Številka 4, letnik 21, 18. 02. 2010, cena: 1,50 EUR ZANESUIVE INFORMACIJSKE REŠITVE M Poiščite več informacij na WWW.rsh.Si , • protibolečinski aparati www.semos.si Triumf Zasavja V Policisti in prvošolci Olimpijada z Zasavčanom «ilSSAIM Opremljeni z r ugodnostmi! NISSAN JotI J ZA F" 139 €/me5ec BREZ POLOGA NISSAN MICRA ŽE ZA 09 C/MESEC' BREZ POLOGA ^ NISSAN QASHQAI ŽE ZA 222C/MESEC' BREZ POLOGA Hii Nissan Krulc Cesta heroja Vasje 8, 1251 Moravče Tel: Ol 723 1 1 43 www.nissan-krulc.com - ma www.r1100an-Kru1c.com ^ d 'mrnsm SHIFT the way you move ABITURA Podjetje za izobraževanje VIŠJA STROKOVNA ŠOLA - EKONOMIST - POSLOVNI SEKRETAR Informativni dan v Zagorju 18. februar 2010, ob 16.30 ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje tel: 03/ 428 55 32 in 03/ 428 75 69 18. februar 2010 Uvodnik Morate prebrati: Naša BODOČnOST 4 Strprost Zasavčanov na PReizKušnji 5 Večen z Manco IzmajLovo 8 Vannost - ena ciavniH vneonor 10 Kaja v meou našta POT DO STOPmČK 17 PereR Käuzen meo HRasTnišiiimi otroki 19 LncovniKi U3 23 Vaivasonv zacoRsici Knjižnici 25 Špecu za Envma Marešiča 26 A. PneoniK: Potna rit, Kaj pa ZD3J? 34 Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanti Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR, polletna 13,52 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. jf il aškare so mimo, srčkanje tudi. /VlZdaj nas čaka štiridesetdnevni post. Kako in če se bomo postili, to je naša odločitev. Ali pač ne? Na pepelnično sredo smo se imeli priložnost posuti s pepelom, da bi omilili neumnosti, ki jih počnemo. Navadnim smrtnikom to niti ni potrebno, tisti pa, ki mislijo, da to niso, tistim pa tako ne pride na misel, da bi se ukvarjali s tako ne-mnostjo. Saj, kdo bi pa ravno na pepel-počel to, kar počne vsak dan. In stvar je rešena! Ko so se vse, tudi zasavske, srednje šole potrudile, da uredijo zakonsko določeno brezplačno toplo prehrano za dijake, se obetajo spremembe zakona. Za dijake, ki ne spadajo v socialno ogroženo skupino, ne bo malica nič več popolnoma brezplačna. No, celo to predvidevajo, da malica ne bo več nujno topla, kot je morala biti do sedaj. Marsikje je dve leti trajalo, da so zadostili zahtevam Zakona, zdaj pa... Vesolje in človeška neumnost sta res brezmejna - no, ja, saj to smo že vzeli. Pa se naši vrli zakonodajalci sploh ne zavedajo, da je bil to za marsikaterega šolajočega edini topel obrok v dnevu. Kot se tudi sprenevedajo, da varčevanje v zdravstvu ne bo prizadelo bolnikov. Niti tega ne priznajo, da upokojenci s svojimi prejemki preživljajo še svoje odrasle nezaposlene otroke z njihovimi otroci vred. Pa je potem kaj čudno, če so maškare pred vrati, ako ste jim le odprli, kar pa hudo dvomim, zapele, da bi rade »evro al' pa dva, pa bom šla«. Bil je čas, ko so s krofi obdarjene zadovoljne odšle do naslednjih vrat. To, da morajo mladi javno protestirati proti ukinitvi brezplačne tople malice in, da se ukvarjajo z evri, namesto da bi rajali in odganjali zimo, to nam kvari nedolžne duše naših otrok. Kolikor so v najstniških letih sploh to še uspele ostati. Naj se na grmadi grejem, če ni res, da ob večerih, okrepljeni s kakršno koli že omamo, lahko rečejo, da so brezmadežni otročički. Aja, počitnice so in morajo se sprostiti in ob petkovih večerih tudi, mar ne? Meni, ki sem iz prejšnjega stoletja in tisočletja, to pač ne more biti znano. Tako kot ni znano staršem, kje so njihovi nadebudneži v teh sproščujočih večerih. Še manj pa vedo otroci, kje so starši. Kadar se na srednji šoli odločijo, da bodo sodelovali v akcijo 40 dni brez alkohola, je nekaj že zelo hudo narobe... In urednica Marta Naslednja številka ZASAVCA izide 04.03.2010 Naslovnica: Nekateri so za mrzlo! Slika: F. M. Inena Vozeu ZDRužimo PRuerno s KORisrnim I etošnja zima je presenetila? Nikakor, saj tisti, ki smo po-Lznali pravo zimo vemo, da je lahko prav prijetna. Kmetje pravijo, da je sneg revežev gnoj. Zavedati se moramo, da bo prav ta isti sneg poskrbel za dovolj pitne vode poleti. Ker smo se v preteklih letih kar razvadili, saj je bilo večkrat snega bolj za vzorec in so ga smučarji pogrešali, otroci pa bili prikrajšani za sankanje in smučanje na bližnjih gričih, smo se odvadili zimskih razmer. Bolj kot je snežilo, bolj smo se jezili, saj nas naši jekleni ko- Naša IIV1 točnost šBravi/o, i/aje Jji(/>ezen ,s/e/Hi. nanfiroj/u z ' /ju/)cz/>Jjo />a /e ftntjafe/j.sloojannootano. 01.02.2010 Elvira Abdič, Gimnazijska . 15c, Trbovlje - sin Alen 03.02.2010 Jolanda Perger, Šalek 103, Velenje hči Jona Katarina Matjašič, Polana 15 B, Jurklošter, Laško - sin Lan Pintar Alenka Kreča, Čemšenik 20, Zagorje - sin Anej in hči Anja 05.02.2010 Sanja Kovač, Šemnik 27 A, Izlake, Zagorje - sin Taj Zupan 06.02.2010 Dunja Kovač, Selo pri Zagorju 34, Zagorje - sin Kristjan Kralj 07.02.2010 Simona Humski, Slatno 13, Dol pri Hrastniku - hči Maša Kanižar Karmi Trebušak, Zabreznik 6, Čemšenik, Zagorje - sin Žiga Šikovec Trebušak Ksenija Kosi, Cesta zmage 53a, Zagorje - sin Luka Mimič 08.02.2010 Janja Klanšek, Jelovo 20, Radeče hči Neža 09.02.2010 Katarina Jahn, Naselje Srečka Kosovela 29, Zagorje sin Anže Drolc 11.02.2010 Staša Majcen, Pod Ostrim vrhom 28c, Trbovlje - sin Staš Ocepek Svetlana Burekovič (Tabakovič) Žabjek 13, Trbovlje - sin Ammar Burekovič Sabina Crnkič, Polje 18, Zagorje - hči Hana Crnkič Tina Štrukelj, Savinjska c. 9b, Trbovlje sin Luka Petra Marguč Naglič, Liboje 77, Petrovče - sin Svit Naglič Sanda Medved, Ul. Sallaumines 9a, Trbovlje - hči Vita Holešek Jožica Brodnik, Podlipovica 30, Izlake, Zagorje - hči Nuša 14.02.2010 Monika Napret, Stranski vrh 6, Polšnik, Litija - hči Lina Povše Iskrene čestitke! njički niso hoteli vedno ubogati. Težko se je bilo prebijati po zasneženih cestah. Jezili smo se na zimske službe, saj bi vsi imeli najraje prioriteto pri čiščenju snega. V nabiralnike smo dobili reklamo za lopate za čiščenje snega, a glej ga zlomka, tudi teh je ponekod zmanjkalo. Kam s snegom, je postalo velik problem. Vsi bi radi imeli očiščeno, sneg naj se odloži drugam, samo na naše ne. Zimske službe so delale s polno paro, a kaj ko se stroji radi pokvarijo največkrat, ko jih najbolj potrebujemo. To povzroča še večjo zmedo in negodovanje. Ob tem se mi je porodila ideja. Če znamo kritizirati, zakaj raje energije ne porabimo za načrtovanje, kako bomo ravnali v takih primerih. Sosedje bi se morali že v naprej dogovoriti, kam lahko kidamo sneg, da ne bo v napoto nikomur, da ne bo en delal sebi prostor, drugemu pa naredil kopico, ki jo bo treba odmetati drugam. Vedeti moramo, da zimske službe nimajo neomejeno število zaposlenih, ki bi bili vsak trenutek povsod. Kako enostavneje je, da se sosedje dogovorimo kaj lahko naredimo sami, zimske službe pa naredijo tisto, kar je mogoče le s stroji. Tako bo lažje vsem nam in še dobro se bomo počutili po intenzivnem delu v zimski belini. Dogovarjajmo se, predlagajmo, pomagajmo in zadovoljni bomo. Tudi delo je lahko druženje, ki preganja dolgčas in ustvarja nova poznanstva. Irena Vozelj LaHKO je kupiti. Težje vzDRŽevari /^b pogledu na vhod Tovarne pohištva Trbovlje, ki je s svojim V-/kvalitetnim pohištvom opremila mnoga podjetja in danes sameva, se domislim Mesta duhov. Okno ob vhodu je odprto. Kaj se dogaja za stenami ne vemo, sliši se marsikaj ... Smo res tako bogati, da pustimo usodi, kaj se bo dogodilo, namesto da bi ponudili objekt tistim, ki bi znali v »zapuščenih« prostorih ustvariti novo vrednost in dati delo tistim, ki bi radi delali? Irena Vozelj SniDenje ob lbtu osorcj Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je v sodelovanju z GZS Območno zbornico Zasavje v sredo, 10. februarja 2010, v Zagorju organiziralo posvet s predstavniki MV/ZT, Službe vlade za razvoj in evropske zadeve ter Ministrstva za gospodarstvo z gospodarstveniki zasavske regije. /^rganizatorji so v začetku V-/leta 2009 pripravili niz posvetov z gospodarstveniki po slovenskih regijah. Seznanili so jih z načrtovanimi javnimi razpisi s področja spodbujanja tehnološkega razvoja, protikriznimi ukrepi vlade in prisluhnili predlogom ter napovedali ponovni obisk čez leto dni, ko bo mogoče kritično