Novi zvon, letnik II, številka 11 Urednica: Gaja Jezernik Ovca Mentor: dr. Tomo Virk Oblikovanje: Gaja Jezernik Ovca Naklada: M Ljubljana, november 2013 M m m M M? Jm M M Ji m m P Mj i i m SM s'. SKfi Mm Kaza|o 9M Rapis za decembrsko številko Intervju: Janja Kavčič Sara Fabjan: Stoletje Sara Fabjan: Trolltunga Sara Fabjan: Izgubi se mi Sara Fabjan: Ni severni sij * mm Sara Fabjan: /http te strani ni mogoče prikazati/ Sara Fabjan: Razvoj Janja Kavčič: Cevižokhal ftlMl Janja Kavčič: Knjiga Ivona Bozik: Zareza II Ivona Bozik: Jeza 3 4 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 m m M S »i i M M, wm m C*© Mi ws H KS >S 2 WJ& Razpis za decembrsko tematsko številko: And which words are running through your head? Nadaljujemo s tradicijo polletnih tematskih številk. Tokratna tema bo kar jezik sam. Angleški jezik. Misija decembrske številke bo dvojna: priložnost za objavo želimo dati slovenskim avtorjem, ki pišejo (tudi) v angleščini, in hkrati želimo med slovenske bralce pripeljati tuje avtorje ter s tem njihove stile, njihovo kulturo in kreativno atmosfero. Prispevke vseh vrst, zvrsti in žanrov* pošljite na naš elektronski naslov (novizvon@gmail.com) do 28. novembra 2013. Prispevki morajo biti v angleškem jeziku, drugih omejitev ni. Navodilo za oblikovanje prispevkov najdete na spletni strani revije. Želimo vam prijetno ustvarjanje in veselimo se morebitnega sodelovanja! ekipa Novega zvona *Da, to vključuje tudi dela, ki spadajo pod oznako fanfiction. Vendar vas v tem primeru prosimo, da se dolžinsko omejite na kratke zgodbe. Zakaj fanfiction? Revija Novi zvon je neprofitna, kar pomeni, da lahko objavimo tudi ta žanr, ki je sicer zaradi svojega posebnega statusa v veliki meri spregledan, a v nezanemarljivo veliko primerih zelo kvaliteten. JANJA KAVCIC Menim, da imajo na večino ljudi slike večji vpliv kot besede Smisel njenega življenja je ustvarjanje. Rada piše, riše, bere, šiva, poje, izdeluje nakit, fotografira, hodi na predstave, koncerte in še kaj ... Pravi, da se trudi ustvarjati stvari, ki so nekaj posebnega, neobičajnega, originalnega, da gleda in razmišlja na drugačen način kot večina. Grozno jo je strah običajnosti in dolgčasa. Zase pravi, da raje umre, kot pa postane bela ovca. 1. Poleg naštetih ustvarjalnih dejavnosti se ukvarjaš še z ilustriranjem pesmi. Mi lahko poveš kaj več o tem, kako pesmim vdihneš življenje? Sta ilustriranje in risanje med seboj zelo različna? Na idejo ilustriranja sem prišla šele pred kakšnim letom in sicer iz več razlogov. Prvi je ta, da preprosto rada združujem svoje talente. Tako je že več pesmi ilustriranih, vsaj polovica pa jih je tudi uglasbenih, čeprav tega s svetom še nisem delila. Glavni razlog pa je seveda moja želja po neobičajnosti. Če mi kdaj uspe izdati pesniško zbirko, definitivno ne bo tako dolgočasnega videza kot večina. Moje pesmi bodo vse ilustrirane, cela knjiga pa bo v neobičajnem formatu. Menim, da imajo na večino ljudi slike večji vpliv kot besede. Če ne, pa slike vsaj privabijo k branju. Zato sem z risanjem v taki 'tehniki' začela v srednji šoli. Da so bili zvezki in učbeniki bolj privlačni za učenje, sem s kemikom, ki je od takrat moj najboljši prijatelj, porisala vsak bel centimeter papirja. Šele kasneje sem prešla na večje risbe in na risalne liste, še kasneje pa na idejo ilustriranja svojih pesmi. Moram pa omeniti eno ogromno razliko med risanjem in ilustriranjem, ki me je že dostikrat skoraj odvrnila od nadaljevanja tega mučnega početja. Mogoče je prvo, kar pomislite to, da pač ne morem narisati česarkoli, ker morem upoštevati pesem. Ampak to ne drži, ker sem naredila že precej takih ilustracij, kjer se je zares potrebno poglobiti in v pesem in v risbo, da ju lahko povežeš med sabo - ker ljubim skrite pomene in ker pri izbiri motivov za risanje nisem prav nič omejena. Če želim narisati slona, ga bom