s svojimi kovčegi odpelje v oddaljeno mesto. In ko je dotično mesto za enega najden-čka bogatejše, se Dolly zopet vrne — s počitnic. Za časa premogarske stavke so prinesli meščanski časopisi sliko nad sedemdeset let starega premogarja, in so naglasih pre- dar pc ie 'vozil barko', kar se ie1 pogostokrat zgodilo, je bilo najboljše pobrati šila in kopita, pa še pravočasno izginiti z vrta v hišo. kajti njegov duh se je sukal v previsokih sferah, da bi ga mogli mi zemljani razumeti. * Vendar je bil tedaj še čvrst in zastaven, temnolas petdesetlet-nik—tu pa je stal dolg, suh, sivolas starec, v čijega oči je bilo težko zreti. Vse nestrpne je in ne-strpneje sva se prestopala, toda mož ni izpustil Japetovega rokava. Ne da bi čakal odgovora, je spraševal in spraševal brez kon-c& in kraja. Nazadnje je menda opazil, kako sem Japeta cukala in suvala od Zadaj. Kar sredi besede se je prekinil, pa se glasno zasmejal. "Aha, spremenjen se vam zdim! Nič nov0gb zame! Še vsakdo mi je to povedal in kje da sem bil toliko časa, me vprašujejo. Na počitnicah Sem bil! Dve leti inj* vtisa, katerega utegne pogodba napraviti v Zedinjenih državah. Najbolj se boje tega. cU bi Atne-rika utegnila smatrati, d;* je Cile« podvrgel argentinskemu vplivu, • vsled česar bi mogla ameriška vlada odkloniti dobave vojnega materljala. ^ »'» Bistvo omenjene jfogo^be je bild; da bi Argentfna prejemala iz Cileja različne surovine potrebne za izvedbo Peronovega petletnega načrta za industrializacijo dežele, dočim bi Cile dobival iz Argentine živež, katerega Cile ne pridela dovolj. Valparaiso bi po tej pogodbi postal za Argentino nekakšna svobodna luka na obal^ Tihega oceana. Poleg vsega drugega so nastale radi te pogodbe še težave s sosednjima državama Peru in Bolivijo. Vsi ti zapletljaji so dove-dli do tega, da je morala zaprositi čilenska vlada različne modifikacije pogodbe, ki.sicer ne bi imela nobenega izgleda za ratifikacijo v parlamentu. Tole mi ne gre v glavo? Ijenskih razmer svojega članstva, katero ustanovo naj brani odbornik unije, da bo smatran sa lojalnega Američana? Očividno bi po Brownovem načrtu bil vodja stavke smatran za nezvestega svoji deželi, ker se bi boril proti korporaciji name: sto proti svoji uniji! • Is novega kongresa bomo čuli v letu 1947 še zanimive stvari, ki bOdo tudi tragične ob enem. Krmilo ima posedujoči sloj In pa-trJotisefti ljudi bo presojal s stališča svojih posebnih, privatnih interesov. GUvne točke bodo poroflU težko Raz, b, mo; odbornikov, vol.tvo novega d.-, , bit, v dn ^ ftu« f , rektorljn In pa poročila er skle- moIfatl 0 tcm d> bi ^ panje o načrtih za predelavo po- - - ^ slopja. * Pridite vsi, ki se zanimate za to našo ustanovo, in sodelujte, da se bodo načrti zp njeno izboljšanje čimpreje izvedli. Irski manjka kruha Vsled pomanjkanja žita in moke Jfc Irska vlada odredila deliti kruh na izkaznice. sti drugih sil pritegnili v arktične kraje. Spitsberško dtočje Je ostalo pozabljeno tako dolgo, dokler ni naš državni department poskusil obdržati v svojih rokah bazo na Islandiji. Takoj nato je začelo sovjetskp časopisje poudarjati, dn so baze na Spitsberških otokih Rusiji potrebne. Drugače povedano — Sovjetska unija je raje molčala o tej V ruski okupacijski coni Nem-Jlje je sovjetska oblast oi„Rni-la .višati Industrijsko produk-It*.,200 do 300 odstotkov. L!*f *nR,e*ki okwparlj- ter Ma **h«'vali ml w tl,prav polju, videl vse napake obeh igralcev, brezupno tarnal nad i>jimi in nad slabima igralcema, kakor to počenjajo vsi kibici, toda igrati ga nisem videl nikdar. V ruso-filstvu je prekašal vse slavjane — med vojno I. je bil ujetnik v Rusiji —, in če bi se kdaj sprijaznil z boljševiki, bi se samo zato, ker so boljševiki konec koncev bili tudi Rusi. In Rus po njegovem prepričanju ni mogel biti slab človek, ker je bil Slovan. Poleg vsega tega je vedno nosil v žepu bučno seme in kaj rad postregel z njim prijateljem. Tudi jaz sem ga moral jesti. 3il je srednjevelik. močan, nekoliko debelušen človek, z mo- ljudstvu je treba pros vete. politika, ta pa . . . bog z njo!" Kako si je mogel predstavljati nepolitičen list, ne vem. jaz sit ga nisem mogel in sva se spopadla pri sleherni številki, ne da bi se pri tem najino prijateljstvo za trajno razbilo. Že takoj spočetka mi je z rdečim svinčnikom tako preoraf ledino "Ljudske pravice", da me je zazeblo. "Zakaj pa ste, prosim, to prečrtali?" sem vprašal začudeno. "Ker je to prepovedano pisati!" mi povejte, kaj naj storim s tem obsekanim člankom? Kdo ga bo razumel? Tu ni glave ne, repa, pa tudi srca ni." "Pa napišite pametnejši čla-nek!" mi Je svetoval. "Da. ko bi lahko plačeval članke v'tiskarni. Kje naj pa! vzamem denar? Ali res nameravate ubiti list? Rekel bi, da bi bilo dovolj, ako bi prečrtali nekaj stavkov. Potem bi ljudje še vedno vsaj malo razbrali." "Presneto ste sitni!" je vz-j kliknil. j Nisem bil siten, toda rad bi rešil sleherno besedo, ki bi bila ( namenjena ljudem po Sloveniji. | Kmalu &m dognal, da so ga mo-; ji podlistki, ki so bili vedno satire, zabavali in da sem ga z njimi kljub strastnim sporom; pri člankih nazadnje vedno potolažil, tako da sem bil že skoraj samo zaradi njega prisiljen pisati, podlistke. In tako daleč je prišlo, da je takoj, ko sem prinesel v cenzuro, vzkliknil: "Ali imate podlistek?" "Imam. Ali ga hočete takoj?" Strašno sem želel, da bi ga bral najprej in bi ga tako malo zazibal v popustljivost. Ali bra- • nil se je: * I Fred A. Vider, Chicago, je prispeval $5 v tiskovni sklad. Leo W esse I je obnovil naročnino ter dal $1 listu v podporo. Drugi, ki so se oglasili v minulem tednu: Julius Lesjak, Morgan, Pa., je obnovil naročnino ter prispeval $2 v tiskovni sklad. John Spiller, St. Louis, Mo., obnovitev naročnine in obnovil jo je tudi za Franka Rosemana, naročil je koledar in prispeva*! $5.25 v tiskovni sklad. John Kovačič, Colegrove, Pa., je obnovil naročnino zase in jo poslal ob enem tudi za Tonyja Novaka. John Vitez, Barton, O., je poslal obnovitev naročnine in pa $2 v tiskovni sklad, ki ju je prispeval Joseph Skoff, St. Clairs-ville, O. Mary Suglick, Washington, D. C., je poslala obnovitev naročnine za Antona Archa v Wal-dorfu, Md. Druge obnovitve so nam poslali Kajetan Erznožnik, Red Lodge, Mont, in Frank Bombach, Willard, Wis. V četrtek minulega tedna je nam telefoniral Joseph Marti-nek. Vprašal je za urednika, ki pa je bil med tem v tiskarno ter je zato (Martinek) meni sporočil, kako obžaluje, da ne bo mo-nastopiti na seji kluba Jt. 1 JSZ, ker je bil od čeških organizacij v Texasu nemudoma pozvan tja. "Vem, da je neprijet-]no, ko to in to enkrat oglašate, a vas zelo prosim, da razumete moj položaj ter me na seji oprostite." Ko sem to uredniku v tiskarno sporočila, je dejal, da je res neprijetno. A to da n prvič, ker zaposleni ljudje so pač tako zaposleni, da s svojim časom niti sami ne morejo racpolagati. "Kako nam gre?" To marsikdo vprašuje. Naj povem, da smo ta teden vpsali v naš naslovnik naročnikov precej novih _ imen, in da ljudje naročajo ko- ^Lt^lll" 'Im ^ mesU Hl£b7l /e"«udrdveJnovI nI" i je «ud7 sU^i 'pi^TrnTk na£°ga '*dar in pa da se tudi drugače sobi jnedtem ko sem jaz poh ev- ■' ,Uta , našega pokreta. »nimajo za nase ustanove. To- kLo b In naročil Proletarca svojemubra- Tako je tudi on stalen oglaševa- ** neprijetno. A to da ni prvič, članke prestal * Sail^ J«8^»vUi. Torej je to s^jtoc v našem JJ^kem ko,e-Uorej Se lahko receda gre dobro ELLIOTT ROOSEVELT Je s svojim obiskom Moskve ter poseta pri Stalinu veliko sasluiil. Namreč s potopisi in s razlaganjem, kaj je v Moskvi govoril in kaj »e Um godi. Pravijo, da je dobil ranje $80,000. On jo naklonjen »ovjetom. Z njim na sliki je njegova šena. Po Rusiji, Poljskem In v rasnih drugih krajih Evrope sta skupno potovala. NASE AKTIVNOSTI Zbira ANNE BENIGER / , ... Imeli smo zelo ugoden teden, val Jos. Bizjak, Macedonia, O., v katerem se je dogodilo precej ter $5 v enak namen od Johna "Ne. ne! Nazadnje! Potem se razveseljivih stvari, zato smo v Močnika bom lahko smejal!" Sedel sem nasproti. Jankovič pravi v svojem pismu med drugim. "Kar se tiče dobrem razpoloženju. In to vz-gledal lic neugodnim okolščinam radi njegovo roko. ki je držala rdeč koledarja. A* tem več pozneje. |p^peviufjalohna M*nika"ki svinčnik in se kadar koli napo-1 tila na belo polje s črnimi braz- dami, da bi tam premetavala. Leo Zevnik, La Salle, 111., je j* splošno znan slovenski trgo-dobil štiri nove celoletne naroč- vec v vsem clevelandskem okro- Clanki so naiu zaoeliali v ostre!ninc v mali naselbini ijul.Hi le zvest naročnik tega ki je precej milj od njegovega ista že skozi mnogo let ar* pa k svinčnik in se spravil na podlistek. na moje satire, si basal pipo in se držal nekam svečano, a ie tudi preprosto kakor otrok Nikdar'"se nisem mogel doko- dem novih naročnin. Poslal je darju. Ko sem bil lanskega ok-tudi eno obnovitveno in naročil tobra spet pri njemu in ga kot naš družinski koledar bratu v običajno vprašal za oglas y k & Jugoslaviji., ,«t ledar. je dejal, "obžalujem, da , , ti ne bom mogel ustreči. Najepn1'! J id i lift i t«)j i proščujočim nasmehom, morda tu in Um tudi s posmehom, a vendar s tisto vedrino, da bi bralec na sleherni strani čutil sprostitev in da bi vstal od knjige s smehljajočim se licem, pomirjen, veder, srečnejši in večji. Ostala bo moja vedna bolečina. Mali narodi in pogodba z Nemčijo Bruselj. — ONA — Belgijski . ., uradni krogi imajo sicer malo Mar ni resnica, kar je napi- j upanja. da ^ mjUi narodi in Frank Cvetan. Johnstown. ninska pogodba »lease) za trgo*- pati do tega največjega pripo- Pa., jo poslal eno novo naročni- vino mi je namreč potekla in mi vedniškega daru. da bi namreč "" mK^v,«^,v, svoje delo opremil z lepim, o- je poslal eno novo naročnino za liti. Sedaj* pa zahteva $50 več celo leto na naslov Jožeta Filipi- najemnine in podpis, da bi, moča v Ljubljani in pa šest obno- ral plačevati toliko več skozi na-« vitvenih naročnin. 1 ..... Naj ob tej priliki popravimo Rdeči krit v kampanji l -Ameriki Rdetfi Ktti i»a v.tem letujza svoj cilj zbrati 60 milijo ilL Vi. i daljnih pet let." Dosedaj je plačeval že več let ____ . i'' Obrsk pri grških "banditih" J5m| ki Nekaj ameriških časnikarjev* med njimi .korespondent agencija,,ON A. sp se potrudili prodreti po informacije v grško Ma-cedonijo,. O tej časniški "inva- pomoto v zadnjem seznamu od- po $100 mesečno za lokal, a last- "j* je napisal sledeče': bornikov pevskega zbora "Zar-jnik ti kar takole ^^ pod^. Grških gerilcev ni b bas težko Je ' ^: k> }e financnl!