preveriti uspeh lanskih javnih razpisov za gospodarstvo, ukrepov vlade in ugotavljati možnosti boljšega sodelovanja med gospodarstvom in znanostjo. Zasavje, kljub lanskemu izrednemu uspehu Slovenije pri črpanju evropskih sredstev, doslej ni bilo ravno uspešno pri tem. Je pa edina regija, ki ni uvrščena v tako imenovane resolucijske projekte, kar je spodrsljaj prejšnje vlade, od katere je sedanja podedovala zgolj devet slovenskih gospodarskih središč. Zasavski gospodarstveniki niso dobili od ministra Golobiča odgovora, ali je kiks mogoče popraviti. Izgovoril se je na ministrstvo za gospodarstvo, čeprav sicer sam podpira zasavsko energetsko lokacijo. Zakaj med šestimi projekti nacionalne tehnološke platforme, ki so sposobni vstopiti v mednarodno inovativno verigo, ni nobenega zasavskega, je direktorica zasavske območne gospodarske zbornice pojasnila, da se na poziv niti javili niso, saj je bilo pogojeno, da so projekti del prej omenjene resolucije. Sicer pa predstavniki vlade niso bili zadovoljni z dejstvom, da je bilo doslej 95 % finančnih sredstev iz strukturnih skladov namenjenih za vlaganje v zidovje, namesto za povečanje znanj. Prav zato minister Gregor Golobič pozdravlja namero zagorskega župana, ki je prvi v državi izrazil pripravljenost, da sredstva za infrastrukturo nameni projektu za mlade z univerzitetno izobrazbo, ki nimajo delovnih izkušenj, za projekt Podjetno v svet podjetništva. MaH Strprost Zasavčanov na PReizifušnji Zadnje obilno sneženje je tudi v Zasavju povzročilo izredne razmere na cestah in pločnikih. Rimsko službo na območju občine Tr-bovl je izvaja pogodbeni vzdrževalec JP Komunala Trbovlje d. o. o. s pogodbenimi partnerji v primestnih krajevnih skupnostih, za regionalne ceste pa je s strani DRSC za čiščenje pooblaščeno Cestno podjetje Ljubljana d.d. Dela potekajo po določenem prednostnem redu, z usposobljenimi posadkami in mehanizacijo. Tako je tudi v drugih zasavskih občinah. V takšnih razmerah je bilo nemogoče pričakovati, da bi bil lahko ves sneg in povsod v parih urah očiščen. Dokler je snežilo, je bilo tudi čiščenje oteženo, Ko je ponehalo, so vzdrževalci čiščenje izvajali v triizmenskem delu. V nočnem času so čistili pločnike. Prioritetnega čiščenja so bili deležni dostopi na avtobusne postaje, železniško postajo, do bolnice, zdravstvenega doma, šol in drugih javnih objektov. Trudili so se, da v najkrajšem času najpomembnejše prometne površine vzpostavijo v normalno stanje za vožnjo in hojo pešcev, v nekaj dneh pa tudi vse ostale površine. Tokrat so si v Trbovljah pomagali tudi s 'frezo', posebej pri čiščenju pločnikov. Lastniki osebnih avtomobilov, ki vozila parkirajo na javnih površinah so bili zaprošeni, da jih umaknejo in omogočijo pristojnim službam čim lažje čiščenje in odvoz snega. Poseben poziv je bil namenjen lastnikom stanovanjskih hiš in stanovanjskih blokov, upravnikom stanovanj in etažnim lastnikom, naj sami počistijo sneg s pločnikov ter dvorišč oz. funkcionalnih zemljišč stavb. Pri tem nekateri še vedno ne vedo, da snega ne smejo odmetavati na cestno površino, saj jih za takšno vrsto čiščenja čaka denarna kazen. Ali so bili občani strpni in razumevajoči in se držali nasveta, naj brez nujne potrebe ne uporabljajo svojih vozil in se raje poslužijo javnega prevoza? Hm, v avtobusih ni bilo gneče. Opaziti pa je bilo tudi, da še vedno drži lepa navada iz časov socializma, ko eden dela, trije ga pa gledajo bilo jih je pravzaprav sedem. Tudi avtošolam ni prišlo na misel, da bi odkidali svoja vozila. Le zakaj, saj gre z zimsko opremo tudi čez kupe snega! Učenci morajo obvladati! Besedilo: MaH Sliki: F.M. in I.V. Spnemenjena oRcamzacua poLDnevniH PROGRamov v Vrtcu Trbovlig M šolskem letu Z010/2011 bo v Vrtcu Trbovlje spremenjena organizacija poldnevnih programov. Qklep je na pobudo Sveta zavoda sprejel Občinski svet na Osvoji seji v ponedeljek, 1. 2. 2010. Poldnevni programi lahko potekajo 4 do 6 ur in sicer dopoldne, popoldne ali izmenično ( Zakon o vrtcih,14čl.). V Vrtcu Trbovlje so potekajo med 7 in 13 uro. S 1. 9. 2010 bodo tako poldnevni programi potekali 4 ure in sicer od 14. do 18 ure. Čemu spremembe? »V Vrtcu Trbovlje že nekaj let beležimo povečano zanimanje za vpis otrok. Tega smo zelo veseli, saj smo preživeli leta, ko je močno upadalo število vključenih otrok. Prva kritična leta so bila po letu devetdeset, z uvedbo devetletne osnovne šole pa smo zgubili celo generacijo otrok, ki so vsa leta obiskovali obvezno malo šolo. Zapirali smo enote, naše prostore pa so kar nekaj let koristile tudi osnovne šole. V njih je potekal pouk za prvošolce. Leta 2009 so nas kot zadnji zapustili učenci osnovne šole T. Čeč. S tem, ko se je povečeval vpis otrok v vrtec, smo lahko odprli nove oddelke v obstoječih enotah. Občina, ki je naša ustanoviteljica, je imela posluh in odobrila dodatna sredstva. Tako smo od leta 2006 do leta 2009 odprli sedem oddelkov. V tem šolskem letu smo odprli dva. Sedaj imamo zapolnjene vse oddelke in novih trenutno ne moremo odpirati. S 1. septembrom odhaja v šolo okrog 100 otrok in toliko mest se bo sprostilo. Minulo leto se je v času rednega vpisa vpisalo okrog 140 otrok, kar bi v letošnjem letu pomenilo, da bi morali otroke zavrniti. V Trbovljah je še vedno okrog 35% otrok, ki niso vključeni v organizirano obliko predšolske vzgoje. Zato, da ne bi bilo potrebno odkloniti vpisanih otrok, bomo organizirali poldnevni program v popoldanskem času. Prepričani smo, da se bodo starši, ki ne potrebujejo varstva za svoje otroke, odločili za tako obliko, ki bo zanje tudi cenovno ustreznejša - od cene dosedanjega in seveda tudi daljšega poldnevnega programa. Starši, katerih otroci že obiskujejo poldnevni program v vrtcu, se bodo ravno tako morali odločiti za spremembo programa. Med starši nismo izvedli ankete o njihovih potrebah in željah, ker menimo, da 50 staršev, katerih otroci so trenutno vključeni v poldnevni program, ne more odločati v imenu vseh, ki bi želeli otroka vključiti v vrtec. Zaradi varovanja osebnih podatkov pa nimamo dostopa do naslovov staršev nevključenih otrok. Bomo pa ob vpisu otrok, ki bo potekal od 22.2. do 8.3. 2010 beležili tudi potrebe staršev. V primeru, da se v dopoldanski celodnevni program ne bo vpisalo toliko otrok, kot bo prostih mest, bomo organizirali poldnevni program v dopoldanskem času. Pripravila: Gordana Vranešič, ravnateljica Vrtca Trbovlje Otrokoiti PRuazno mesTO TRBOVLje 14 ladinski center Trbovlje je v lanskem letu v sodelovanju /Viz Glasbeno šolo Trbovlje in OŠ Ivana Cankarja, Tončke Čeč, DPM in Knjižnico Toneta Seliškarja razpisal natečaj na temo »Prijazno mesto«. Na natečaj so povabili vse otroke od šestega do osemnajstega leta, da predstavijo svoje misli in občutke z različnimi tehnikami. Dobili so enainštirideset del. Otvoritev razstave izdelkov, ki so jih ustvarili otroci, je bila 11. februarja 2010 v avli Delavskega doma Trbovlje, ko so tudi predstavili videnje Prijaznega mesta skozi glasbo, gibe, igre, pesmi, besedila in miselne vzorce. Otroški paRLameivr pvruštvo prijateljev mladine Trbovlje v sodelovanju z občila no Trbovlje pripravlja 24. februarja 2010 ob 10.uri otroški parlament. Občinski otroški parlament bo letos potekal na temo »Stereotipi, rasizem in diskriminacija« Dogajalo se bo v sejni dvorani Občine Trbovlje. MaH Popravek V 3. številki Zasavca je bil v članku »Hitro in tekoče na 25. seji« na 5. strani napačno naveden podatek, da bo poldnevni program v Vrtcu Trbovlje potekal od 7. do 13. ure. Pravilno je od 14.00 do 18.00 ure. Za napako se opravičujemo. Pmznanja 8. FesnuaR v HRasrniiiu Proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Hrastniku je bila v petek, 5. februarja 2010 v delavskem domu, v organizaciji Občine Hrastnik in Zveze kulturnih društev Hrastnik. l/ulturni program je izvedla šansonjerka in igralka Vita Ma-l\vrič ob klavirski spremljavi Jake Puciharja, slavnostni govornik pa je bil predsednik ZKD Hrastnik Jure Bantan. „Ob dnevu, ko se lahko ustavimo, da v slovesnem miru in tišini poslušamo besede svojega pesnika,“ je dejal v začetku. In nadaljeval z vprašanji, kaj naj bi spadalo h kulturi. „Moč prave kulture je ravno v tem, da oblikuje življenje slehernega dne... Nikoli torej ne bi smeli pozabiti, da kultura ni samo to, kar se dogaja po kulturnih ustanovah, ampak je tudi način, kako obstaja in živi nemirni svet ljudi.