narisala, tudi če pesem govori o medvedih. Vaša naloga pa je, da ugotovite, zakaj sem se tako odločila, kakšno uganko sem si tokrat izmislila. Razlika, ki me muči, je povezana s tem, da nisem pravi talent za risanje. Moja prednost je le domišljija. Realnega slona ne znam narisati. Sicer lahko zafilozofiram, ali je realni slon kaj bolj realen od mojega fantazijskega, ki bi verjetno imel kozje noge in mačje oči, ampak to mi še vedno ne bi pomagalo rešiti razlike med ilustriranjem in risanjem. Pri mojem risanju ni bil nikoli problem, če me je kdo ponesreči »ruknil« in je kemik šel svojo pot. Iz vsake čačke je kasneje nekaj nastalo in velikokrat risbo še celo izboljšalo. Za ilustrirane pesmi pa tega ne morem reči, ker so glavni motivi že vnaprej narisani in od mene zahtevajo ogromno koncentracijo, da se kje ne zmotim tako zelo, da se ne bo več dalo popraviti. Torej - razlika, ki me moti, je, da pri risanju nikoli ne vem, kaj bo nastalo in rišem popolnoma neobremenjeno, le z domišljijo, pri ilustriranju pa se moram držati skice in biti pri risanju z glavo. Tudi če rišem slona s kozjimi nogami in mačjimi očmi. 2. So vse teme "hvaležne" za ilustriranje? Katere teme najraje vpletaš v svoje pesmi in zakaj? Kar se umetnosti tiče, ne počnem ničesar brez navdiha. Pod prisilo nisem ustvarila še nobene stvari, s katero bi se pohvalila. Zato težko rečem, katere teme se mi najraje pletejo v verze ali pa da katero pesem težko ilustriram. Pesmi pridejo same od sebe. Ilustracije pa so tudi tako neodvisne od pesmi, da je težavno le samo risanje že narisane skice. Če si pri ilustriranju lahko rečem: zdaj bom pa narisala 'slona', in potem to tudi res storim, pri pisanju to ne drži. Sem cepljena proti pesmim po naročilu. Niti če si sama zaželim napisati ljubezensko pesem, mi je ne bo uspelo napisati, ko bi to hotela. Sicer sem že nekajkrat dobila 'ponudbe', da napišem pesmi za kakšno javno prireditev in šolske predstave, ampak na te rimane besede resnično nisem ponosna in jih ne cenim prav dosti, pa čeprav so moje. Mislim, da jim manjka tisti pravi umetniški čar, vrednost. 3. Čemu daješ prednost pri svojem ustvarjanju, obliki ali vsebini? Kaj od tega je lažje za prilagajanje? Do zdaj so še vse pesmi nastale brez vedenja, da bodo nekoč tudi ilustrirane, zato se med pisanjem posvečam le vsebini in obliki pesmi. Ko pa se odločim, da bom pesem ilustrirala, se poigram s kiticami, jih razporedim, kakor se mi zazdi, in pesem spravim skozi tiskalnik na papir, ki mi potem nekaj časa leži pred očmi in čaka, da dobim idejo. Pesem nekajkrat preberem, si zapišem glavne motive, ki jih želim uporabiti, in se lotim skiciranja ilustracije. Od tega trenutka naprej sta pomembni samo še vsebina in oblika ilustracije. Tako pesem in ilustracija nastajata vsaka posebej. Vsaki se posvetim, kot da obstaja samo ona. Če že moram kaj prilagajati, so to ilustracije, ampak še to ne prav velikokrat, ker kot sem že omenila, sem pri izbiri motivov popolnoma svobodna. Tako pesmi kot ilustracije so lahko čisto samostojna umetniška dela. S svojo vsebino, naslovom, obliko, skritimi pomeni ..., ki pa se čisto spremenijo, ko enkrat pesem in ilustracijo daš skupaj. Bolj težavna in nerazumljiva kot je kombinacija, bolj sem zadovoljna sama s sabo, da mi je to uspelo. Ampak brez skrbi. Če ne bo kdo že prej 'diplomiral' iz tega, bodo po moji smrti lahko objavljene vse razlage in interpretacije mojih stvaritev, saj si jih zapisujem. Je pa včasih res toliko možnih razlag, da niti sama ne vem prave oz. se ne spomnim več, katero sem imela v mislih, če sem jo sploh imela, ko sem ustvarjala. Zakomplicirana reč - ta umetnost. Intervjuvala: Veronika Šoster Sara Fabjan Stoletje življenje je stresor še bolj ker živiš v 21. Stoletju ampak manj kot če bi živel v 22. Stoletju ''kako se čudno sliši'' pravim in razmišljam kdaj bi živela če bi lahko