žitev pod nos po $50 na mesec, najti, a preriti se do njih ni la- tajnik Zarje je bil «puscen_ pa si pomagaj v teh časih, ko se hko. Najtežje se je izviti iz rok tajnik kluba St. 27 primerne prostore celo po viso- silam vlade, ki očividno ne vidi JSZ. Svoje posle v teh in v raznih drugih svojih aktivnostih spretno vršiže mnogo let. rada, da bi šel nekdo pogledat sano: njihove zahteve našle Resn.ca je plan, ogorce- upoštevanja na moskovski ko*_ no .n begal po sob,. "Al. je tako ferenci a si prizadevajo navzhc nujno, da se ukvarjate x res- temu ^ svJjih najboJljših mo. • <« : o i i doseči posebne sestanke z S čim naj pa se' Mar z laz- maIimi narodi pred konferen. jo7" sem vprašal nedolžno. "Z resnico ne. če je ta pre- gočno osivelo glavo, nervozen povedana! Nisem je jaz prepo- PRISTOPAJTE K o o SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TI USTANAVUAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO O O O o o O NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina sa Zdraiene driave (Isvsemi! Chleaga) In Kanado $0.00 na leto; $3.00 sa pol leta; 91.50 sa tetrt leta; sa Chicago In Clcero $7.50 sa celo lato; 93.75 sa pol leta; sa Inosemstvo 99.99; Naslov za list in tajništvo \e: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS o o o o o o o o o o o • o o o • o li • o o co, na katerem ima biti pogodba sprejeta in odobrena. Belgijski zunanji minister Spaak bi želel izposlovati, da bi mogli mali narodi povedati svoje mnenje še predno je mirovna pogodba v svojih glavnih obrisih • dogotovljena. Belgijske zahteve • se v glavnem omejujejo na go- • spodarske ugodnosti. V političnem pogledu smatra Belgija, da bi morala biti centralna nemška vlada brez velikega vpliva, ter da velja poveriti krajevnim oblastim čim več avtonomije.' Belgijska vlada zahteva tuai, da morajo ostati nemški gospodarski krogi pod strogo kontrolo glede uvoza iz inozemstva — v tem pogledu naj bo Nemčija omejena le na najpotrebnejše. Levi breg reke Rene naj ostane zaseden skozi dolgo dobo, tako da bodo države na zapadu Nemčije boljše zaščitene pred ponovnimi nemškimi napadi. Dalje smatra Belgija, da je treba postaviti Porurje pod posebno mednarodno kontrolo. Blgijs^a vlada zahteva, da ji Nemčija jamči letno dobavo 7,-300.000 ton premoga^ 150.000 ki-lowatov električne sile, pol milijona kubičnih metrov lesa. precej kemičnih proizvodov in po-vratek vseh belgijskih rečnih la-* dij, katerih se sedaj poslužujejo zavezniške sile. Poleg tega stavi Belgija še različne zahteve glede prevoznih kanalov, tako da imela nekaj nadzorstva nad čnim prometom. ki ceni tako težko dobi. Kar se tiče Družinskega kole- "a drugo stran in odtam poro-darja, čakam nanj, pravi Janko- cal. Donald J. Lot ric h. Chicago, je I vič "Mi & res nadležno, ker vsi j Nekih 10 ali 15 km od grške pričel v prid širjenja Proletarca povprašujejo in vem tudi, da to vladne posadke na podnožju ............---A— —11 " gore Kajmakčalana, so grški ge- rilci, ki so nas spremljali, skrbno skrili naš jeep in nas nato vo- z izborno idejo, s kakršno — tako mi pravijo, so včasi že poskusili. Poslal je nam vsoto $5 za prvi mesec v tem letu z naročilom, da naj pošiljamo zanjo list na poskušnjo petim rojakom, ki si naj jih v ta namen sami izberemo. Ako jim bo Proletarec po godu, si ga bodo po poteku treh mesecev, ki ga bodo prejemali na račun Lotrichevega prispevka. sami naročili. Izbrali smo pet imen in jim začeli pošiljati list. finančno škodi.' Frank Klime, Chisholm, Min- D. J. Lotrichu pa izrekamo za sjal tri naročnine ter $2 v tisk. to pozornost v.prid Proletarca *klad/ kJ sta iu P™>pevala enega iskreno zahvalo. John Žignian, Strabane. Pa., je dobil v letošnji koledar 23 Wjs jp ^s|a| ^ naročnl„ ... oglasov Poslal je zanje vsoto v obljublja dobiu tudi novih na. plačilo sc predno je koledar pre- __________j.. jel. Namesto njemu pre-bodo za oglaševalce in za naročnike koledarji poslani Jacobu Pavčiču, ki je 2igmana nasledil v tajnikova-nju društvu št. 138 SNPJ. 2ig-man nam je ob enem sporočil, da se preseli v Euclid, O. želimo mu v novem kraju veliko sreče. Upamo, da se bo tudi od tam s kakim poročilom velikokrat oglasil. . Anton Jankovich ... Cleveland, je poslal dve naročnini ter $1 v tiskovni sklad, ki ga je prispe- it Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 2o svoji vrnitvi smo zvedeli, da so čete grške vlade zasledovale neko drugo skupino časnikarjev, ki se je podala v kraje zasedene od geril$kih čet. Posledica je bilo obstreljevanje s topovi in juriš grških vojakov. bno. Enako , kot mnogo drugih se pritožuje Joseph Korsich iz De-troita. Ob enem s pritožbo je po- Frank Krese in drugega neimenovan. Louis Barborich, Milwaukee, in ročoikov pri razprodajanju Družinskega koledarja. "Ampak naj-prvo moram dobiti koledarje," poudarja v pismu. Anton Shular, Arma. Kans., je poslal obnovitev naročnine za Johna Pečarja in pa $1 listu v podporo, ki ga je prispeval John Kunstel iz naselbine Gross. Louis Pavlinich, Bellaire, O., se je oglasil t zelo zanimivim pismom. Naročil je koledar in poslal 50c v tiskovni sklad. Jacob Škerlj, Englewoodr Co-lirado, je naročil knjigo Prosvetne matice, Družinski koledar in ob enem poslal 50c v tiskovni sklad. Katherine Kraini, Detroit, Mich., je naročila dva izvoda Družinskega koledarja za v Jugoslavijo in prispevala $1 v tiskovni sklad. Albina Kravanja, Glencoe, O., je poslala dve naročnini na list, naročila koledar ter prispevala 70c v tiskovni sklad. Ves dan in noč smo bili na potu, sikali, čakali in slednjič našli svojo pot do gerilske skupine. Sestali smo se z dvema poveljnikoma in njihovim moštvom. Ze dolgo predno so prišli do nas, smo culi njihovo petje. Kmetje iz vasi, v kateri smo se nahajali, so odšli gerilcem nasproti in jim nesli luči in gorke pijače. Peli so staro partizansko pesem z novimi besedami — Angleži, poberite se od nas. Opremljeni so bili dobro, oblečeni pa v britanske in sem in tja tudi v ameriške uniforme. Med njimi je bilo tudi dvoje deklet, Vera in Minka, ki sta povedali, da so bili skoro vsi člani njihove rodbine ubiti od Nemcev ali pa deportirani iz Grčije na taborišča na otokih. "Nikari ne mislite, da nosimo puške in spimo na snegu, ker nam to pri-ja," sta nam izjavili. "Borimo se za svoje življenje in za demokratično Grčijo proti onim, ki so sodelovali z Nemci." "Povejte Angležem, naj se poberejo odtod, in nehajte nas osedlavati z imenom banditi." Partizanski prvaki so tudi poudarjali, da se bore proti. mu terorja, katerega je Uvedla vlada Caldarisa, ki je režim ene same stranke. Moštvo je poslušalo' in odobravalo. Eden gerilcev je pripomnil naslednje: "Mi se ne borimo v prilog komunizma temveč le za avtonortino Makedonijo. Nikakor pa nismo 'banditi', kajti niti v najmanje se ne borimo za svoje lastne osebne interese." Eden izmed poveljnikov je dodal še to. da njihov pokret ne prejema nobene dejanske podpore bilo iz Jugoslavije. Bolgarije ali Albanije. "Boji se vrše po vsej Grčiji, toda tukaj, kjer se nahajamo na najbolj severni točki te notranje fronte, bi moralo biti najlažje najti sledove zunanje podpore, ako bi jo prejemali." Predana nam je bila listina, s katero so partizanski vodje povabili mednarodno komisijo, da si pride ogledat njihov kraj. Dvobojs svetim ** mmJm M I Mil i I i pismom Mvoktobra je minulo »100 let, od^aj. je ameriški, zdravnik Morton prvič uporabil pri operaciji etef. Vse do tega dne, so operirali bolnike pri polni zavesti. Čei nekaj mesecev pa je Anglež Simpson odkril driigo omamilo ~ kloroform in priče! uporabljati pri težkih porodniških operacijah. S tem se je hudo zameril škotskim duhovnikom, ki so trdili, da je njegovo početje brezbožno, ker da je v svetem pismu zapisano: "V trpljenju boš rodila svoje otroke." Zdravnik Simpson pa je bil tudi vešč za sveto pismo. Odgovoril jim je z znano svetopisemske zgodbo o ustvarjanju Eve. Iz te zgodbe namreč sledi, da je Bog poslal najprej spanec nad Adama in mu šele v spanju vzel rebrr» iz telesa. Ameriška pokopališča v Evropi Na ameriških vojaških poko~ pališčih v Evropi je pokopanih 142,000 naših vojakov; izmea njih je 6.900 trupel nespozna-nih. Po raznih drugih pokopališčih širom evropskega kontinenta leži 14.000 naših vojakov. "Moose" narastel v članstvu Bratska organizacija "Moose", v katero je svoječasho spadalo precej Slovencev, je lani narasla na 800.000 članov. To je najvišje število v njeni zgodovini. VWMWVWWW ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. T*l. MOHAWK 470T 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL t • 9 < Fino postrežbo — Cene zmerne — Delo jomčeno I TELEFONI I CANAL 717S—7173 PROLETARfl Ameriški družinski koledar letnik 1947 ima sijajno vsebino » Običaj je, da vsak letnik Ameriškega družinskega koledarja ru^dkrili prejšnjega in to velja tudi za letošnji letnik. Tiskan je na finem papirju, krasno ilustriran in v njemu pa je gradiva kot-se ga ne dobi za ta denar v nobeni angleški knjigi, pa tudi v nobeni slovenski ne. » V pripovednem delu so sledeči spisi: Bernard odpadnik (Katka Zu- Gogh). Am. druž. koledarju (J. Bog-danich). Blejsko jezero (Jos. Bogda-nich>. Begunki (Saul Rabinov). Bogdanich Jos. (portret). Cvet in kakteje (Nande Vidmar). .Dekliška glava (George G. Barbard). DrevO in pašnik .(Vincent van pančič). Boleči spomini (Anton Slabe). Bunker (Kari Grabelšek-Ga- berh Duše v februarskem jugu (Vi-tomil Zupan». Fric in lopata (Ferdo Godina). Kaplan Janez Hladnik (Andrew Vidrich). Na povratku (Joško Oven). Planinke in zvezde (Albina L. Furlanl. Spomini na "kolekturo" (John ,Shular». Spomini o obisku v Slavini (John 2igman>. Talci (Maks SnuderoK Utrjeni dom (Andrej Budal). Veliko brdo (Bogomir Magaj-naJ V ravni črti (Janko Zega). Veleindustrijalec (B. Traven). Znamenja ob cestah in poteh (M. Sušnik*. * Z likv-idicijskim transportom iz Buchenwalda (Fr. Malenšek). Pesmi Idrijski rudarji (Črtomir A. Šinkovec >. Izjava (Oton Župančič). Joj, dete. kako je to dobro, lepo .. . (Tone Seliškar*. Kraška balada (Aleš Grozd Mračno naše jutro (Katka Zupančič'. Mauthausen (France Filipič). Popevka (Dušan Ludvik). Primorska (Zeleznjov Dušan). Vstaja (Bogomil Fatur). Ženica (Gena Hafner). t 7 Zgodovinski spisi in podatki Gorenjska kmečka ohcet. Gitarist (Nande Vidmar). K ciljem, (Eric Lundgren). Kolona z ranjenci (Alenka Gr-lovič-Globočnik*. Kongresni trg v Ljubljani. La barcause (Vincent van Gogh).. ' Ljubljansko vseučilišče. Meniha bereta (Ernest Bar-lach). Mehiški par (Jos. Marguiles). Mati in dete. Naša borbena žena (France Mihelič). Ob Bohinjskem jezeru. Odborniki Slov. nar. čitalnipe v Clevelandu. , Pionirja (Lorado Tafh). Požgana vas (France Mihelič). Partizansko skrivališče (France Mihelič). Pogfed na center Ljubljane. Partizanska bolryšnica (France Mihelič). Pismo (Jean Fragonard)., Pomladna pesem. Spomeniki ob poteh. Sličice iz JSlovenije (Elica Zupan). Slika ž^ne iz Tahitija (Paul Gauguin). Tivoli v Ljubljani. "Vroč krompir'; c Fould). Velik problem vsled pomanjkanja živine. Vrnitev pomladi (Edouard Bisson).s . Žena s kmetov (Stuart Benson). Ahglo-ameriiki oljni - - - » ' § a •• ••!