“ Vita Mavrič in Jaka Pucihar posebej za Zasavca Dušanu Kumlancu za dolgoletno in predano delo v MPZ Svoboda Hrastnik Sandiju Pevcu za dolgoletno pripadnost in delo v MPZ Svoboda Hrastnik Milanu Sladiču za dolgoletno delo na področju zborovskega petja Srbskemu KD Sava za uspešno delo na področju ljubiteljske kulture Karmen Kopušar, avtorica teksta 5/,/(e In bese(jjio: in povezovalka Fonči Moljk NaGRaoa Tončiče Čeč v iRBovLjaH Jure Bantan je podeli Priznanja 8. februar naslednjim nagrajencem: Mihaeli Deželak za aktivno in predano delo v dramski sekciji KUD Svoboda Dol Hrastniški nagrajenci Na letošnji osrednji slovesnosti ob kulturnem prazniku v Trbovljah so program proslave popestrili tudi prejemniki letošnje nagrade. pvobitnik letošnje nagrade je Lovski pevski zbor Zveze lo-Uvskih družin Zasavja iz Trbovelj, ki deluje že več kot trideset let in je ob svoji dvajsetletnici izdalo prvi nosilec zvoka, ob trideset letnici delovanja pa prvi video nosilec. V programu so sodelovali poleg zbora z rogisti še učenci Glasbene šole Trbovlje in člani Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje. PRiznanie Ivana Pešca v Ranečan Radeška občina podeljuje ob slovenskem kulturnem prazniku priznanja dr. Ivana Pešca. Letošnja dobitnica je predsednica gledališkega društva Radeče Saša Plevel, program pa je pripravila gledališka skupina Žaba z Vrhovega. MaH Gnumovi naGRajenci in Anja Buicovec v Zaconju V predvečerje slovenskega kulturnega praznika je bila v Zagorju tradicionalna slavnostna akademija, kjer so bila podeljena priznanja in plakete dr. Slavka Gruma. I etošnji dobitnici Gru-Lmovih priznanja sta Alojzija Drnovšek in Nataša Lipovšek, plaketi pa sta dobila Marinka Brodar in Miran Kokole. Slavnostni govornik je bil podžupan Janez Vovk, Janez Groboljšek pa je objavil imena nagrajencev. Praznično vzdušje je popestrila naša znana violinistka Anja Bukovec ob spremljavi Simona Krečiča z izjemnim koncertom različnih glasbenih uspešnic. Slike in besedilo: StaR Večen z Manco IzmajLOVo Preživeti večer z vrhunsko pevko Manco Iz-majlovo, je posebna milost. t: ~o so lahko občutili njeni občudovalci v zagorskem Delavskem domu v petek, 12. februarja 2010, na njenem koncertu. V spremljavi svojega moža Benjamina, izjemnega violinista in prav tako izjemnega Blaža Jurjeviča, pianista, so zazvenele narodne pesmi v njeni izvedbi pretresljivo, toplo in preprosto. Prav tako njene ruske pesmi, pa izbor filmskih melodij, Chopina, Bernsteina... Sproščenost, ki so jo dihali vsi trije na odru, pa se je prvi hip prenesla tudi med poslušalce. Manca Izmajlova je na koncu razveselila obiskovalce z novico, da pripravlja veliki koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Spremljal jo bo devetdeset članski orkester moskovske filharmonije. Besedilo in slika: Fanči Moljk M era L Knamp 2010 bo! Glasbeni klub Chaosstar ponosno sporoča vsem ljubiteljem slovenskega metala, da lahko tudi v letu 2010 pričakujejo najbolj trOOest festival Metal Kramp! i Aetal Kramp je zasavski glasbeni fe-/Vlstival, ki je zaživel leta 2007 pod okriljem Glasbenega kluba Chaosstar. V prvem letu je festival potekal tri zaporedne vikende, poslušalci so lahko obiskali različne tematske večere (thrash, death, black), v letu 2009 pa je festival potekal na novi lokaciji v Kotredežu pri Zagorju ob Savi. Festival med oboževalci metal glasbe slovi kot »trOOest«, torej najmanj pokvarjen od komercialne navlake, ki spremlja večje festivale, pohvali pa se lahko tudi z izjemno prijaznim odnosom do obiskovalcev. Poleg tega je festival Metal Kramp pomemben prispevek glasbeni kulturi v Zasavju in celi Sloveniji, saj so se v letu 2009 pojavili izključno domači, večinoma neuveljavljeni bendi. Organizacijo festivala bodo nase spet prevzeli člani Glasbenega kluba Chaosstar, ki ga sestavljajo člani istoimenske glasbene skupine in prostovoljci, vsem pa je skupna predvsem ena stvar: velika želja po bolj pluralni glasbeni sceni in več priložnostih za alternativne glasbenike, kajti tudi ti oblikujejo sodobno slovensko glasbeno kulturo, le da jih pre-mnogokrat zasenči blisk mainstreamovskega kiča. Chaosstar PR-Vasja Čepič, univ.dipl.prav. Dosežici učencev CtasBene šoie Zaconje Končano je 13. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Ljubljane z okolico in Zasavja. k la tekmovanju, ki je potekalo od 9. I 1 februarja 2010 v Trbovljah so učenci Glasbene šole Zagorje dosegli naslednje uspehe: Kljunasta flavta, 1.a kategorija: Zlato priznanje: Nika CENTRIH - Mentorica: Metka Podpečan, korepetitorka: Polona Troha Srebrno priznanje Brina ZAJC - Mentorica: Nataša Burger, Korepetitorka: Urška Vidic Saksofon, 1.b kategorija: Zlato priznanje Timotej JERMAN - Mentor: Gregor Troha, korepetitorka: Polona Troha Flavta l.c kategorija Zlato priznanje Nika PAVLIČ - Mentorica: Nataša Burger, korepetitorka: Urška Vidic Srebrno priznanje Sarah PETEK - Mentorica: Tanja Repe, korepetitorka: Urška Vidic Oboa 1 .c kategorija Zlato priznanje Klara ŠAFNER - Mentorica: Metka Podpečan, korepetitorka: Polona Troha Flavta 1.c kategorija Zlato priznanje Klara VETERŠEK - Mentorica: Nataša Burger, korepetitorka: Urška Vidic Alt kljunasta flavta Zlato priznanje Hana ŽELEZNIK - Mentorica: Metka Podpečan, korepetitorka: Polona Troha Vsi prejemniki zlatih priznanj so se uvrstili na 39. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS, ki bo potekalo 15. do 21. marca 2010. GŠ Zagorje PRevuaLm-ce za OTROK6 Člani 00 SDS Litija ugotavljajo, da v Litiji ni nobene javne previjalnice za otroke. [predlagajo, da se na nekem javnem prostoru uredi previjalnica, kjer bi bilo mogoče previti otroka. Starši se dnevno srečujejo s problemom, kje to storiti med sprehodom, opravki ali obveznostmi v mestu. »V številnih mestih po Sloveniji so previjalnice že organizirane, v Litiji pa smo na tem področju še podhranjeni,« so zapisali v javnem pozivu. Obračajo se na trgovske družbe, bencinske črpalke, lokale, ostale javne ustanove na območju Litije, da uredijo prostore s previjalnico in dojilnico. Upajo, da se bo za poziv našel posluh. OO SDS Litija Kšefti za avc VannosT - ena ciavniH vnennoT M trboveljski cementarni so v preteklem tednu zabeležili poseben uspeh - 500 dni je minilo od zadnje nezgode pri delu. IXer je varnost in skrb za zdravje zaposlenih osnovna vredno-l\ta skupine Lafarge, ima ta dosežek velik pomen, saj dokazuje, da gre za kakovostno timsko delo zaposlenih v tovarni, ki so v skladu s politiko družbe uspeli vpeljati sistem varnosti pri delu v vsakdanje delovne postopke kot prioriteto in vrednoto. Rezultat, ki so ga dosegli pa podjetju nalaga tudi obvezo, da k nalogam in novim izzivom, ki so pred njimi, pristopijo enako zavzeto in strokovno kot do sedaj. Področju varnosti in zdravja pri delu namenjajo v podjetju posebno skrb. Zaposleni v skupini ju razumejo kot najpomembnejši sestavni del vseh aktivnosti, ki potekajo v družbi. To področje predstavlja tudi obvezo vsakega udeleženega posameznika v družbi, poslovnih partnerjev podjetja ter kupcev. Prepričani so, da se je nezgodam pri delu moč ogniti s preventivnimi ukrepi in strokovnim delom. Z vpeljavo internih varnostnih standardov skupine Lafarge so v trboveljsko podjetje prenesli vrsto tehničnih izboljšav in vpeljali številne dobre prakse, ki jih skupina za področje varnosti in zdravja pri delu v industriji cementa uporablja po vsem svetu. To jih postavlja za eno vodilnih podjetij na tem področju globalno, Lafarge Cement Trbovlje pa je eno izmed vodilnih podjetij na področju Zdravja in varnosti zaposlenih pri delu v Sloveniji. Pomemben mejnik je sovpadel tudi z obiskom gospoda Paula Corbina, izvršnega direktorja za varnost v diviziji cement v La-fargeu. Ta je po pregledu implementacije standardov skupine na področju varstva pri delu v cementarni poudaril: »Glede uvajanja postopkov in praks je trboveljska cementarna