izbirala ampak potem: kdo bi bila -kje -kako -zakaj -s kom -s čim ..bi živela? boli me ker se ne morem kriviti za nekaj na kar nimam vpliva ampak vseeno me zanima kaj bodo rekli o nas ki smo se izgubili nekje v prepadu med 20. in 21. stoletjem 6 i mL» < m M M »i i M k? m Mi ws hi *4 m m fjhk Trolltunga Za vsako sliko ki rata Je sto slik na katerih Izgledaš kot trol Ko želiš prelisičiti resnico Utapljaš se v pregledovanju fotografij In razmišljaš na kateri si videti Najmanj sam In vsak ve da je slika tebe na koncu trolovega jezika Tvoja prva in zadnja slika S katero se boš lahko bahal Namesto da bi se utapljal V ogromnih prostranstvih narave Po katerih hodiš prvič Iščeš svoj ego Ki se je izgubil med tretjim zavojem desno Ko zahaja sonce ostane Trolltunga S svojimi sebičnimi nameni Tako tiho Da tudi tvoje misli utihnejo Ker se bojijo Da jim bo kdo odgovoril Izgubi i se mi Vidim izgubljenega človeka Ki čaka na bus številka 3G V glavi se mu gotovo vrtijo Najnovejše pop uspešnice In nič drugega Na srečo Se vsak dan moje misli Izgubijo v poplavi dima Ker samo tako obstaja možnost Da jih vedno znova odkrivam Ko se usedem na avtobus Me nikoli ne skrbi Da je tudi voznik izgubljen 8 ijm m m M S »i i M M, wm m C*© Mi ws m *4 m m WJ& Ni severni sij Čakala sem na severni sij Na napačni strani sveta Ko mi je bilo dolgčas Sem razmišljala o tem Kako nikogar ne pogrešam In da bi lahko živela Z ledeniki In samo ledeniki Ali bi lahko živela sama? Lahko bi rekla mogoče Ampak rekla bom včasih Skype daje občutek zavetja V mrzlih dneh Smrt je hitra Nihče ne bi mogel pomagati Samo prestavljen si na ''čakanje'' Na oblačen dan najboljše občudujem zvezde Ker moram verjeti da obstajajo Izkoristila bom študentski popust Na na ono stran Skype zvoni v prazno Ker jaz mislim da vidim severni sij /http te strani ni mogoče prikazati/ delec mene se je odcepil in je lahko pogledal to stran ki po vsej zdravi pameti ne obstaja tako mu uspejo stvari ki mi v realnosti ne včasih se odcepita dva počasi se kvantitativno manjšam izgubljam se.. zato da lahko počasi čedalje več delcev mene ugotavlja druge alternative ki mi niso dosegljive dokler sem ujeta v tej materiji ne vem če bi lahko preživela ča bi vedela ali lahko obstajam kot pesnica tako da naslednjič ko me pozdraviš /http tega čustva ni mogoče prikazati/ in jaz ne odzdravim se spomni da zato ker je delec mene odšel s tabo v drugo alternativo /http te strani (še vedno) ni mogoče prikazati/ Razvoj Obupala sem nad sabo In tudi nad vsemi drugimi -ampak to ni pomembno Pišem se za nazaj Na novo popisujem popisane liste Sebe deletam In se črkujem za druge Vsakič drugače In vedno pravilno Ugotovila sem da sem nazadovala Ampak Tudi poslabšanje je način razvoja Čeprav V napačno smer 11 m m M 8 »i i M M, m C*© Mi ws m *4 m m fjhk Nekaj let nazaj sem videl smisel, danes pa vem, da ni bil biser, saj ni imel školjke. Nekaj let nazaj sem objemal poljub danes pa slutim, da ljubil sem strup, saj nisem več ži^ i Vv7~ Nekaj let nazaj sem iskal seb^, danes pa upam, da najdem tebe saj te hočem zopet pobarvati. Janja Kavčič CEVIZOKHAL^ Nekaj let nazaj sem iskal barvico, danes pa upam, da najdem mavrico, saj jo hočem zopet pobarvati. Nekaj tet nazaj sem prepeval pesem, danes pa slišim, da bila je jesen, , saj je šumelo listje. ^ Nekaj let nazaj sem čakal njo danes pa slutim, da je nt bilo, saj ni bila slepa. Nekaj tet nazaj sem igral kitaro, danes pa trdim da me ne poznajo, saj me ni bilo slišati. Nekaj let nazaj sem našel nit, danes pa molčim, da sem zabit, saj prišel sem do konca. ^^is/^rth. j^üÄ^i TsJ m l-H Knjiga Obrnem novo stran z novo melodijo, v svet še nepoznan misli mi hitijo. Beseda za besedo lovi me na okus, včasih prav na sredo postavi preizkus. Vleče me za sabo ta neprebrana nit. vcjica za vabo poveča apetit A *P Itlb A» ,// t» 1 * 1 K > • o 0 o / ' —v /,*•> / * o