• interen izrinili naglo izginjajo kot institucija po vsem svetu. Poročila pravijo, da se prizadeti maharadže sami rje spuščajo v argumente glede tega vprašanja, temveč pripuščajo to svojim "premierjem", ki zanje govorijo. Dostojanstvo maharadž NASE GLAVNO MESTO WASHINGTON je potimi v takosvani zmerni jutni klimi. Sneg ga le redkokdaj obišče. A v začetku leta ga je le bilo nekaj, v veliko veselje mUdeži. ki sneg pozna največ s slik na stenskih koledarjih in s božičnih kart. globiti anglo-rusko pogodbo in ustvariti zahodni blok, ki bi bil i # ■ • gospodarsko v soglasju z ruski-1 tranCOSkO O r UZDO mi načrti, ni dvoma, da bi So- Olje igra v mednarodnih od-vjetska unija prav kot francoski nošajih veliko vlogo Velike olj-kamunisti pristali na uresniče- ne zaloge se nahajajo v raznih nje anglo-francoske zveze.- deželah Bližnjega vzhoda. Za —• —......—----------- ----------------kontrolo oljnih ležišč se kosajo 1 jenost, kajti oni so postavljeni General Marshall zlasti velesile, kajti majhne de- za vladarje "po božji volji", ka-X L L UiL žele si itak ne morej° pomagati. P** vsi monarhistični para- li ocen kritikov 'Zelo pa je v tem interesirana Dasi je kongres odobril gene- Francija, zato jo je zelo razbu- ; Indija ima okrog 400 milijo-rala Marshalla za državnega taj- ril dogovor med Anglijo in Ame- nov prebivalcev, ki v glavnem I nika čim ga je predsednik Tru-1 glede kontrole oljnih ležišč spadajo k dvem veram, hmduski man imenoval na to visoko me- ™ Srednjem vzhodu. Ameriška in muslimanski. Oboji šo fana-sto, in to brez ugovarjanja je bi- družba Standard Oil in angleška tični pnstasi svojih ver Nikjer družba Sacony-Vacuum Oil sta Bi svetu ljudstva v takih mno-sklenilL da bosta dobili eno tret- žicah ne živijo v večji revščini jino interesov od družbe Ara- in izkoriščanju kot živijo indij-bian-American, ne da bi dali ko- ska ljudstva, razen ona v afri-šček koncesije Franciji v Saudi suženjskih pasovih. Arabiji. Vsled tega je francoski ambasador Henri Bonnet v Washing-tonu protestiral pri ameriški vladi. V Saudi Arabiji obstoji tudi francoska oljna družba, ki sta jo omenjeni dve popolnoma .. . . ® ® ® .^ignorirali pri sklenitvi zadevne Nekateri menijo da morda dbe Zato ^ Frandja jezi Truman res n, imel boljše izbe- ,7 ,, da ^ ^^ J^e re — a to le pomeni bankrotira- v,___i__* lo v javnosti vzlic tej soglasni kongresni akciji precej kritike proti njemu. Predvsem je ugovarjanje zato, ker je to važno službo — ki je bila doslej privilegij civilistov — dobil vojaški človek. In militarist po svoji vzgoji niso demokratičnih na orpv temveč ljudje, ki so navajeni le poveljevati, ukazovati in H&čejo disciplino. Indijski princi ali maharadže so silno bogati vladarji, ki jih je angleški imperialistični sistem protežiral v njihovo in svojo korist. Angleški imperialistični kapitalizem je na debelo iz-žemal domačine v Indiji. Ti*do-mačinski milijoni so tlačanili tujim mogotcem in domačim gospodarjem. Ni čuda, da je indijsko ljudstvo tako zaostalo, ampak kljub temu se je začelo dvi- Obnovitev vojne zveze med Francijo in Anglijo vzbuja sumnje v Moskvi Leon Blum je v teku kratkega j jo prepriča, da se pima bati ni-časa, ko je bil predsednik fran- česar v pogledu te pogodbe. To-coske vlade, izvršil mnogo sme- ! da Sovjetska iyiija je očividno lih korakov. Glavna izmed njih kljub temu nekoliko nemirna, sta bila njegove nanedbe za zajezitev inflacije in pa vojna zveza, ki jo je obnovil z Anglijo. kajti kmalu po objavi nameravane pogodbe za vojaško zvezo, je moskovski radio napadel an- tega legalne korake nost duševnega nivoja ameriških Qljne druibe Amerike. Angli polit.snov Sposobni so pndo- je in Francije imajo svoje inte-1 gati in kmalu bo strlo zadnje bivat, na vladne stroske konce- rese v Iranu (Per2ijal Iraku in britske in domače okove. vlT^rr^iriem^T^' 0SlaIih bliin->ih državah Med Ena glavnih preglavic v Indi-vcasi tud. raketirjem, a v med- njimj ^ vrij tek kdo d st.mor<1 Jj ",ti je pa še narodni po.Hik. pa se Izgube in b{, najveejj kos ozemlja,. kate. |fedno ve^skf funatkem, ki £ £ rem so ležišča olja. Poleg ome- da zlepa ozdraviti. Zato bo vzelo njenih treh držav oziroma pri- indijske voditelje še mnogo ča-vatnih družb teh držav, ima svo- sa, predno bodo premostili tudi i ntnt*ner\ inm iitrli a. _ *______a* i i v nji ne znajo drugega kakor ro bantiti proti Rusiji in podpirati reakcionarne elemente po svetu. Ta krate^ pregled priča, da je letošojji letnik Am. druž. kole- XT . , ,aarja vreden po vsebini, po ime- Nase simpatije in delo za sta-; nih svojih sotrudnikov in *x> ro domovino tVincent Cainkar).: tehni^ni ureditvi ne samo Podatki o naših podpornih or- j st slo|resa teweč si gmzafiiah 'Fred A. VidarU i- fMTflpi t«itel«a I %t v Clevelandu Članki, ofihi in rdipit,« /s _i _ i » . , . __ Ar-, .- . , . i - ..........jm otroška ■Čebele in čebelarstvo (Rudi ^^ 2avzela epidemični zna- ^otocmki. ,6aj Vgeh 8lučajev te bolezni v -Pusevne motnje in blodnje v Ameriki je bilo 25,204, kar je starosti (dr. Bogomir Magajna). Ljudsko zadružništvo v novi najvišje število od leta 1916, kakor kaže statistika National Jugoslaviji (Cvetko A. Kristan).. Foundation for Infantile Para-Nas jezik v novi dobi (Oton lysfc. Minnesota, Illinois in Ca- zupancic). lifornia so imele najvišje število, Slikar narave in mož idej (An- 1 ton Garden). Svet teme in nasilja (Frank Zaitz). Zdravje prihaja k nam (Miško Kranjec). Zdravniški recepti (Janez Kromar). Koledarski in drugi podatki Dnevi in godovi. Koledarski podatki. Koliko je ver in katere so prave? Naslovnik jugoslovanskij^ppd-pornih cfrganizacij. Pcdatki o prvi svetovni vojni. Slovenske župnije in šole v Ameriki. Urednikove pripombe. Slike in portreti "Ali ga mi boste obvarovali? (D. R. Fitzpatrick). namreč vsaka več kot 2,000 slučajev. Blum si je prizadeval javnost gleškega zunanjega ministra Be-v Franciji in drugje prepričati, vina. da pozablja sovjetsko-bri-da jo je sklenil proti Nemčiji, tarisko zvezo iz leta 1942. Mo-Kajti Francija sama je prešib- skva se je pri tem nanašala na ka, da bi se mogla z Nemčijo v j Bevinov govor z dne 22. decem-vojni uspešno boriti, zato potre- — tako da je trajalo skoro buje zaveznikov, Jn Francija ve, t tri tedne predrto je Moskva 'odda čim se Nemčija obnovi, bo v krila' tozadevno Bevinovo iz-nji zavalovel nov naciolaniZem, javo. nova želja po maščevanju in nov Britansko zunanje ministrstvo je takoj nastopilo proti temu ir^ naglašalo, da je bil citat t r rancija |e,imela v dobi do-; i* Bevinovega govora naveden brih 40 let že v drugič z Nem- osamljen stavek, ter da je bil smisel izjave drugačen« ako se upošteva ves govor. To je bilo Rusom seveda tudi znano. Jasno je, da so le na svoj posebni način izražali svoje pomisleke proti britansko-francoski zvezi. Površen opazovalec bi zaklju-1 čil iz vsega tega, da pomeni francosko-britanska zveza zače- *4Čijo bridke skušnje. A dočim je vojni vzlic ogromnim iz- i gubam gumam Saj zmagala, je bila v drugi vojni od Nemcev tepena in pet let okupirana. Blum, ki je bil enkrat predsednik vlade tudi pred vojno, je skusil nacijske batine tudi osebno na svoji koži. In ker je ne samo socialist temveč tudi itek takozvanega zahodnega blo-zvest svoji deželi, želi, da se ji kfl SaJ smo mi dogodek pozdra-kaj takega kot v minuli vojni vili> a Sovjetska zveza je videti glede teh interesov in razvoja Je baJe stala več kot 66 milijo- novih oljnih polj na Srednjem nov dolarjev. Toliko namreč vzhodu znaša izguba na zaslužku, pro- Vse izgleda, da hoče angleška dukciJi in davkih. Stavkarji so in ameriška dri^ba izpodriniti organizirani v avtni >uniji CIO, francoske interese na Bližnjem flfl m " "mmm Help Wanted MEN WANTED vzhodu, kajti Francija ni več Velesila in,se ne bo moglazoper-stavljati nadsili.* Ameriški interesi trdijo, da je Francija zgubila svoje pravice do teh oljnih V* _ _ a ■ »A| ■ leži* med vojno, ker je bila ^^nerOl LODOr WOfK okupirana po Nemdh in je bila J |#n Lumber Yard tehnična sovražnica" zaf\*ezni- «Ai, . 504 hours with time and a half over 40 hours — 5 4-day week Steady jobs — Top pay for top men Apply Narodni dolg znaša iez 260 milijard Skupno število prebivalcev Združenih držav znaša 140.000,-000, skupni narodni dehg pa $260,200,000,000, ali 260 milijard in 200 milijonov dolarjev. Qd tega dolga "odpade" na vsako osebo z otroci vred $1,858. Ta dolg pa se bo v prihodnjem poslovnem letu zvišal za $268 na osebo. Velik odstotek vladnega proračuna, namreč 11 milijard dolarjev, bo šlo v prihodnjem fiskalnem letu za vzdrževanje militarizma. Louis Adamič je avtor mnogih knjig. Naročite si jih iz Pro-le tarče ve knjigarne. več ne pripeti. Francija je kmalu po vojni sklenila vojno zvezo s Sovjetsko unijo. To še v času, ko je bil zaskrbljena. Tak zaključek bi bil površen — analiza evropskega položaja nam kaže, da je resnica drugačna. Malo verjetno je. da provizorični predsednik general bi bila londonska vlada izkori-Charles de Gaulle.,A glavno opo- s*ala »n zlorabila Montgomery SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska jigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROltfARCU 2301 S. LAWN DALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS ro v. možnostih nove Jiojne z Nemčijo Francija pričakuje od Anglije ter njenega bloka. Korespondent agencije ONA, Donald Bell, piše o tem: Ko je bilo objavljeno, da bosta Anglija in Francija sklenili vojaško zvezo, se uradna Amerika ni zgenila — niti ne takratni državni tajnik Byrnes, niti državno tajništvo kot tako ni podalo nobene tozadevne izjave. Le neki predstavnik državnega departmenta je dejal, da je bila ameriška vlada o teh razgovorih informirana. Jezik diplomatov pa dobro pozna vse tenke razli-|ke med izrazom "informacija" ! in posvetovanje. Z