nadpovprečna, slede pristopa zaposlenih k varnosti pa sodi med najboljše cementarne znotraj skupine. Da dajejo zaposleni velik pomen varnosti pri svojem delu je dobro vidno tudi pri rezultatih. V letošnjem letu bomo posvetili glavno pozornost podrobnemu spremljanju rizikov, ki se porajajo ob vpeljavi novih tehnologij." Tako v skupini Lafarge kot v trboveljski cementarni želijo varnost pri delu tudi v prihodnje gojiti kot eno glavnih vrednot družbe. Po viru: MaH Civi v Srcu Slovenije Pred dnevi je izšla pravljica z naslovom »Radovedni vrabček Čivi v Srcu Slovenije«, ki je bila javnosti prvič predstavljena v sredo, 3. februarja 2010 v Osnovni šoli Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici. |Xnjižica je nastala v Ivsodelovanju s Centrom za razvoj Litija, ki je upravljalec blagovne znamke Srce Slovenije. Knjigo sta predstavili avtorica, mladinska pisateljica, Darinka Kobal in znana slovenska igralka, Alenka Tetičkovič. Dogodka so se udeležili učenci šole in predstavniki občin Srca Slovenije, prisotne pa sta pozdravila ravnateljica šole in župan Občine Lukovica. Otroci so si lahko ogledali tudi razstavo originalnih ilustracij iz pravljice, ki niso računalniško ustvarjene, temveč risane ročno in so delo priznane ilustratorke Alenke Vuk. In če je otroke navdušila predstavitev avtorice in Alenke Tetičkovič, pa je poslušalce njihovo obsežno znanje o krajih Srca Slovenije. Skozi pravljico je na otrokom privlačen način predstavljeno območje Srca Slovenije. Radovedni vrabček Čivi želi spoznati območje in obišče devet zanimivih krajev, na poti pa spozna nove prijatelje, ki mu pripovedujejo že skoraj pozabljene zgodbe iz teh krajev ter predstavijo stare običaje in druge zanimivosti. Vrabček Čivi se ustavi na Vačah, obišče Moravče in Lukovico, raziskuje Kamnik in Dol pri Ljubljani, se potepa po Litiji, Šmartnem, Zagorju in Radečah. Namen pravljice je skozi literaturo otrokom in odraslim približati območje Srca Slovenije in njegovo dediščino, ciljna skupina pa so predvsem otroci 4. in 5. razredov, ki se pripravljajo na predmet družba. Pravljica o radovednem vrabčku Čiviju je nastala na podlagi terenskega dela, avtorica je namreč vsebino za knjigo zbirala po krajih, v katerih se pravljica odvija. Spoznavala je domačine, ki so ji pripovedovali že pozabljene zgodbe. Počasi se je rojevala pravljica o Čivijevih potepanjih. Knjiga je na voljo v knjigarnah po vsej Sloveniji, naročite pa jo lahko tudi preko spleta pri založbi Modrijan. Besedilo in slika: Ana Savšek, CRL Na predstavitvi knjige Alenka Tetičkovič in Darinka Kobal s Čivijem Kšefti produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel,/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 uporabo in javno prikazovanje, z f j « možnostjo sponzoriranja ^ trženje in produkcija za gospodarsko • interesno združenje lokalnih TV Slovenije VMS, S-VHS' BETA SP E-mail: atv.signaI@siol.net I NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! 1/1 ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 storitve 03-56-57-150 > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 KŠEFTI GSN 040 167 411 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel.: 03/56 32 860 VSE VRSTE TALNI H IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE Novo v Trbovljah - Franšizna prodajalna MERKUR ELKOPLAST Bevško 3a, 1420 Trbovlje Vse kar si želim! Telefon 03/56 32 865 IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje. štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN s.p.,Vransko 18b,3305 Vransko Tel./fax:03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 c-mail:slavica.mam@siol.net, www.mam.infonnacija.net Finančna umza in icneDiTi A ktualna svetovna finančna in gospodarska kriza je sed-/Ama večja kriza v zgodovini. Nanjo posamezniki nimamo vpliva, zato je toliko bolj pomembno vedeti, kako v tem obdobju ohraniti vrednost premoženja oziroma kako izkoristiti prednosti krize. Neodvisno finančno-premoženjsko svetovanje posameznikom je ena od dejavnosti, ki v poplavi informacij pridobiva na pomenu, saj posamezniku omogoča pregleden in sistematičen pristop k izgradnji, optimiziranju in zaščiti premoženja. Vprašanje ali kredit/leasing ali varčevanje je danes še kako pomembno. Posojilodajalec stranko vedno obravnava individualno, glede na njeno premoženje in vir dohodka. Podobno ravnajo premoženjski svetovalci. Razlika je v tem, da so pri svetovanju na področju kreditov precej previdni in jih v finančni načrt za doseganje ciljev vključujejo le v primeru večjih življenjskih projektov, kot sta nakup stanovanja ali hiše in še takrat v kombinaciji s privarčevanim premoženjem. Ustvarjanje osebnega premoženja in vrsta življenjskega standarda sta v veliki meri odvisna od načina življenja. Pri tem ločujejo naravni in umetni standard. Za umetni standard gre v primeru, ko je poraba večja kot zaslužek, za naravni standard je značilna poraba v skladu z zaslužkom ali manjša in pomeni finančno neodvisnost, življenje brez kreditov, kartic ter boljše pogajalsko izhodišče in s tem ugodnejšo ceno, večji popust ali dobiček, višje obresti pri varčevanju ali prihranek pri posojilnih obrestih. Slovenci v povprečju v življenju menjamo sedem avtomobilov, nikoli pa ne izračunamo razlike v ceni avtomobila, ki je kupljen s kreditom ali privarčevanim denarjem. Če vzamemo avto, vreden 10.000 €, se vprašajmo, koliko moramo mesečno varčevati oziroma plačati obresti in glavnice za najeti kredit. Med varčevanjem pri 10-odstotni letni donosnosti in najetim kreditom je kar 4.200 € razlike. Pri sedmih avtomobilih dobimo znesek 29.400 evrov. Razmislimo, kaj poleg avtomobila še kupujemo na kredit ali limit. Razlike v plačani kupnini so občutne. Najpogostejši razlog za to, da posegamo po kreditih, je prepričanje, da moramo stvar kupiti takoj. Naslednji razlog je v razmišljanju, da so plače prenizke, da bi iz njih lahko še kaj privarčevali. Postavlja se vprašanje, kako takšno mišljenje spremeniti? Večina ljudi se zaposli, si ustvari družino, ima otroke. Vse to prinaša izdatke oziroma nakup nepremičnine, avtomobila, šolanje otrok, zlato rezervo, dodatno pokojnino... Zakaj ne bi že danes del dohodka namenili za varčevanje, če vemo, da bomo v prihodnosti vse to morali financirati? Zakaj bi takrat jemali kredite, ko pa lahko vse naštete cilje skozi varčevanje dosežemo veliko ceneje? Zavedati se moramo, da premoženje ne ustvarimo z denarjem, ki ga zaslužimo, temveč s tistim ki ga prihranimo. Nasvet za odvisnike od kreditov: Dejstvo je, da se mora vsak odločiti sam, kdaj bo prekinil začarani krog kreditov in začel živeti v okviru svojih zmožnosti, saj so cilji, ki jih je sedaj dosegel s krediti, limiti ali leasingi zanj zagotovo dosegljivi tudi z varčevanjem. Premoženjski svetovalec je lahko ena od možnih pomoči, vendar brez samodiscipline ni uspehov. Besedilo: Leja Perko, ticencirana premoženjska svetovalka Olimpijski vikend Pa smo jih dočakali, Olimpijske igre A ji 2010 v Vancouvru namreč. Štirinajst februarskih dni bomo lahko spremljali ^ najboljše športnike v zimskih športih iz vsega sveta. Hitrost, dolžina in elegan- f/jfeJjffi'jKs ca bodo okupirali naša čutila. ’ V olimpijskem vikendu, 13. in 14. fe-bruarja 2010, smo lahko prvič videli na delu naše skakalce na srednji skakal- y niči in biatlonce, pa tudi nekaj drugih naših športnikov se je predstavilo. Posebej velja omeniti sankača Domna Pociecho in njegovega trenerja Bernarda Kovačiča, saj oba, poleg Slovenije, zastopata tudi Zasavje. Domen Pociecha se je v Vancouver odpravil iz Kisovca, Bernard Kovačič iz Trbovelj. Sankanje na umetnih progah je pritegnilo pozornost svetovne javnosti, žal, tudi zaradi tragične nesreče, ki se je zgodila Gruzijcu Nodarju Kuma-ritašviliju. Nesrečni mladi gruzijski sankač je na treningu, pri veliki hitrosti zletel z ledenega sankaškega žleba in se smrtno ponesrečil. Domen Pociecha je po nesreči dejal: » Po glavi nam gre le to, da končamo tekmo.