drugimi be- I seda m i —. naše zunanje ministrstvo je bilo informirano, a ni imelo priložnosti, da pove svoje naziranje. Tudi Sovjetska unija je bila "informirana". Očividno je bil postopek informiranja povsem drugačen kot napram nam. Maršal Montgomery je bil na kratkem obisku v Moskvi, kjer je imel več daljših razgovorov s premierjem Stalinom, a ko je odpotoval nazaj, so ga spremljali najvišji uradniki angleške ambasade v Moskvi. Prejšnji francoski ministrski predsednik Leon Blum je pred svojim odhodom v London povabil na kosilo sovjetskega ambasadorja Bogo-molova, nakar je le-ta z letalom odpotoval v Moskvo. Očividno je bila Moskva z več strani "informirana" o nameravanih pogajanjih med Leonom Blumom, Attleejem in Bevinom. Namen vsega tega je bif seveda ta, da se pomiri Rusijo ter jev vojaški prestiž v svrhe take politične igre. Problem Attleejeve vlade je pred vsem, kako pomiriti nezadovoljni del delavske stranke. Saj je preko tretjine pqslancev delavske stranke v parlamentu zahtevalo, da naj Anglija krene v pogledu zunanje politike na stran socializma, ter da naj si prisvoji smernice, ki bodo neodvisne od Washingtona prav tako kot od Moskve. To pa je brez vsakega dvoma, kar skušata zdaj izvesti Attlee in Bevin. Njuno upanje je, da jima bo uspelo povezati francosko in angleško socialistično gospodarsko politiko ter ustvariti nekakšno socialistično "Entente Cordiale", kateri ne bi bilo težko stopiti v dobre odnošaje z deželami vzhodne Evrope, v katerih je tudi uvedeno načrtno narodno gospodarstvo. Potovanje francoskega ministrskega predsednika bi bilo s tako politiko popolnoma v skladu. Leonu Blumu je ddbro znano, da se more držati njegova stranka na oblasti le ako ostane v ozki politični zvezi s komunisti — a sodelovanje socialistov in komunistov bi se končalo v trenutku, ko bi se socialisti obrnili proti Sovjetski uniji. Položaj v Franciji je danes tak, da bi bila britansko-francoska zveza nemogoča, ako bi komunisti nastopili proti njej. * Ic vsega tega sledi, da je Moskva s svojim izpadom proti Be-vinu le želela opomniti Anglijo na dejstvo, da je Sovjetska unija v najvišji meri zainteresirana v vseh dalekosežnih političnih Da-li bo novi državni ajnik je interese tam tudi holandska ' to oviro na poti v popolno neod-boljsi od njih, to se bo sele po- oljna družba Royal Dutch Shell, visnost in samovlado. kazalo. Dosedaj na svojih diplo- y iraku ima francoska družba !_________________________ matičnih misijah ni uspeval, 23 odstotkov interesov do olja, . , morda ne po svoji krivdi. angleška ima tam 23'; in 23«.; ura9a sravKO Ampak Drew Pearson je v ra- v Iranu, dočim ima holandska Stavka pri Allis Chalmers diu komentiral, da četudi želi družba isti odstotek, ameriška Manufacturing Co. v West Al-novemu državnemu tajniku do- družba pa samo 5\ . Leta 1928 lisu Pri Milwaukeeju, Wis., ki bro, vendar je treba priznati, da j je bila sklenjena tajna pogodba traJa že nad devet mesecev, se ga lahko upravičeno kritizira " | " * *'"" kot vojaka Ko je bil napaden Pearl Harbor, je bil general Marshall načelnik generalnega š^aba. In potem tudi med vojno pa do predlanskem. Vsled ameriške nepripravljenosti na japonski napad je kongres pred par leti uvedel preiskavo, ki je dognala, da noben ameriški general ali admiral ni bil na straži. Na Havajih so rajali visoki ar-madni in mornarični častniki in vojaštvo. Zato so jih Japonci zlahka presenetili, jih pobijali in jim razbijali utrdbe, ladje ter letala. Kaj je tedaj delal načelnik generalnega štaba Marshall? Kongresnemu odseku je dejal, da se ne more niti spomniti, Icje je bil tisto popoldne. Priznal je, da je bil od tajne službe brzojavno posvarjen, da Japonci ka-nijo zavraten napad, toda odposlal je to svarilo poveljstvu na Havajih šele dan poznejo po naj-pocasnejšemu načinu brzojav-ljanja. Omenjeni komentarec je dejal, da je bil načelnik našega vojnega štaba general Marshall tisto usodno popoldne na ježi, po vrnitvi pf je šel v banjo in služlnfadi n^točil. da ne smejo nikogar pustiti k njemu, ker hoče počitka. Medtem so bili Japonci že v akciji in Marshall pa v kopalni banji. Vendar pa mu je kongresna komisija to površnost odpustila, ker se je pozneje toliko bolj potrudil za zmago. Ko je bila Rusija napadena, mi še nismo bili v vojni. General Marshall je tedaj prerokoval, da bo rdeča armada zbita na tla in se podala Nemcem v teku šestih tednov. Naravno, da take prerokbe načelnika ameriškega glavnega stana sovjetskim poveljnikom niso bile v vzpodbudo. General Marshall je pozneje obžaloval to svojo zmoto in ko je bila tudi naša dežela potegnjena v vpjno, je skušal Rusiji čimveč pomagati. kov. Doznava se, da je holandska družba sprejela zadevni dor govor molče, ker si ne more pomagati. Francija se upira, ker Czerwiec lotnber Company misli, da je še vedno močna sila, j tr kt . r ' četudi ni več. 4653 ^Avenue r -i. , BELmont 9400 — Francija je upravičeno razka-1___ čena glede barantije oljnih interesov v Bližnjem vzhodu. Neki francoski uradnik je dejal, da skušata Amerika in Anglija izriniti Francijo iz Bližnjega vzhoda zato, ker je "zaveznea" Rusije. Resnica je, da se vrši boj za kontrolo bogatih oljnih ležišč na Srednjem vzhodu med Anglijo in Ameriko na eni strani in sovjetsko Rusijo na drugi strani. Kakor sedaj, bo tudi v bodoče olje igralo veliko vlogo v mednarodni svetovni trgovini in politiki. Ti dogodki z oljem so se znova pojavili tik pred konferenco zunanjih ministrov, ki bodo razpravljali o mirovnih pogodbah za Nemčijo in Avstrijo. Mechanic Needed Experienced GOOD WORKING CONDITIONS GOD WAGES L-X GARAGE 1360 So. Morgan Posluiojte vsako node/jo prvo In na/-starejio jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldni, postaja WGES, 1360 fcflocycUs. Vodf jo George Marchan* : BARETINCIC ft SON : POGREBNI ZAVOD j TjI. 20-3C1 • Indijski princi v skrbeh za svoja bogastva in usodo Indijski princi, ki so absolutni vladarji v svojih kneževinah, so v skrbeh, kaj bo z njimi, ko dobi Indija popolno neodvisnost in postane samostojna republika. Pandit Nehru, vodja indijskega republičanskega gibanja in načelnik provizorične vlade, je izjavil, da bo Indija postala republika. To naj bi pomenilo, da bodo indijski maharadže zgubili svoje kneževine in knežje privilegije. Nehru je dalje izjavil, da 100 milijonov Indijcev, kr so sedaj podaniki princev v več kot 500 "državah", bo dobilo popolno svobodo, in da monarhije itak DRYCLEAN YOUR CLOTHES AT > » Ruby Dry Cleaners SEASONS GREETINGS TO ALL Ruby Dry Cleaners 2807vM6ntrose KEY 6200 TVPI8T or ST K N OtaR A P H ti Experienced or bright beginner. Permanent position — Pleasant Office BOY SCOUT OF AMERICA 9 W. Washington Miss McNelloy state 3990 OPERATORS On Singer sewing machine. Good Pay. — Steady WALL FOOTWEAR CORP. 60 Wall St, PASSAIC Female Help Wanted for LIGHT ASSEMBLY WORK No Experience Necessary Good pay Steady work. Apply AWNCO MFG. CO. 2655 W. Van Buren, 2nd Floor 424 Breed Street JOHNSTOWN, PA. MENI - Look Out For Your Future Now! WE NEED AT ONCE EXPERIENCED MAN FOR HEAVY DUTY BEAR FRAME A AXLE STRAIGHTENER — ALSO — TWO EXPERIENCED BODY AND FENDER MEN HIGHEST WAGES — STEADY JOBS APPLY AT ROYAL BODY CO. 9 North Brooks Street, MADISON, WIS. PtOilTAftCC Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL PRISPEVKI V SKLAD OTROŠKE BOLNICE Seznam številka 14 Gotovina v skladu 30. novembra 1946 $112.613 06 Sprejeto v dobi od i. do 31. decembra 1946: CALIFORNIA: Podružnica St. 41 SANS, Fonta-na, Calif.: Milan PakiŽ. Long Beach, John Kotnik in Louis Balant in žena Frank Ravnikar $5 50. Po $5: Mrs. L. Muhnic, mrs. J. Strukely, nus. L. Petkovsek. mrs. L. Kamni-kar, dr. F. L. Mramor, Mary Polut-nik, Angela Simonich, John Piškur ml . Ivan in Theresa Culig, Matt poslal A. Blatnick $20. John Pozar, Sinole, John Rosa, Louis Baraga, Marina (Monterey County), Calif., Peter Celik, V. Gradisek, Mary S10. Društvo St. 394 SNPJ, Oak-j Gcrbec, Joseph Pavlic, Joseph Poland $25. Po $10: Albert Hrast in lusck. Joseph Skapin, Frank Posa-Frank Ccbull. Anton Tomsic st., $6. | vec. Lawrence Tomazic, Frank Po $5: Max Arnsc k, Louise Rifel, KumSe-Zgonc, Joe Zgonc st., Jakob Anna Strubfl. Frank Gustinich in Skapin, Frank Mahnic, Frank Ja-Tony Miller. Anton Samsa $5.25. j nezic, Anton G. Jevec. Frapk Ivan. Fn dar $1*0. in 4 po $1. Poslal cic, Anton Eisenhardt, Frank Gj^foramc Anton Tomsic st.. skupaj $86.75. ren^ek, Mrs. M. Omahcn. Louis C6h% J, Cupin in žena, Santt^Anna $10. Stanley Ituss, Frank Mlach. John Fcdctacija SNPJ v severni Califor- Kozjan, Matilda Ostanek, Louis Kos, Frank Zndarsic, Martin Zni-darsic, Frank-Jevec, Joan Cerne, Michael Cerne, Frank Slana, Louis Mihellch,1 Anton in Angela Rovan, niji $20. ' ' ILLINOIS: Podružnica št. 25 SANS, Chica uo: Joseph Račič $5. Društvo št. 100 Ralph Kobal in Ludwig Vidrick cvdi oic r»„ »m. 1 • _ SNPJ, Chicago, $25. Po $10: Mirko G. Kuhel in Žena in John Jereb. Po S5: Joseph Puzell, John Vranicar in žena. Michael Vrhovnlk. Andrew Zatinlk, Ernest Vrhovnlk. Dva darova po $3 in 4 po $1. Poslala Agnes Vrahicar, tajnica $80. — Chicago: Po $10: A. Bohinc in žena; A. Bordfk in žena ter Rudi Hribar. Po $5: Valentin Kurent, Louis Zor ko in žena, P. Gradišek in žena, August Marolt in Joe Zupan Ena oseba darovala $1, ena $ 2.50 in ena $2. Nabiralka Agnes Bohinc, skupaj $62.50 — Klub Bled ', Chicago $10.50. — Mladinski krožek St. 54 SNPJ, Springfield $25; dru- Dva prispevka po $4. eden $3.50, 11 po $3, 1 52.50, 30 po $2, 2 po $1.50, 52 po $1, in 4 po 50c prebitek kartne zabave $183.06, skupaj $1,500. Poslal John Pollock, blagajnik podi it. 39 SANSa. SANS, S5.00. Waukegan, Andrej PENNSYLVANIA: Podružnica Št. 28 SANS, Cone-maugh: Po $5: Ignac G rožnik, John Medlp in Joseph Medle; dve o^ebi po $1, skupaj $17. Poslal Joseph i Turk, Društvo št. 166 SNPJ, Pre-j sto: Prebitek plesne veselice 2. nov. $76 85, Anton Petrovčič in žena $10; Frank Primozich $5. skupaj $91 85. Poslala C. Klemenčič PoŠt vo St. 567 SNPJ, Sprlnfield $28. družnica 5t. 3 SANS, Pittsburgh: on dar $2, skupaj $55.^- PodruŽ- \ Slovenski dom $1,000; društvo št. niča št. 24 SANS, Virden, Frank 665 SNPJ $210 87, in Samostojno tfersich $5. — Podružnica št. 36 podporno društvo "Slovenski Orel . »t«®*« Cu i ^ Bartel $100. Paul Klun In Anton Bales očbon Je $ 193 96 Skupaj od J vsak $25; John Klobučar $20; po $10: Anton Cater, George Prijano-vfč, Joseph Boškovič in Frank SANS, Detroit: Trampuš; po $5: Louis Ogrizek, prve obletnice Frank Allč, Tbm Garašič In žena, R. Jugoslavije Frank CvetIč, A. Solomon in žena, $12236. Slovenski i (na rodni dom Matt ttankovič, Louis Birsa. Louis. , e^ $120; L!a in Jo* Metit6rt *30. John Cestnik. Joseph Zupančič. John Ku- (nic* ff Jahc $25; Mary Benedict $12. Po nlč, George Roglnfc. John S Ko-$10: Istok in Helen Menton, John gina, John Cajhcn, Frank Golob, Rovšck. A Plazar in žena. Lovrenc Amalija Grilc. Anton Tomšič in Sluga. Cecilija Orubor, Jos in Ana Ludvik Zupančič, en dar $3, trije Kotar ta» Frances Berlizg« Po $5: po $2, in trije po $1, skupaj $213, Mary Sain,^Frank Nagtl, Jennie nabiralec Paul Klun. — Po $10: Janezič. Frank Padar, Albin Ser- Mary in John Balkovec, Anton doner, Victoria Hreifak, John in Sprohar, Anna Trontel in Louis Katherine Krainz, Herman Gre-' Trontel; po $5: John Zbašnik, bene, Jos. in Molly Koršič, Martin t Frank Spisič, Julius Renner, Louis Cetinski, Louis Mentoni, Andy Pre-) Reseta. Elizabeth Hrvatin, Peter gel, Frank Modic, John La|V Tack»Kroteč. Antonija Hlad. Frančiška George Vitkovich nabral in izročil $224 Darovali so: po $10: Matt Ro-gina, John In Mary Vidmar, fran* cis J Sumič. R.»v. Mathew E Kebe in Frank J. Kress, po $5: John Vidmar ml., Jean Vidmar, Joseph Briški, Anna Kiren, Rudolph Mesnar, Peter Troha, Matt Sumič , Math Cvetič, Jorefrh F. Kobe, Joseph Zupančič. George in Kath. Buba*, Anton In Pauline £adar, Frank Smrdel, Malt Mahronič, F^ttr Simčlč, ( John Ujčič st , John J. Ujčič ml., Martin Berdik ml., Nick Skube, Joseph BubaS, Konrad Kogovšek, Joseph Moravče, družina Mihelčlč BaSa, George Starasinieh, George Witkovlch, Nick Fabac in Mary Weselich, sec Jin eseb darovalo po $2. in 25 oseb po $1 —4\> $5: Ja- i kob Suver, John Krauland, Jacob. Laurieh in žena ter Anton Zelnikar in žena, ena oseba $2, skupaj $22. j Nabiralca Jacob Saver in John Krauland. Po $10 so darovali: John Munič. Jakob Volkar, dr F. J. Arch. Frank Colarič; po $5: Joseph Marv in Luka Pcšut. Joseph Joi.»ph Dolmovič, Frank Mi-klavčič, Louis BoSkovič, Anton Sa-dar ml., Joseph Mestnjak, John in Mary Simončič, Nikolaj Povše, Joseph Knaus, Josephine Bostjančlč. Louis Flere. Ignac Zupančič, Ernest Rebec, John Hlebec, John in Katarina Mihelič, Joseph Butkovec. Frank Lazar st., Stefan Cvetkcvlč. Matija Ivanich in Joseph Vogrin. ena oseba $4. ena $3, sedem po $2 ški princ Filip sta bila v angleškem in 14 po $1, skupaj $191; nabral in tudi drugem tisku minule tedne Joseph Oramc. — Mary Skerlong P»lfl*to 6menjana. Rada bi »e vse-in Anna Stanisha sti nabrali $35. j P« J1*** "ink«"*«* drfa katere so darovali: po $10 Frank f 60 M*** Kvartich, Lou.s in Mary Skerlong , icr Lena Skerlaag-Hickley; po $5 Louis in Anna Stanisha — Po $10: PRINCEZA ELIZABETA niti ne po ^vojem sreu ampak tako, da je ta "ugled driave" bolje ,.. MICHIGAN: Podružnica št. • 1 Prebitek proslave proklamacij* F. L John Borstnar, Anton Jordan in Mary Jordan; po $5: Marie Kova-čič. Gloriu Kovačič, Joseph Kovačič. Marija Kovačič, Ludvik Erlak, Frank Lubič in Amalija Pecman, en dar $3, in eden $1, skupaj $69 Nabiralca Joseph in Mary Kovačič. — Nabrani prispevki znašajo $2.-659.87, prebitek veselice in pre-i ostanek prejSnJ* blagajne pomož- poslano na gl. urad SANSa $2.853 • S3. (Poleg gori navedenih nabiralcev sta pri-zbiranju prispevkov pomagala Peter Adlesich In Ignac Ka-stelic. Podružnica St. 3 SAKS. Pitstourgh, Terezija Migvar (Newport, Washington) $5. — l^drviž- sich $89, darovali so: Jennie Gru-1 den $14, po $10: John Bostjancičh T in žena. Florian in Agno| $5: Frank Spek. Agnes Ritonia, ^o j seph Ritonia. Frances Vertich, An-1 ton Kastigar, Frank Klemene in1 Anton Tratnik; polovico dobička od piiredbe dne 17. novembra 1946 $90 50 skupaj $290 50. — DruStvo St. 198 SNPJ. Willard John Putzel $11, L. & Z Garage $5. en dar $1 40. Sest po $1. skupaj 23 40 RAZNI KRAJI: Podružnica št. 91 SANS, Chis-holm, Minn.. Tony Klančar in žena (Iron, Minn ) $10 Frank Knafels, Edmnnd. Okla-— Podrufcnicn ftt 55 SANS, Straha- homa $10 ne $800 Podružnica M. 92 SANS. Podružnica št 69 SANS, New St1 Michael, društvo št. 1JM1 SNPJ,.. York. N. Y : Thomas Jerara&z $100, $15). Poslal Frank Kaucich, veličino nemškega teritorijalne-ga problema s problemom in težavnim pogajanjem za Trst, postane šele očividno, kako potrebno je, da velike sile obdrže v rokah končno odločitev gled* teh vprašanj. A povrh tega Je treba še rešiti vprašanje reparacij, politični problem nemške vlade in uprave in stotine manjših zadev. * - KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani.) vselej kadar se je pričelo z vero-naukom. Nato je vložila tožbo proti Šolski upravi, češ, da na podlagi zvezne ustave, ki cerkev loči od države, nima pravice siliti učencev k bogoslužju. Vse sodne instance so se izrekle v prid veronauka in končno še illi-noisko vrhovno sodišče. Mrs. McCollum je po tem porazu izjavila, da ne odneha, dokler ne pride zadeva še pred zvezno vrhovno sodišče. Jasno je. da je to-žiteljica v pravem. Saj baš za-raditega ima posebno katoliška cerkev v tej deželi ne samo svoje osnovne (ljudske) šole temveč tudi srednje šole. kolegije in univerze Toda je mnogo verskega pouka tudi v javnih šolah. Posebno v tistih, v katerih do-minirajo katoliški učitelji in učiteljice. Italija je dobila Iz Zed. držav od kar je podpisala premirje z zavezniki v obliki raznih podpor že okrog' milijaMo dolarjev vrednosti. Od tega i i je prispevala UNRRA v živilih in v raznih drugih potrebščinah nad 300 milijonov dolarjev. Veliko denarja dobi Italija od naših vojakov in nedavno je prejela tudi posojilo v znesku $100.000.000 Naši "sobojevnici" torej vzlic porazu ne gre slabo. In v Rimu se dušajo, da smatrajo mirovno pogodbo, ki jo je sprejela velika četvorica. za krivično. Prete, da je ne bodo podpisali. Kajti Italijani smatrajo, da se jih bi moralo smatrati za naše zaveznike ne pa da bi se pometalo z njimi. Vlada v Beogradu je Italiji 1 ■ WISCONSIN Podružnic* št f16 SANS. Milwaukee: Florian Bart! S8: Jack FCosrc $5; — Christina Podjavoršek Irro-čila $35, darovali so: Medved Tool & Die Co., 925; A. Novak in žena $10. — Mary Schuler izročila $15, katire so darovali po $3: Thorcsa Ločniškar. Anton Zrimec, Louis Progar. Adolph Besal, Philip Pro- Rajtni \n Angpla ^^ cna Urban, Rudy in Mary Potočnik.! gar, Mary Kobal, Danica Magajna, Kathie Junko ter Anton in Agnes Joseph in Mary Butkovec. Martin Majer. Štiri osebe po $2, ena $1.50 in šest po $1, skupaj 514.86 — Podružnica št. 1 SANS, Detroit: Charles in Hanna Gaber $10; po $5: Fred Kočevar in žena, Albert Na- Jordan, Mary Trebeč. Mirko Gasle-vič, Volk Albert, S A. Heinricher, Peter Adlesič, Marko Frankovich, Louls Stokel. En prispevek $3. dva po $2.50. pet po $2 in sedem po $1, prudnlk in John Repovž. En dar skupaj $170, nabral Philip Progar 83. skupaj $28 (Ta prispevek je bil izkazan že v saznarpu za mesec november.) OHIO: Podružnica št. 39 SANS. Clevo- — DruStvo št. 26 ABZ $50; po $25: Matija Skender, Frank Starman in Michael Koss; po $15: Frank Struna in žena. Anton Stanich in žena, in Frank Oblak. John Fabec in žena $20; po $10: John Jergel, Louis land $1,000; podružnica štev. 39 Hal| Mary Hartnar, Louis Varoga, SANS, Cleveland $372 94. Prispevki iz UflPaina, O.: Anton Miglich $l(ft) Po $50: društvo št. 6 ABZ in društvo št. 21 SDZ Podružnica Št. 40 SŽZ $30. Po $25: društvo it. 101 KSKJ, društvo št. 85 KSKJ, društvo Št. 46 SDZ. gospodinjski klub SND, John Bruce, John in Vida Kumše, Joseph Urbas in žena. John in Julia Tomazich $20. Dalje po $20: John Piškur st., in neimenovan. Joseph Svete $15; Anton Pazderc $13. Po $10: Slovenski dr? žavijjmski klub v Lorainu, lovski klub v Lorainu, George Petkovsek, in žena, ter John Trempuš Po $5: Jack Moder In žena. Joseph Lubič In žena, John Bukovlhski, mrs. J. Janezlch, Ignac Kastelic in Mary Snyd-?r; en dar $6, skupaj 273; na-biraliki mrs. Oblak in mrs Jergel. — DruStvo St. 118 SNPJ $50; po $25: Joseph Hrvatin in Matija Pav-lakovich; John Kočevar $20; JacOb in Katarina Bergant (Superior, Wyo ), $10; po $5: Frank Veličevlč, John Godec in Martin Strupek, dVa darova po $3, in eden $1, skupaj $152; nabral Joseph Hrvatin. — NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UCII ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE STA ANGLEŠKO-SLOVENSKI BESEDNJAK Cena $5.00 IN ANGLEŠK0-SL0VENSK0 BERILO Cena Avtor rtbeh knjig je DR. r. J. KERN NAROČILA SPREJEMA PltOLETAREC 2301 SO. LAWN DALE AVE., CHICAGO 23, ILL. $3 in ena $2, — Mike Rupe izročil $16 od sledečih: Michael Ruppe. Rudolph Arko in Louis Seruga vsak po $5. ena oseba $1. — Joseph Radelj nabral $32, katere so prispe vali po $5: Jennie Jarz, Louis Eva-nich, Anton Buchar. Ignac KuSlan in Louls ter Mary Saje, en dar $3. eden $2 In dva po $1. — Mary Mu- TU JE HITRA POMOČ ZA BOLEČINE VSLED RHEUMATISM & ARTHRiTiS Joseph Zavertnik $10: skupaj $110. Izročil Joseph Zuvestnik Podružnice SANSa, Brooklyn. N. Y : Slovenka iz države Washing-' ton $20: Victor Kobilca $15; Adolph I Krasna in žena $10. skupaj $45. Poslal Jacob Cerar. Prispevki naročnikov Glass Naroda. N, w York. N Y.: Frank Lah. Wildwood. Pa.. $25; mrs. J. Skala. Chisholm. Minn..$10; po $5: Theresa Vauken. Kitzmiller, Md in Frank Primosich. Hasbrouck Heights, N J , en dar$3 dva po $1. skupaj $50. DruStvo St 69, SNPJ, Eveleth. Minn., po $5: Louis J. Lessar, Frank Beutz, Jack Semich, Joe Sedej in Frank Zug. Stlrl j»seho po $2, in devet po $1, skupaj 42 ManjSi prispevki $1.50. Obresti $358 54 Gotovina v skladu 31. decembra 1946 $120.988 29 * Obljubljena vsota (Pledges) $33,-000 Skupaj $153.988 29. Mirko G Kuhel. tajnik. namignila, da je pripravljena stopiti z njo v direktne diplo-matične stike. Doeedaj je bila v Rimu brez zastopnika, kajti Jugoslovani Italijo še smatrajo za sovražno deželo. Ni namreč lahko v par letih pozabiti, kaj vse so počele Mussollnljeve tolpe po Sloveniji, Dalmaciji, v Črni gori in v drugih jugoslovanskih krajih. A je vendarle pametno, da vlada v Rimu in vlada v Beogradu stopita v direktne stike. Kajti to sta deželi, ki mejita druga ob drugo, ittiata skupno morje in obema v korist j?, ako se sporazumeta za sodelovanje namesto da bi si zapirale meje. Kaj naj bo bodoča Nemčija? Federalna ali centralizirana država? Zavezniki si v tem niso edini. Ncmci so si, razen malih izjem z oportunističnimi nagibi. Nemci si žele centralizacijo kot j so jo imeli pod Hitlerjem. In pa I obnovitev militarizma ter maščevanje nad zmagovalci. To razpoložen ie nemškega naroda čutijo posebno v Franciji. Zato je francoska vlada za tako ureditev nove Nemčije, da bo čimbolj brezmočna in pa odvisna od svojih sosed. V Zed. državah pa jih je veliko, ki žele močno Nemčijo. Namreč tako, ki bi bila protikomunistična in s tem zid med zapadno in boljševiško 1 Evropo. Vnanji ministri, ki se ' meseca marca snidejo v Moskvi, bodo torej imeli veliko razlogov za spore med sabo. Jeklarski trust bi baje rad izzval svoje delavce v stavko, v nadi, da mu bo v nji unijo mogoče razbiti. Predsednik jeklarskih delavcev, Philip Murray, ki pozna trike trustjanskih magnetov, bo znal spor unije s kompanijo voditi tako, da je ne bo spravil v kak dolgotrajen stavkovni konflikt. Zato ob vsaki priliki poudarja, da je unija vedno pripravljena na resna, stvarnd pogajanja z družbami in pa da so jeklarski delavci v vsa-keYn oziru upravičeni do zvišanja m?zde.