« Glede na vse okoliščine, ki so spremljale tekmovanje v sankanju, veliko število nesreč na očitno prehitri in zato še posebej nevarni progi, saj se je ponesrečilo še kar nekaj tekmovalcev, med njimi tudi Romunka, ki je doživeta hud pretres možganov, lahko ugotovimo, da je 27. mesto Domna Pocieche enako zmagi, saj se bo v domovino vrnil kot eden izmed tistih, ki mu je uspelo odpeljati tekmo - in ostati živ. Temeljni smisel športa naj bi bil v krepitvi telesa in duha. Še posebej je to razvidno iz olimpijske parole Pierrea de Coubertina, ki pravi: »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Parola, ki jo v času Olimpijskih iger še danes velikokrat slišimo, je izgubila svoj pomen že pred desetletji, ko so nasledniki Coubertinove olimpijske ideje moderne dobe, ki je nastala leta 1894, ugotovili, da zaradi zagovarjanja amaterizma igre izgubljajo popularnost in zanimanje svetovne javnosti. Sprva so organizatorji le rahlo odškrnili vrata kapitalu, ta pa je ob ponujeni priložnosti z vso silo pritisnil in na stežaj odrinil celo steno ne zgolj vrata in zasedel prestižni položaj na nekoč najelitnejšem zboru amaterskih športnikov celega sveta. Kapital ne pozna milosti, sentimentalnost mu je tuja, namen kapitalskih vložkov na katerem koli področju, pa tudi na področju športa, je oplajanje finančnih vložkov. Olimpijske igre so z njegovo vladavino postale poligon izkazovanja ekonomske moči okolij, iz katerih prihajajo posamezni športniki. V športu ni več prostora za romantiko, na površju je brezobzirno rivalstvo, ki mnogokrat v vnemi za čim boljšimi rezultati, ki pogojujejo tudi visoke nagrade, pozabijo na fer play in lastne sposobnosti, s tem pa tudi na osnovno vodilo Olimpijskih iger in športa nasploh. Olimpijske igre, namesto športnih prizorišč, predstavljajo arene antičnega Rima, v katerih so se gladiatorji borili do bridkega konca. Nekoč rimski cesarji gladiatorjem, danes lastniki kapitala športnikom, usmerjajo svoj prst navzgor ali navzdol. Vsebina spektakularnosti športa ni več v viteških bojih. Zanimanje svetovne javnosti za posamezne športne dogodke temelji na nevarnosti in tveganju nastopajočih. Mefisto Akcija Naj NVO in naj PROSTOVOLjeC za Lero 2010 /-* lasovalna akcija poteka pod okriljem projekta MREST -VJ Mreža nevladnih organizacij Zasavja, ki ga izvaja Sklad dela Zasavje v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in ob finančni podpori Evropskega socialnega sklada. Projekt je namenjen promociji nevladnih organizacij v zasavski regiji. Izrežite in izpolnite spodnji glasovnici in jih pošljite na naslov: Uredništvo Zasavc, pp 79, 1410 Zagorje. (Upoštevali bomo samo pristne glasovnice, tako da fotokopirane ne pridejo v poštev, za dodatno poštenost in transparentnost glasovanja pa smo glasovnice tudi označili.) |&Mrest S&Mrest S&Mrest MfHu novlodnih organi uk >j Zata«|o Mrolo novladmli oiganiiacn ZouMo Mrolo novtodnlh organi uk Zaior|a Izžrebana gtasovalka: Ana Kušar, Novi los 1430 Hrastnik Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. [-9^ Trenutni vrstni red: 41. Nai NVO: 1. Združenje borcev za vrednote NOB 13 glasov 2. DOB - SLO Skupina za samopomoč Zasavje Trbovlje 7 glasov 3. Turistično društvo Čemšenik 4 glasovi 4. Društvo invalidov Zagorje 3 glasovi 5. Društvo prijateljev mladine Trbovlje 3 glasovi 6. Medgeneracijsko društvo »Srečno« zagorje 2 glasova 7. Društvo osteoporoze Trbovlje 1 glas 8. Medgeneracijsko društvo Upanje 1 glas 9. Turistično društvo Hrastnik 1 glas Nai prostovoljci: 1. Viktorija Bočko (ZB za vrednote NOB Trbovlje) 12 glasov 2. Tončka Odlazek ( DOB-SLO Skupina za samopomoč Zasavje) 7 glasov 3. Stanislava Radunovič ( TD Čemšenik ) 4 glasovi 4. Anonija Cesar ( Društvo invalidov Zagorje) 3 glasovi 5. Marija Govejšek ( ZB za vrednote NOB Trbovlje) 2 glasova 6. Mojca Grden ( Medgeneracijsko društvo Srečno Zagorje) 2 glasova 7. Ladislava Medvešek ( Društvo osteoporoze Trbovlje) 1 glas 8. Ana Holc (Megeneracijsko društvo Upanje ) 1 glas 9. Mojca Greben ( TD Hrastnik ) 1 glas ______________________________________________p 8§?Mrest SS?Mrest Mrato novlodnih orgonixoci) Zoiovjo Mroio novlodnih organiiocij Zasavja GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 4/2010 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi 8§?Mrest Mraia novlodnih organizacij Zasavja i?Mrest Mrvi o novlodnih orgonnocii Zoiov|Q GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 4/2010 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) _ _ _ ____ _ — _ — — — — — — — __J L (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi Avto moro klub FeŠTajn Konec leta Z006 je bilo na Izlakah ustanovljeno društvo Avto moto klub Feštajn (kratica: AMK Feštajn). k I jihov namen je združevati in povezovati občane, lastnike, IN voznike in nasploh ljubitelje avtomobilov in motociklov z željo, da bi v klubu gojili avtomobilizem, avto-moto turizem ter športno dejavnost na področju avto-moto športa. Z vztrajnim delom so osvojili naslov državnega prvaka v Državnem prvenstvu Slovenije v Avtokrosu 2009 in sicer: 1. mesto AMK Feštajn v kategoriji društev, 2. mesto AMK Feštajn v kategoriji NIL, 1. mesto voznik Samo Feštajn v diviziji 1 z vozilom subaru im-prezza 2,0 WRX STI 4x4, 3. mesto voznik Tadej Trebušak v diviziji 1A z vozilom zastava yugo 1,3, 4. mesto voznica Karmen Ponikvar v diviziji lAz vozilom zastava yugo 1,3, 3. mesto voznik Bojan Osredkar v diviziji 3 z vozilom VW buggy 2,8 4x4. V Pokalnih tekmovanjih AŠ 2005 v Gorsko-hitrostnih dirkah 2009 je 2. mesto zasedel tudi voznik Urban Kropivšek z vozilom fiat seicento sporting. Društvo pa ne predstavljajo le uspešni vozniki, ampak so v ozadju tudi ekipe strokovnjakov tehničnih strok (mehaniki, kleparji, ličarji...) in aktivni upravni odbor, ki omogoča ekipam dobre pogoje dela. Ne gre pa pozabiti tudi navijačev in simpatizerjev, ki jih je vsako leto več. Tudi za leto 2010 si želijo, da njihove tekmovalce vzpodbuja na razburljivih tekmovanjih v borbi za najboljša mesta čim več ljubiteljske publike. Njihov naslov je AMK Feštajn, Zgornji Prhovec 7, 1411 Izlake. UO AMK Feštajn Zmaca osrata v SLovenui V Čateških Toplicah je 30. januarja 2010 potekal 2. Mednarodni turnir v Speed badmintonu, na katerem so sodelovali tudi člani trboveljskega društva. Ideležilo se ga je rekordno število igralcev in igralk Uiz osmih držav, za slovensko veselje so poskrbela dekleta. Med vsemi prijavljenimi dekleti je bilo kar šest igralk, ki so na trenutni jakostni lestvici med najboljšimi desetimi in zato so še toliko bolj veseli, da je zmaga ostala v domačih rokah Maje Sušin. Maji je s to zmago uspel skok na tretje mesto na evropski jakostni lestvici. Poleg nje pa sta se odlično odrezali še Helena Halas, ki je na svojem debitantskem turnirju osvojila kar drugo mesto in ob tem premagala Zuzano Sninsko, ki je bila tretja na zadnjem evropskem prvenstvu. Igralka ŠD Speed Trbovlje, Tina Koprivc, je v zelo močni konkurenci osvojila visoko 5 mesto. Pri fantih je zmago odnesel domov prvi igralec Evrope Per Hjalmarson iz Švedske, ki je v finalu premagal Lazsla Racza z Madžarske. Slovenski fantje so ostali brez vidnejših rezultatov, saj so bili Tadej Škof, Sandi Wesseisen, Miha Avberšek in Rajmond Hočevar (ŠD speed Trbovlje) uvrščeni od 9.do 15 mesta. Pohvaliti je treba zelo dobro organizacijo, saj je bilo tri dni v Čateških Toplicah zelo pestro in zanimivo tudi izven igrišč. Dolski casiLci uspešni M soboto, 06. februarja 2010, so se na svojem 109. rednem občnem zboru zbrali člani prostovoljnega gasilskega društva Dol pri Hrastniku. r\ruštvo ima trenutno 85 članov in 30 mlajših članov, opera-L^tivna enota pa šteje 29 mož. Vozni park društva sestavlja kombinirano gasilsko vozilo GVC 16/25, vozilo za prevoz moštva GVM-1, poveljniško vozilo PV-1 in priklopnik za prevoz motorne brizgalne in pripadajoče opreme. V letu 2009 so morali posredovati na dvanajstih intervencijah. Iz vseh poročil je bilo razvidno, da delajo dobro, da živijo s krajevno skupnostjo in ostalimi gasilci v občini. Oglasili so se tudi predstavniki pobratenega društva iz Prebolda in iz Pišec, komandir Policijske postaje Hrastnik Zoran Obrez ter predstavniki drugih društev iz KS Dol pri Hrastniku. Predsednik GZ Hrastnik Miran Grohar je bil vesel, da so dolski gasilci aktivni