*^Stavka jeklarskih delavcev bi bila velik udarec na i-—__, im ?.____!_L__ tli >»»>•' .i, ' f' > 1;. ,1 i^Jili'li H ff ameriško ekonomsko življenje, ampak če so magnati zase prepričani, da ~jm bi bilo pri tem mogoče unijo zbiti, so nedvomno pripravljeni riskirat tak udarec. V Londonu so v začetku meseca januarja zastavkali vozniki tovornih avtov. V par dneh je v prodajalnah zmanjkalo zi- 1 veža, kajti sedem milijonov ljudi veliko porabi. Vodstvo unije ; je bilo proti stavki, a delavci so jo hoteli in nehali z delom na svojo roko. Vlada se je nato odločila, da bodo tovor razvazali vojaki. Temu pa so se uprle ra-I zne druge unije in vladi zapr?-tile s protestno starko. Bilo bi res čudno, ako bi vlada razbijala stavke delavcev, ki so jo iz-■ volili. Toda se je zgodilo tako. 1 In večina ljudi je vladi to odobrila. Nemčija glasuje in prezebp, toda ne bolj kot prebivalstvo ti-stih dsiol, ki jih je opustošila in plenila v njih. Nedavno, ko je I pritisnil hud mraz, je zmrznilo v Hamburgu kakih 20 ljudi. Take so posledice- vojne. V zadnjem hudem mrazu je tudi v Chicagu zmrznilo nekaj ljudi, četudi imamo dovolj kuriva in živeža. Toda to so bili stari reveži, kakršni se potikajo v soseščini ulic Halsted in Madison. Človeška družba jih je izločila in pozabila nanje. V New Yorku izhaja glasilo brooklynske katoliške škofijo "Tablet", ki ni nič manj klero-fašističen list kot je bil "father" Coughlinov "Social Justice". Zelo v želodcu mu je John Roy Carlson, ki je v knjigah "Under Cover" ter The Plotters" razgalil podtalno in javno delovanje raznih fašističnih skupin v tej deželi. Naravno, da se "Tablet" na Carlsona jezi, kgr je močno posvetil tudi v delovanje reakcionarnih katoliških duhovnikov. • Da, sedSj se dobi učinkovita, hitra pomoč za tiste okrutne, neznosne bolečine in zbodljaje, ki jih povzročata tevmatlzem in protin. *To je TRINERJEVA STOP-OO METODA, nov, povojni izdelek JOSEPH TRINER CORP., izdelovalcev Tri-nerjevega Grenkega Vina, firma, ki jc dobila najvišje nagrade kot vodilna ameriSka izdelovalka želodčnih in milih odvajalnih sredstev. TRINERJEVA STOP-GO ME TODA vam nudi olajševalno, hitro pomoč v slučaju neznosnih bolečin vsled r^vmatlzma In protlna.Se lahko jemlje; sestoji iz tega. da vzamete eno GO tableto v*ak dan. in dve STOP tableti po vsakem obe du. Vsaka GO tableta Je namenjena kot dletetični dodatek. In vsebuje sledeče proporcije dnevnih zahtev za odrasle: Vitamin D. 5-krat; Vitamin BI, več kot enkrat in pol; in Vitamin C, 2 4-krat. Olajšajte si mučne bolečine rev-1 godb ponoviti diplomatična bor-matizma ali protina, in počutite se 1 ba kot smo jq videli v zadevi Velika četvorica j se lotila svojega najtežjega posla (Nadaljevanje s 1. strani.) po prvi svetovni vojni. Na prvi pogled je nekoliko ne-demokra-tičen, ker manjši narodi nimajo enakopravne besede z velikimi« silami, toda zato je tudi bolj praktičen in odgovarja resnični situaciji. Države, katerih vojaki so okupirali Nemčijo, morajo najti najprej sporazum, kaj storiti z Avstrijo in Nemčijo, ali pa biti pripravljene na to, da bodo morale okupacijske sile še dolga leta ostati v teh dveh deželah. Na noben način se ne sme v zadevi teh dveh mirovnih po- "Electric Cooking is Cleanest!" m«soy Chicago users *of electric ranges* Gospodinje po vsem Chicagu, ki rabijo električne peči, pravijo, "Hvala moji moderni električni peči, moja kuhinja ostane čistejša kot kdaj prej!" Je brez plamena! Ni nobenega dima ali okajenosti.. . nobenih mastnih lis, ki bi očrnile steno za pečjo. Celo okenske zavese ohranijo svojo svežost in nežnost dalj časa! Da, res je:., vaša kuhinja ostane svetla in čista kadar kuhate na elektriko... to je najčistejši način kuhanja! Lonci in ponve ostanejo svetle in zgledajo nove! S tem odpravite očrnelo. posodo kadar kuhate na elektriko. Čas čiščenja se zelo zmanjša ... lepa bela peč se lahko obriše tako lahko kot krožnik. Brez vsakega dvoma ... vi lahko greste iz kuhinje hitreje kadar kuhate na elektriko. • * 1» ( 't \ . Nobena metoda kuhanja ne more biti tako čista ... nobena druga metoda kuhanja ni tako prosta umazanije in dima. Pridružite se tisočem čikaških gospodinj, ki sedaj kfihajo na elektriko in uživajte resnično ČISTO kuhanje. zopet kot prpj! Zahtevajte TRINER Jevo STOP GO METODO, ki se prodaja na GARANCIJI VRNITVE DENARJA! TRINERJEVA STOP-GO METODA se lahko dobi v vseh lekarnah, če pa va« lekarnar še nima tega novega povojnega izdelka, izpolnite sledečo formo in Jo posilite na: TRINER'8 STOP-GO METHOD Dept. 18, Box 10*1. f hlc.ift) 9«, lil Cenjeni: PoiHjite ml Škatlico TRINERJE-VE STOP-GO METODE, zak^r prilagam $2 dO. Trsta. V tem slučaju bi trajalo leta in leta, predno bi bilo doseženo soglasje. V Nemčiji je mnogo spornih točk — teritorijalnih in gospodarskih. Francija zahteva zase Porurje, Nizozemska zahteva del nemškega ozemlja, prav tako Belgija ih celo Luk-semburška. Problem nemških vfhodnih meja bo še težji. Jasno je, da bo Poljska obdržala večji del ozemlja, katero je dobila v roke po potsdamskem sporazumu. Toda lmp ,mnogo je govorjenja, da se bo Naslov ..........:................................... PoŠta.......................... Država ......... Route ...... Box....... Money Encl... razpravljalo o nekaterih polje- in Sle- delskih predelih Pomorja zije. Poljska in Čehoslovaška si nista edini glede svoje razmejitve v Sleziji. Ako primerjamo trn fwi m^tni, tcvWrM wwy to Tfcil it 9M t>f - • - ■ »- - -/ 11__t-t, J iMte tla - M.-„ »_ (Ju. rnV WI^WTPw I III W VI •» WWIiKW nrm^/ nw MTIW woy to WWW. COMMONWEALTH EDISON COMPANY A Yugoslav Weekly Devoted »• tho Interest of »ho Workers 0 • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. ond lit Educationol Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION C O-O P i R A T I V i COMMONWEALTH NO. 2052. PuklUM Weekly «t 2301 S«. Lawnfele Ave. CHICAGO 23, ILL., January 2t, 1947. VOL. XL1I. $ LOOKING AHEAD By Len De Caux This is the story of Percy, the Pious Pirate. At first. Percy was probably just as rough and tough as any pirate. But by the time this story begins, he was a very successful pirate and getting quite respectable. He had put most of his smaller competitors out of business and built up a mass-piracy monopoly. Instead of counting his own loot to drunken shouts of "Yo, ho, ho, and a bottle of rum," Percy now had a treasurer and bookkeepers and would just get politely "high" on rum collins and daiquiris He even changed the name of his enterprise from Captain Kidd & Co. to Kid The Customers, Inc. But while Percy was getting the piracy business better organized, his victims were also organizing to resist him. Percy was by now too much of a big-shot to go clambering up the sides of ships, with knife in teeth. He devised more dignified tactics. Proclaiming the policy of the "open ship," Percy had .injunc? tions issued that his victims were not to "conspire" against him; that every vessel must keep itself "open" to his attack; and that nothing must be done to curtail the freedom of each crew member to be robbed and slaughtered individually. In cases of resistance, Percy called on the "forces of law and order" and gave the resisters mock-trials before he made them walk the plank. Nevertheless, Percy's victims kept on organizing. They had laws passed to outlaw his injunctions, and to proclaim their right to organize and defend themselves. So finally Percy yielded to the trend oI the jiroes. Willy-nilly, he npw,h$d to bargain and trade with folka^ instead of ju*t holding them up and saying, "If you don't like my condition*, you can always Walk the plank." % , In place of his old crew of cutthroats, iPercy hired a crew of public relations advisers, publishers yi^ politicians. .^with theif aid, he became Percy, the Pipus, instead of Percy, the Pixa|er and. his virtues were proclaimed daily, by press and radio. Put even while Percy was thus courting Public Opinion and Political Power, (his heart still yearned for the good old days. So one day he decided to get tough with the folks from whom he made his money. Instead of bargaining, he refused point-blank to give them enough. All they could do was to refuse to deal with him until he became more reasonable. Then Percy loudly claimed they were holding up trade. He called on Public Opinion tq back him up and "do something." Next Percy raised all his prices until people got into an awful fix for lack of the goods he monopolized, and needed more pay to buy. Now was the time for a return to the "good old days," Percy felt He set his press sgerAs to proclaiming the people's troubles were due to abandonment of the good old policy of the "open ship." They denounced organized resistance to Percy the Pious as "closed ship monopoly." They said he should be free to deal with each vessel one at a time; that all ships should be required to "cool off" at anchor until attacked; and that it was "coercive" to require his victims to observe ship's discipline. They also demanded restoration of Percy's right to issue injunctions and have them enforced, and said the right to strike Percy and his associates should be curtailed The chief slogan of this campaign was that the laws passed to check Percy s piracies were onesided—that, while they proclaimed the right to organize against organized piracy and replace it with collective bargaining, they did not equally protect the privilege of piratical attack. Of course, Percy was now much too pious to talk so bluntly abbut piracy. He ran full-page ads headed: "For the good of all . . .," opposing "selfish action, conceivdti in anger." and calling feu* an end to ' conflict that hurts everyone." To end conflict, Percy proposed a whole series of laws to render hii future victims powerless to resist any terms he might dictate Deer Hunting The curious American relish for converting its sports into Big Business is illuminated by recent bulletins and communiques about the Biggest Deer Hunting Season in History. Deer hunting is really big business in Michigan, where the current season represented an investment of nearly $75.000,000 as 425,000 hunters clogged three-lane highways .leading to the Upper Peninsula. According to sources which The Nation considers unimpeachable. the self«* respect ing deer hunter does not dqre venture into the woods nowadays without s minimum investment of $130 jin equipment; rifle. $65; 20 rounds of ammunition, $IM rifle cleaning kit,.