vse od pionirjev do veteranov in članic. Razžalostil pa jih je župan Miran Jerič, ki se je poslovil od županskega mandata. Gasilci v Hrastniku pa se dobro zavedajo, da je razvoj gasilstva prav on spravil na zavidljiv nivo. Besedilo: Fanči Moljk, Slike: arhiv PGD Dol 62. OBČm zbor PIGD TET Prvi petek v februarju 2010 so se člani in članice PIGD TET zbrali na 62. rednem letnem občnem zboru, kjer so pregledali lanskoletno delo. Qoleg povabljenih predstavnikov sosednjih gasilskih društev F so se občnega zbora udeležili predstavniki gasilske zveze Trbovlje, častni predsednik PIGD TET Metod Mravljak in člani PGD Kobilje iz Prekmurja, s katerimi društvo uspešno sodeluje 26 let. Opravičili so se direktor TET in pomočnik direktorja, poveljnik Gasilke zveze Trbovlje in direktor Gasilskega zavoda Trbovlje. Po pozdravnem govoru predsednika društva so pregledali delovanje v preteklem letu. Predsednik Stane Podbregar je v poročilu izpostavil, da je bilo minulo let zelo aktivno tako na operativnem kakor tudi na preventivnem področju. Prvenstvena naloga društva, v katero je vključeno celotno poklicno jedro, je usposabljanje za preventivno dejavnost in gašenje požarov v TET, ki jih je bilo v lanskem letu 5, vsi manjše razsežnosti in pomoč pri raznih tehničnih in drugih intervencijah. Veliko preglavic so jim povzročile božične poplave. Za požrtvovalnost ob teh poplavah so dobili pisno zahvalo Gasilska zveza Slovenije. V preteklem letu so se udeležili tudi številnih ostalih aktivnosti na nivoju gasilske zveze. Udeležili so se vaje gasilskih dru- štev rudnikov in energetike Zasavja na območju TET, tečaja za varno delo z motorno žago v Sežani in tečaja prve pomoči ter se seznanili z uporabo defibratorja za oživljanje. Bili so na tečaju za administrativno vodenje VULKAN, na številnih športnih srečanjih, proslavah in sestankih. Zaposlene v svoji delovni organizaciji so seznanjali s požarno varnostjo, nevarnimi območji, imeli pokazno gasilsko vajo in na ogled postavili orodje in opremo s katerim razpolagajo. Na tekmovalnem področju sodeluje njihova ženska veteranska ekipa in tekmovalna desetina poklicnih gasilcev. Obe ekipi sta bili v svoji konkurenci prvi in si s tem zagotovili udeležbo na državnem gasilskem tekmovanju. Posebna pohvala gre obema mentorjema Pavlu Nemetu in Marjanu Plahta. Konec leta 2009 so pričeli z obnovo gasilskega doma, ki bo letos dobil novo podobo. Predstavljen je bil tudi plan dela, ki je nekoliko obširnejši od prejšnjega. PIGD TET 2. KvauFiKacusKi tuimir v moDenniH TeicmovaLniH plcsih V soboto, 6. februarja 2010, je bil v Krškem, pod okriljem Plesne zveze Slovenije ter v organizaciji Plesnega kluba Lukec, drugi kvalifikacijski turnir v modernih tekmovalnih plesih. Luka Kotnik plesalci plesne šole F Urška Zasavje so dosegli zelo dobre uvrstitve in se uvrstili na državno prvenstvo. Vsi tisti, ki jim uvrstitev ni uspela, bodo imeli še tri možnosti, saj se bodo do meseca aprila še trije kvalifikacijski turnirji. Uvrstitve plesalcev plesne šole Urška Zasavje so bile naslednje: Street show dance solo mladinci: Urban Tratnik 1. mesto Street show dance pari mladinci: Urban Tratnik in Simon Aleksič 1. mesto Disco dance solo pionirke: Kurent Ema 3. mesto, Tina Baloh 4. mesto in Ema Turnšek 5. mesto Disco dance solo pionirji: Luka Kotnik 1. mesto Disco dance solo mladinke: Anja Šurina 1. mesto, Izza Bebar 3. mesto, Neža Go-šte 4. mesto in Sara Kovač 5. mesto Disco dance pari mladinci: Eva Kotnik in Nina Murn 3. mesto Disco dance male skupine mladinci: Energy 1. mesto fcc ■ ■aH Anja Šurina M PŠ Urška Zasavje Urban Tratnik Eva Koritnik in Nina Murn Zimsiii PLGzaLSKi vzpon na Becunjščico M soboto, 23. januarja 2010, seje član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastian Jančič skupaj z Bojanom Turšičem iz Ljubljane ter Matjažem Čukom iz Kranja namenili v Karavanke. “Tokratni cilj plezalske naveze je bila severna stena 2060 m visoke Begunjščice. I Ob lepem sončnem vremenu so se lotili vzpona v 350 m visoki smeri Ipsilon - Y. Ob razmeroma dobrih snežnih razmerah so dobro napredovali in po eni uri plezanja že stali na vrhu stene, obsijane s soncem. Odločili so se, da stopijo še na vrh gore, kjer so jih ogreli topli sončni žarki.. Nato se je plezalska trojka odpravila proti Osrednji grapi in jo v sestopu uspešno in varno preplezala. Ocena smeri Ipsilon je 60/45-55o, Osrednje grape pa 45-50o.. Veseli in zadovoljni z opravljenim plezalskim vzponom in sestopom so se v popoldanskih urah vrnili v dolino na izhodiščno mesto. Besedilo: Tine Lenarčič D X 0 Kaja Klančišar je znova tik pod vrhom, vreme še naprej moti tekmovalni ritem. ladi smučarji imajo pester spored. Tekmovalni teden se je začel že v torek, 2.2.2010, ko so se starejši dečki in deklice zbrali na Krvavcu, kjer so se pomerili na dveh tekmah v super veleslalomu za državni pokal Argeta. Člana SK Zagorje Pia Zupan in Anže Vračevič se tokrat nista uvrstila v prvo deseterico. Pia je dosegla 12. in 21. mesto, Anže pa 16. in 17. mesto. V sredo so se za dve tekmi v superveleslalomu na Krvavcu zbrali še mlajši dečki in deklice, vendar so zaradi vremena tekmi odpovedali. Konec tedna so dečki in deklice zbirali točke za pokal Argeta na Starem vrhu. Vreme je nagajalo in oba dneva so smučali večinoma v gosti megli. V soboto so opravili le eno vožnjo v veleslalomu. Pia Zupan je zasedla 11. mesto, Anže Vračevič pa je bil 30. Pri mlajših deklicah je Kaja Klančišar znova stopila na stopničke za zmagovalce, tokrat je bila 3., Tadeja Pintar je bila 26., Neva Ta-škar pa je odstopila. Tekma mlajših dečkov je bila zaradi slabih pogojev sredi prve vožnje prekinjena in odpovedana. V nedeljo so se dečki in deklice pomerili še v slalomu. Pri starejših, je Pia Zupan prismučala do 9. mesta, Anže Vračevič pa je bil 21. Pri mlajših deklicah je Neva Taškar zasedla 20. mesto, Tadeja Pintar je bila 26., Kaja Klančišar je odstopila v drugi vožnji. Pri mlajših dečkih je bil Lovro Kmet 14, Gašper Kranjc 33. in Oskar Vrbovšek 38. Tudi cicibani in cicibanke so tekmovali na dveh prizoriščih. V soboto so se najprej pomerili za točke državnega pokala. Na smučišču Cerkno je v veleslalomu Anja Žibert zasedla 5. mesto, Sara Poropatič je bila 16.. V nedeljo so se cicibani zbrali še v Kranjski gori, kjer so se pomerili na tradicionalnem veleslalomu za pokal Roka Petroviča. Cicibanki sta dosegli enaki uvrstitvi kot v soboto, Anja je bila 5., Sara pa 16. Besedilo in slike: Dejan Taškar Najstniška Niai lili m m mmm mm O dnevu odprtih vrat na GESŠ Trbovlje, ki je nosil naslov DLAN M DLANI Svet naših staršev, so dijaki novinarskega krožka pripravili sledeč zapis in slike. o sem bil jaz toliko star kot ti, so i\bile stvari čisto dru§ačne.« Ta stavek smo najbrž že vsi vsaj enkrat, če ne večkrat v življenju, slišali od staršev ali pa od koga drugega. Ko slišimo ta stavek, nas kar zmrazi. Časi se spreminjajo in z njimi tudi mi, zato smo v petek, 5. februarja 2010, na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje, organizirali dan odprtih vrat, kjer smo se dopoldne posvetili našim mladim nadebudnežem iz zasavskih osnovnih šol, medtem ko na popoldanski prireditvi za dijake in starše skočili nekaj let nazaj. Program se je začel ob deseti uri zjutraj in je trajal do opoldneva. Učenci osnovnih šol so se udeležili različni delavnic, ki so bile napovedane v prejšnji številki Zasavca. Od dvanajste ure naprej pa so si lahko ogledali še nekatere razredne projekte. Ob enih popoldne so se v večnamenskem prostoru Gimnazije in Ekonomske srednje šole Trbovlje zbrali starejši občani, nekateri starši in trboveljski župan Bogdan Barovič. Predstavitev, ki so jo pripravili dijaki, je bila namenjena otvoritvi jedil- Nova jedilnica Slovesnost ob otvoritvi niče. Nastopil je pevski zbor, Kaja Čop, Zala Perger in Annemarie Jerman pa so odigrale odlomek iz gledališke predstave 'Biblija in stara zaveza (parodija)', nato pa je sledila otvoritev jedilnice, kjer so kuharice postregle s hrano in pijačo. V popoldanskih urah je potekal projektni dan za gimnazijce in starše, kjer smo f Razdeljevanje hrane m ■ Razstava športnih