$2.50; knife. compass. $2}, flashlight, $1.65; match box. cents; long underwear. $1; sap, $1.50; shirt,>*; coat« %lb: trousers. $11; socks. $2; boots 4rubber),-. $8: boots (leather),.,$15; gloves, $2. >If a hunter is lucky enough to kill a deer; and escape being shot himself, it costs him $50 to have the head mounted. While deer hunters actually do kill deers—24,000 this season in Maine—they seem to be incredibly reckless shots. In fact, the mortality rate among deer hunters must be considerably higher than that for combat troops in the war.—The Nation. Lopsided Stockholder* bondholders, landlords. farm owners—in fact, almost everybody but workers did better in 1946 than in 194), the department of Commerce revealed. In New Year summary of economic developments the department declared that "all of the major segments of income payments showed increase over ^945, except salaries and .wages " • ii THE KING IS NAKED Si An old story tells about a king who appeared in public without any clothes. His courtiers any sycophants rivalled each other in describing the king's beautiful robes. Finally a little child spoke the truth—"The king is naked." Something like that happened in New York, at the trisl of s professions! gsmbler, Alvin J. Psris, on chsrges thst he tried to bribe two football plsyers to "throw" a game. William H. Haskell asked to be excused from duty on the jury, "I could not be impartisl," he said, THS MARCH OF LABOR HEBff A*e M orb AUTOS TUAN BAftffUte iN Trt t UNiTEO STATES. THAN ^tf OF THE S6A6EVS WERF tWtON AIE*8G£S. IN PfeflCSr 40Ai«*T NEW SCALES 9HANQHA\$ 3ooo3T*C€TCAft*bMERS SftflED A *ov£l PROTEST* S'NC* STare 0*R*B> i*/*uAMCif*i-eocr, THE KCPTTHC RJNH COLLECTED 1W0AW A HALF BAYB. 3rth#*fXT "Gypping" Washington Gas Consumers "Never give a sucker a break." That was the motto of old-time 'con men." It also seems to be the consistent practice of the Washington Gas Light Company. That private utility in the Nation's Capital is changing over from "manufactured" gas to natural gas. which is much cheaper, but it docs not wsnt to pass the ssving along to its customers. Therefore, it is asking the District of Columbia Utilities Commission for permission to change the method of charging for the gas ' Each cubic foot of the manufactured gas. when burned in a kitchen stove or otherwise, gives 600 "B T.U.'s" of heat Tho company sells this gas by the cubic foot. * ti Each cubic foot of the natural gas gives 1.100 B.T.U. s. or nearly twice as much best. The company wants to sell it by the B.T.U.. instead by the cubic foot, At rates which would keep ^ts customers' bills at least as high as before ,, i Obviously profits would be boosted. Judging by the District Coni-prussion* past performance, the company)will gel about, what it wants. This would not be the first time the compsny hss denied its customers s "break.",. It ia doing so right now under the present arrange-manL-i>'»'*» 1 i.*'i« - t n • • The manufactured gas sold now is made from low-grade coal gas. eon^eining only 2Q0 BXU.'s, and l»100-BwT U.- natural gas. The latter js "reformed ' before it is, mixed with the coal .gas. i * V. This "reforming" ichanges each cubic foot, of the natural gas into a larger volume of gas containing less than 1,100 B T.U.'s per cubic foot. In other words, the company goes through *n elaborate manufacturing process to reduce a naturally "rich" gas to the poorest heat- i content the regulatory commission will permit. Incidentally, why do you phictically never hear of any government agency—Federal, state or local—cracking down on gas companies? They commit as many sins as electric utility corporations, but they seem to be comparatively immune from investigation and prosecution.— Labor THE TRUTH IS GOOD ENOUGH If the truth isn't on your side, you are sunk That's common sense. Especially, when the truth ?un be ascertained without any trouble. Take the case of the West-inghouse Company. The other day it gave out a yarn, widely published, claiming that for the last 11 months, it has lost 11 cents on every dollar of sales. Now, if that statement had been true, it would liave meant something. But it wasn't. For, Wall Street reports Westinghouse earned a net profit of four and one-half million dollars greater, during that 11-month period, than ever before How could Westinghouse have lost money on every sale and yet make u record high profit? The answer, of course, is that it couldn t. The company's propagandist lied, that's all Incidentally. Charles E Wilson, General Motors, said the other day that "the cost of an automobile is practically all wages and salaries." Imagine that! And all the time we thought that steel and glass and rubber cost a lot of money, too The Federal Trade Commission, which investigated and ought to have the facts, says the labor cost of making automobiles is only 17 6 percent of the sales dollar It is undoubtedly true that any increasing cost in manufacture also forces prices up Nobody will deny that. But. why not stick to the /acts? Why lie about it? Why not give the public the exact truth about the actual effect of wage raises on prices* The truth is good enough—always — —The Progressive Miner // Lords of the Press" Hold Up Readers • Once or twice in the past we have said something like this, but it doesn't do any harm to repeat it once in a while, because we all have surprisingly short memories. The New York "Herald-Tribune" has announced a boost of 66^3 per cent in the price of its daily issues, and of 50 per cent for its Sunday editions. Readers were not consulted There was nothing suggestive of "collective bargaining." The multi-millionaire owners simply said: "Other papers are doing it; we need the money; take it or leave it." Is it necessary to suggest that if a labor union did anything like that the "Herald-Tribune" would scream "bloody murder?" We refrain from unduly stressing that point, but we do wish to say a word or two about the reasons given by the "Herald-Tribune" and other papers for the big boosts in the prices of their publications. They all claim "increased costs." It is true the cost of getting out a newspaper has gone Up, but how about the profits of the newspaper publishers? LABOR ventures to say neither the "HeraW-Tribune" nor any other big daily paper in this country would dare open its books to its subscribers. Never in the long history of the newspaper business have profits been so great. But the rich publishers' avarice is not satisfied. They insist on squeezing more pennies from the pockets of their readers. —Labor. // a statesman ? or a politician? "We are not interested in merely getting 'friends' into legislative jobs—not in the conventional sense of boosting someone so that he will go out of his way to do 'fsvors' in Washington." said CCW Education Director Ed. Whitney to North Minnesota's new pro-co-op- Si pro-labor Congressman. John Blatnik, wh£n the latter was preparing to leave for his post ~We cooperatorB are Interested in getting statesmen, rather than politicians, into Washington—statesmen who will legislate for the good of the vsst majority of the people, rather than for Violating "Historical Truth Filming "The Captain from Castile" presented one difficulty to Twentieth Century-Fox; the villain of the novel is a priest of the Inquisition, snd a cruel snd corrupt one to boot. The Legion of Decency, in its usual. compelling tones, warned the producers that the novel was not acceptable to the church because of its violation of historical truth; it had not made it clear that he Inquisition "was aimed a the crypto-Jews, who became Catholic converts for the purpose of subverting Catholic thought." (In just this way, Eisenstein's "Ivan the Terrible'' has been condemned by the Soviet Union for violating historical tfuth—that is, it did not present Ivau as a "progressive statesman ") Two scripts had to be torn up, but the third was satisfactory: in it. the villainous priest appears briefly, does not accept bribes, and is not cruel. The Inquisition, too, is "touched on only briefly and fleetingly." How odd that the Legion of Decency should feel that it had to hush up something so congenial to the temper of our age as an Inquisition! If the Legion had as much imagination as it hss power, we should before long be admitting Bing Crosby's finest impersonation, that of Torquemada in Warner Brothers' sensational epic of the Inquisition, "The Good Shepherd."—The Nation. Pro-Public Labor Policy The NaUonal Asociation of Manufacturers, meeting in New York recently, charged congress with formulation of a "pro-public" labor policy, one to protect labor, the public and the manufacturers. , , Unfortunately for the NAM, their frequent past cries of "wolf, WOlf have seared the public in the past much too much ts ever lead ufiyone to believe they mean what tbey say. It is quite likely that NAM means a "pro-public" labor policy,in which NAM s«umes itself to be the pubic.—T^e Progressive Miner . f CARRYING ON THE LIBERAL FIGHT Oil »I« O] A certain amount 6f ill-con-t liberal principles. Will the A.p A . cealt-d satisfaction has S^PRffLupito exampje. cogtppt itself with >11 zens of America and the Americans shots? i*.-, Y VlfVl iwcu wiiii ie MMidns and hold- of spend big V ... r .p. . . ;T , ... , its for Democratic Action, Prog res -1 energies on developing a grass sives need not wqrey too much roots organization in the wards and WHO WANTS A FREE PRESS because, as an employe of a New York Stock Exchange firm, "I am in the gamoling business myself." Even a child knows that the New York Exchange is the biggest gambling institution In the country, but its courtiers pretend it is dressed in royal robes of virtue. They took offense at Jiaskell's jesting remark. He was fired from his job, and Emil Schram, president of the Exchange, banned him from any future job with member firms. —Labor Last Private Power Co. of Nebraska Liquidates; Power All Public-Owned OMAHA, Nebr. (CNS)—Nebraska is the first state to hsve sll of its power fscilities owned by the public. Completion of the project, which has tsken more than 10 years, csme sbout in December with the liquidstlon of Nebraska Power Company, the last privately-owned power company In the stste. Three public power snd irrigstlon districts now sdminister the entire public powfcr system. Begsn In 1933 1933. with s federal losn for public works. The people built dsms. irrigation canals, power houses, and transmission • lines. By 1937, they were in a position to begin buying private business. Now, with ths, completion of negotistions for the Nebrasks Power Compsny of Omsha, the public owns and oper ates all the pow^r facilities in the state .The main difference, according to observers, under public ownership is that more people, especially in the rural sress, hsve electric The building program begsn in I fscilities, and at a lower rate. A recent issue of the trade magazine. "Editor and Publisher" tells a story about a newspaper editor who admitted coloring or. bufying n^ws that would hurt a profitable advertiser. % We can and do seize upon that .story to assort that most of the talk we hear abotu the freedoso of the press—is just plain bunk. Certainly the press is not free' of the dollar influence. Socialists who expound the theory of economic determination, as well as capitalists who base their case upon the private-profit motive, should both be ready and willing to face snd recognize that fact. Newspapers who depend upon the good will of advertisers must ester to those advertisers to 4t least some extent—or die. Therefore it csn be said thst the press is controlled by the advertiser. Other newspapers may be owned by individuals or families who, by reason of personal wealth or a monopoly in their field, can thumb their nose st advertisers. But that only means thst control is shifted from the sdvertisers to the owners who, after all, are only human beings and who csn be expected to color the news to suit their whims snd conveniences There is something thst makes freedom of the press impossible, snd we believe we know whst It is. It's the fact that human institutions sre not functioning within a free economy. Whst constitutes freedom? The late Franklin 0. Roosevelt gave us a hint when he pledged this na-Uon to "freedom from wsnt, freedom from fesr, freedom of worship"—and one other freedom which we admit we hsve momentarily forgotten without apology, since they sll seem to hsve been forgotten In practice by the very people who scclsimed them most loudly. » v . However, basic to all other freedoms at any time in social development is the freedom to use the means of making a living. That is a freedom that we don't have now any more than did the sjaves and serfs of earlier era*. And so we are not free. We're no? kiqking about it snd *cvre not trying to belittle the press on that point. We're all too blame—or at least that great majority of us who vote agreement to the proposition that the the means of life shall be privately owned and operaed for the profit of their private owners. After all, who want a free press? Practically nobody. People dont want freedom; they want security. they want a little more material wealth than they have at any particular time, they want more than the other fellow And always, they want what THEY want whether or not it conflicts with the freedom of their fellow man. Under an individualistic economy freedom is measured-by the will of the 'powerful. When men socialize their economy newspapers will operate to supply news instead of to make profits for owners and the ,srtB in which Individuals can live free lives will be enlarged. —Reading Labor Advocate Practical Politics Asked the census taker of,the lady of the house: "How many in your fsmily?" . Five. Me, the old man, kid, a cow and a cat. And the politics of your family? AH mixed up. I'm a roosevelt, the old men's s socialist, the kid's wet. the cow's dry snd the est is s Mormon.^ any particular group interest.^ ; j ^ ^ but tbey wo^ld be well! precincts? In the discussion that followed, j advjsed {JQOUCern thrives with : »m T^sjit, ^ how V mak« ^ M* the u^«m, po Ut i ci a ns ^W e" 1. sa!T B1 a "ni k ™WS ^^ realize that their task is not to pur- "I usually say that the statesman t Jfaru as Xl)e Publ,1c 18 con suc Communists but to mobilize makes his bed and lies in it. while cerned' lhe c®rdmal Potni of dif- ; progressives. The old Union of the politician lies out of it." ' That yarn does not, of course, tell the whole story, but it is in the right direction. Another thing that could be added is that a politician is a small soul, who is ever-conscious of the coming re-election. He is so afraid of making powerful enemies, or of losing a few pressure-group votes, that he swallows his principles and follows the flock. Or, <0 be absolutely safe, he stays away from a critical sesison, or abstains from voting. Another old standby of the politician is to wangle smell favors for his constituents, and never to look at the best of the Nation or of the State, in an objective manner. An example: To make "deals" so as to get some government hospital, or other institution, located in his constituency, whether or not it is the best possible spot, from the viewpoint of the public good. "Ydu help me get this vote-getting plum," the politician will tell his fellow politicians, "and I will help you with YOUR vote-getting project." There are countless other examples of a typical politician, but these will suffice. The main thing is. that this paper agrees wholeheartedly with the views expressed by Whitney. We are for the public good, so other honest, public-spirited young Congressional rookies, will develop into statesmen rather than politicians. If he has the necessary capacity and the background or understanding of economic and political democracy, a true statesman does not spend his time in working, and bootlicking, for reelection; he fights for the people's cause, and either goes down fighting, or gets reelected by a landslide. —The Cooperative Builder ference between P C A a n d Democratic Action, from which it When a woman's toe sticks out of her shoe, she's fashionable. When a man's toe sticks out, he's s bum. « Ssilor: I once loved a girl who made a fool of me. Girl: What a lasting impreiuion she must hsve msde. A D A. is their attitude toward the Communist party. The PC.A., while not dominated by Communists, is apparently willing to work with them so long as they follow the PC.A. program. It considers Uie whole issue of Communist support a phony one of no consequence The A.D.A. has begun by renouncing any association with Communists and explicitly barring them from membership. What many progressives will want tp know, in addition, is just how each organization proposes to carry on the day-to-day fight for sprang, was not noted for political achievement, and many people believe the reason was the preoccupation of some of its executives with Red-hunting. The future of A D A. may hinge upon the succcss with which its new leaders—men like its co-chairmen, Wilson W. Wyatt- and Leon Henderson—divorce the organization from its past. Unless it shrewdly, effectively and unremittingly fights the real enemy, reaction, the A.D.A. will wind up in the well-populated limbo of frustrated liberal organizations. —The Chicago Sun BRITAIN AND ITS PRESENT GOVERNMENT We have often been sharply critical of the British government's policy; and we are under no illusion that Britain is already an enchanted isle of Socialist prosperity. But an article in the Saturday Evening Post purporting to give an iccurate picture of life in Britain *eems to us so willfully dishonest that it is worth while answering its /nain points The author, who writes in the style of a soured business man replying to charges of breaches of promise, declares that "under the present government England has become a nation of pilferers and house-breakers." This accusation, which would otherwise be merely grotesque, is coupled with the advice not to send relief packages to Britain, not only because they arc stolen but because the British government "diverts them to needier cases . . . few arrive at the addressed destination." Both assertions are deliberate falsehoods. The writer also implies that Mr Churchill's prophecy that the Labor Psrty would set up a Gestapo regime has been fulfilled. It is true that every person must possess an identity card This is not s police requirement, however, but s necessary protection for the rationing system. The ststement thst no one is allowed to leave England without government permission Is slso mendacious. So far« the only per- son who has been refused a passport Sir Oswald Mosley. The article shows no sympathy with labor; yet the writer states that "many Britishers are still working compulsorily in industries they dislike" True, war-time compulsion still exists in three critical industries—building, coal mining, and agriculture—to the extent that workers engaged in them cannot take jobs in other industries. This measure, accepted as an unpleasant necessity by the unions, is slated to disappear in the near future. There are many other distortions in this nasty piece, the intentions of which is clearly to arouse American antagonism against the Labor" Oovernment —The Nation Production We've said it before and wa repeat: Somebody must hsve produced goods in grest qusntities during 1946. The Department of Commerce discloses that ths nsUon's durable goods stores hsd a record $10 billions in sales, toping 1945 by per cent and sales in the best pre-wsr yesr of 1941 by 20 per cent.- Durable goods include autos snd parts, furniturf snd house furnishings, electricsl appliances, radios, refrigerators and other hard goods, articles which were supposed to be in short supply.