dosežkov predstavili svoje delo, ki je nastajalo v preteklih mesecih letošnjega šolskega leta. Intervjuvali smo Borisa Novaka, večkratnega jugoslovanskega prvaka v plavanju, ki nam je pripovedoval o svojih izkušnjah in doživetjih. Sledilo je poskušanje starih in sodobnih jedi ob nostalgični glasbi in razstavah. Dan je minil kot bi mignil, preživeli smo čudovit in poučen dan, izvedeli veliko o preteklosti naših staršev. Dijaki novinarskega krožka Najstniška M začetku februarja so na dolski šoli povabili Petra Kauzerja ml. in povabilu se je z veseljem odzval. Janja Urlep, učiteljica, ga je predstavi vila, prikazali pa so še njegovo vožnjo na SP v Španiji. „Že med tem ogledom se je čutilo navdušenje otrok, ki se je potem samo še stopnjevalo,“ je povedala. Potem so sledila vprašanja o tem, kako dolgo že trenira, koliko pokalov je že dobil, koliko časa na dan trenira, iz kakšnega materiala je njegov čoln, kako se razume s sotekmovalci, kakšni so njegovi občutki ob zmagi, v katerih krajih po svetu je že bil, ali trenira v reki tudi pozimi, koliko stopinj ima voda, če ga zebe, kaj najraje je... Presenečeni pa so bili, ko jim je povedal, da trenira že od 6. leta in ko jih je ob tem povabil v brodarsko društvo, jih je bilo kar nekaj, ki so obljubili, da pridejo. Sledili so avtogrami - vsi so jih želeli na roko, na list, na plakat....tako da je Petru na koncu v flomastru zmanjkalo barve. Pa še slikanje po razredih in posamezno. Peter je obiskal okoli novega leta tudi otroke v vrtcu, ki pa so bolj malo spraševali, le občudovali so ga in se čudili, kako da je tako močan in kako lahko trenira tudi pozimi. „Bili smo veseli, da nas je obiskal svetovni prvak, saj te danosti nimajo vsi slovenski kraji,“ je bila navdušena tudi Maja, vzgojiteljica. Vsi so mu obljubili, da bodo navijali zanj še naprej in mu zaželeli, da uresniči vse letošnje načrte. Besedilo: Fanči Moljk, fotografije: Janja Urlep Reportaža V četrtek, 4. februarja 2010, so hrastniški prvošolčki z velikim navdušenjem pričakali napovedano policijsko ekipo. k Mihovemu vabilu so se odzvali direktor Uprave uniformira-INne policije Danijel Žibret, ki je tudi sam obiskoval to šolo, spremljali pa so ga še hrastniški policisti: komandir Zoran Obrez, pomočnik komandirja Damjan Gajšek in vodja policijskega okoliša Marko Šlenc. Posebno pozornost sta požela vodnik službenega psa Janez Tonejc ter policista konjenika Urban Ahačič in Aleš Gorenc. Najprej so odgovarjali na zastavljena vprašanja o cestno prometnih pravilih in presenetili z odličnimi odgovori. Znanje so kasneje dokazali tudi v kvizu. Posebno pozornost so posvetili varnosti na smučiščih, saj so pred vrati zimske počitnice, ki jih bo marsikdo preživel na snegu. Marko Šlenc, vodja policijskega okoliša, jim je razložil 10 FIS pravil, o nošenju čelade pa so vsi po vrsti zagotavljali, da jih uporabljajo. Doma so rešili pobarvanko na to temo. Dobili so tudi simpatičnega medvedka - policista, ki jim bo priskočil na pomoč, če bodo pozabili na kakšno pravilo. Prvošolčki so pripravili tudi nekaj točk, potem pa so navdušeno ploskali umetnijam službenega psa. Spoznali so še delo policistov na konjih in bili srečni, da so jih lahko pobožali. „Pri vzgoji otrok imajo starši najpomembnejšo vlogo,“ meni komandir Zoran Obrez, „za njihovo varnost pa poleg njih in učiteljev skrbimo tudi policisti.“ Besedilo: Fanči Moljk Fotografije: F.M. in arhiv policije Akdja/Oglasi Akcija SruDia Las iz ZaGORja ^MlU Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELKFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8, 12701.ltija TELEFON: (01)89 81 088 Tatjana Šikovec iz Kotredeža je v torek popoldne doživela preobrazbo in očitna sprememba je pred vami. Zakaj ne bi šli na preobrazbo tudi vi? Izpolnjen kupon pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! PREI POTEM KUPON STILSKA PIEUMZB« Ime:________________ Priimek:____________ Ulica:_ Kraj:_ Telefon: EKONOMSKI TEHNIK stopnica na poti uspeha Zakaj na Roško? • Je šola sodobnega podjetništva. • Sledi izzivom časa. ■ Je šola prijaznih učiteljev in zanimivih dogodkov. Obiščite nas na INFORMATIVNEM DNEVU na Roški cesti 2, 11. in 12. februarja 2010. Klikni na www.seslj.si Roška cesta 2,1000 Ljubljana SE^ SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA LJUBLJANA Sistemi za uporabo deževnice Biološke čistilne naprave Bodite pametni in prihranite do 50 5! pitne vode. Uporabite brezplačno deževnico. - rezervoarji Posode za vodo - nadzemne - i/.pust i/. čistilnih naprav - grc/.nic Biološke čistilne naprave - odvodnjavanje parkirišč od 2 - 200 PE (prebivalcev) ’ 5 *•"*••• Greznice zbiralne,dvoprekatne in troprekatne (možnost kasnejše predelave v čistilno napravo) ARMEX ARMATURE D.O.O. IVANČNA GORICA , LJUBLJANSKA C. 2A TEL. 01/78 69 270, 01/78 69 260 ali 051 / 652 - 192 E-mail: info.armex@siol.net www.cistilnenaprave-dezevnica.si Reportaža \l prejšnji številki smo vabili na četrti Rop Pom Pon, ki ga je v soboto, 6. februarja 2010, organizirala plesna skupina RK Dol TKI Hrastnik. jdeležilo se ga je 14 društev iz Slove-vJ nije, od tega dva iz Zagreba in Trsta. Iz Zasavja je poleg gostiteljev sodelovalo še KUD B-Boy iz Trbovelj. „ Kako lepo, da toliko mladih vlaga svojo energijo v ples!“ smo slišali enega od obiskovalcev. In da imajo okoli sebe toliko starejših, ki so jim pripravljeni pri organizaciji pomagati. Lepo je bilo čutiti, da sobotni dan na Dolu utripa v ritmu številnih mladih tekmovalcev. Če pa kdo ni mogel na prizorišče, je lahko prireditev prvič doslej lahko spremljal v živo preko spletne strani. Kočne rezultate si lahko ogledate na uradni spletni strani http: / /www. rompompon.info/ Atraktivni meti v zrak Poleg odlične organizacije se lahko domačini pohvalijo še z enim uspehom. V kategoriji članski plesni pari sta Maša Ocepek in Katja Zupan osvojili prvo mesto, Maša Pavlič in Anja Bajda pa tretje. Vse štiri so se tako kvalificirale v slovensko reprezentanco in bodo konec aprila na Floridi zastopale slovenske barve na svetovnem cheerleading in cheer plesnem tekmovanju, kjer bo sodelovalo preko osemdeset držav. Čestitamo! Besedilo: Fanči Moljk, fotosrafije: F.M. in J. Ravnikar, Fotoklub Hrasnik Začetni pozdrav Dolske Miške s hrastniškim županom v ozadju Galerijska ČIderiB Slfe®w[ni® skupine yifDBwdffgci ga tretje živijenjsko obdobje 2a§aw§fea rcicgjBj]!) ustvarjajo ž® D®t®0 Svoje §t&7aF0ftY7(§ |pff®cä§Qa\y7Bi® m w§afö®0®ßoi]BBi] GDg§tIa\M)k etos je bilo to od 3. do 17. februarja v Galeriji Delavskega doma Hrastnik. Mentor Milan Razboršek je na otvoritvi razmišljal: »V času delovanja skupine se je veliko spremenilo, po drugi strani pa vse ostalo enako. Sprememba je opazen vsakoletni napredek v likovnem ustvarjanju,, enaka ostaja pozitivna energija in sproščeni odnosi, ki so se v teh letih počasi, a vztrajno oblikovali. Prav slednje zagotavlja osnovne pogoje za likovno zorenje posameznika in posledično tudi skupine.« Otvoritev so z ubranim petjem popestrili člani moškega pevskega zbora Svobode Hrastnik. Člani skupine so skupaj z mentorjem predstavili trideset svojih del. Besedilo: Irena Vozelj Slika: arhiv Zvonka Selan, FM. Naročilnica za časopis za avc hrastnik - trbovlje - Zagorje - litija - radeče Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:........................ Naslov:................................ Telefon:.............................. Davčna številka:...................... Podpis:............................... Na zdravje Seaimii Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču je potekal od 8. do 11. februarja 2010 GA-STexpo & Sladoled & Vino, ki že četrto leto narekuje trende v gostinstvu in hotelirstvu. |Xakšno idejo in priložnost pa lahko odkrijejo tudi navadni Ixobiskovalci. Na letošnjem sejmu je razstavljalo 326 domačih in tujih razstavljavcev slaščic, testenin, napitkov, opreme, pogrinjkov... in 265 razstavljavcev vin. Na različne načine so bili prisotni tudi Zasavčani in Posavci. Toni Bantan, Hrastničan, urednik revije Mlinarstvo in pekarstvo Lepo za oko, za zdravje pa ... Besedilo in slike: Fanči Moljk Kulturna Vazic jež Trboveljski otroci so si v februarju v dvorani Glasbene šole Trbovlje ogledali glasbeno pravljico V/ažič jež. Ježek ni hotel deliti hruške s prijatelji... l/ot del projekta UNICEF - otrokom prijazno mesto, ki ga l\vodi Mladinski center Trbovlje, so jo pripravili otroci vrtca Mojca in učenci Glasbene šole Trbovlje. Zgodbo o Ježu je pripovedovala vzgojiteljica Barbara Vodeb, sodelovali pa so mladi glasbeniki in pevci ter jo tako popestrili. Obe mentorici, vzgojiteljica Barbara Vodeb in učiteljica glasbe Tanja Božiček Simnovčič sta skupaj z nastopajočimi obiskovalcem pripravili lep pravljični večer. Otrokom in odraslim so na ta način pokazali kako pomembno je, da si znamo in zmoremo deliti in je tako življenje bolj prijazno. Besedilo in slika: Irena Vozelj VaLvasoR v zacoRsm Knjižnici Na večer enajstega dne svečana 2010, tristo enaindvajset let po izidu Valvasorjeve Slave, se je v zagorski knjižnici dogajala zgodba o tem, kako se srečata dva različna svetova. Original Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske |✓njižnico Mileta Klopčiča in s tem l\vse, ki po naključju ali redno zahajajo vanjo, je presenetil Janez Vidmar, uspešen podjetnik, samorastnik, mecen. Pred časom je bilo iz medijev razbrati, da je nalašč za to ustanovljena družba sklenila prevesti in izdati celotno Slavo v štirih debelih knjigah. Posel je bil zelo zahteven, saj kot je v kasnejšemu pogovoru povedal dr. Ivan Stopar, je prevajanje pozno srednjeveške nemščine tudi za stroko zelo zahtevno. Vsebini primerna je tudi razkošna vezava prve knjige, s tem pa razumljivo tudi cena. Janez Vidmar, direktor EVJ Elektroprom Izlake, je s svojim razumevanjem kulture in zbirateljstva v svojo zasebno zbirko in s tem v zagorsko dolino prinesel skrajno redko in zato dragoceno originalno Sla- vo vojvodine Kranjske iz leta 1689. Prav zaradi njegovega razumevanja in pripravljenosti, da se bralstvo v živo sreča z Valvasorjevimi zgodbami, zgodami in podobami je Knjižnici Mileta Klopčiča Zagorje podaril prevod tega dela. Vodstvo knjižnice je ob tej priložnosti v goste povabilo tudi v širšemu evropskemu prostoru znanega kastelologa, dr. Ivana Stoparja. Kot izreden poznavalec še drugih manj znanih Valvasorjevih del je večer popestril s pronicljivimi podatki o nastajanju tega veličastnega dela v pogovoru z direktorico založbe Viharnik, Meto Pipan. V enem zimskem večeru sta se srečala dva različna svetova, Janez Vidmar, Janez Vidmar uspešen podjetnik in dr. Ivan Stopar, vrhunski znanstvenik. Obiskovalci so bili priča, da Janezu Vidmarju >>ne gre ves dobiček v mošnjiček« kot pravi pregovor in, da je dr. Ivan Stopar, ki je lani praznoval 80 letnico, odličen poznavalec Valvasorjevih del. Besedilo: Marjan Klančnik Izvodi prevoda Spegu za avc r v Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih kaj več. J Špegu za ERVina Marešiča “Trboveljčana Ervina Matešiča njegovi I znanci in prijatelji poznajo kot samosvojega, veselega človeka. Prepoznajo ga v njegovih slikarskih delih, spominjajo pa po vodenju gradbenega podjetja in delu na trboveljski občini. V šestih desetletjih je preživljal vzpone in padce, a videti je, da mu ne more nič do živega, ne zasavsko žveplo niti ostra kraška bur-ja. üTtIBE ''■ K’ ..... ■ ’• -jC « & fcLrt» ** . Česa /z svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Spominjam se življenja na kmetiji za Ostenkom, kjer sem se rodil, selitve v dolino, v blok na Kešetovem in množico dogajanj, doživetih skozi otroško videnje in razumevanje. Od petega leta sem bil astmatik, ko sem imel sedem let so me poslali v zdravstveno kolonijo v Kaštel Lukšič pri Splitu. Z železniške postaje smo več kilometrov morali pešačili in sami nositi kovčke. Iz slame smo si morali narediti postelje. Na žvižg smo šli v morje in v vrsti na ležanje. To so bili prvi koraki odraščanja. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Največ neizbrisnih pečatov učiteljev sem dobil v srednji šoli. V konservativni gimnaziji sem veljal za neprilagojenega, ker sem bil po srcu - in sem še - roker. Napisali so mi številne opomine, ukore, dajali popravne izpite in grozili, da ne bom nikoli maturiral. Zbral sem pogum in se v 4. letnik vpisal na Gimnazijo Vič. Tam sem doživel preporod, z uspehom končal šolanje in maturo. Ker sem že takrat rad risal in slikal, so mi profesorji omogočili, da sva s kolegom organizirala obsežno slikarsko razstavo in polovico slik so mi odkupili profesorji. Pozitiven pečat mi je vtisnila razredničarka Rojko-va, ki mi je zaupala, me spodbujala k slikarski ustvarjalnosti, ki mi še danes daje eksistenco. Opišite na kratko šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Preživel sem en dan v vrtcu, saj sem se raje igral doma, kjer sem imel mamo, ki takrat ni hodila v službo. Obiskoval sem osnovno šolo Ivana Cankarja, gimnazijo v Trbovljah in gimnazijo v Ljubljani na Viču. Diplomiral sem na FSPN, smer politologija in mednarodno odnosi. Ob študiju na fakulteti sem izredno študiral slikarstvo na slikarski šoli v AAünchenu. Tja sem med počitnicami hodil tudi delat za celoletno žepnino in se učil nemščine, spoznaval širša obzorja pri delu in v kulturi. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Ker sem bil vedno svobodnega duha, sem kmalu spoznal, kaj pomeni konformizem, strinjanje z večino in samostojnost. Večkrat sem čutil posledice svojih odločitev, ki sem jih kot mladenič doživljal kot udarce in razo- čaranja. Z leti sem postopoma dojel, da so mi razočaranja in napake pomagale k zorenju in osebni rasti. Naučil sem se odpuščati in iskati vzroke predvsem pri sebi. Moj nahrbtnik zamer je prazen. Ko sem pri štiridesetih doživel težak osebni pretres, pravo »dno«, sem iz zmagovalca postal poraženec. Takrat sem nenadoma doživel konec samega sebe, smrt dotedanjega načina življenja in delovanja. To je bilo vzporedno z razpadom Juge. Umrlo mi je vse, v kar sem veroval, spoštoval in deloval, nisem znal krasti in lastniniti, umrla sta mi tudi dva dobra prijatelja... Ko si na dnu, spoznaš koliko prijateljev imaš. Ko se te začnejo sramovati in izogibati najbližji, celo iz družine. Žena Metka mi je stala ob strani, kot večna lučka me ni zapustila. Bodrila me je in mi dajala voljo za nov zagon v življenju. To je enako tudi danes. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Absolutno. Dolgih štirideset let sem bil igralec, ki igra vlogo po scenariju, ki določa, da moraš hoditi v šolo, graditi kariero, dokazovati svojo uspešnost. Postopoma sem iz svobodnjaškega rokerja postal manangerski suženj lastnih iluzornih ambicij. Duša je delovala po svoje, zato sem danes srečen, da sem preživel težko preizkušnjo, da sem še pravi čas izstopil s tega vlaka na pot, ki mi jo je narekovalo srce in po kateri hodim. 1 / /4 Špegu Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Rojstvo vnučke Blažke. In spet pomoč žene Metke. Ob vsakem obisku sta žena in vnukinja vzpostavili nek neviden čuten odnos. Detece se ji je vedno smejalo in odkrito kazalo ljubezen, do mene pa je bila rezervirana, včasih celo boječa. Ni mi bilo vseeno in vprašal sem ženo, kako naj tudi jaz vzpostavim tak odnos. Dejala je, naj ji odprem srce in naj bom kot otrok. Kako preprosto. Šel sem na kolena, se skrival in brbljal, plesal in poslušal pravljice in v trenutku se je vse spremenilo. Nepozaben občutek čutenja vzajemne ljubezni in na skrivaj premagan občutek krivde, da svoji hčerki nisem znal dajati tega, kar dajem Blažki. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Vstajam ob 5 uri. Jutranja higiena, pol ure meditacije, dihanja in molitve, priprava na delovnik. Najmanj pol ure vožnje na delo, ker živim v vasi pri Postojni. Vmes razmišljam o nalogah in poslušam jutranja poročila. Moje kreativno in raznoliko delo je na različnih lokacijah. Sam tudi opravljam svoj poklic - slikarstvo, dekoraterstvo, štukaterstvo in druga specializirana dela obdelave sten in stropov. Pozno popoldne se vračam domov, zaradi utrujenosti bolj počasi. Razmišljam in analiziram opravljeno in načrtujem za naslednji dan. Spotoma nabavim material, doma pišem račune, ponudbe ... Z ženo Metko imava obvezno pozno kosilo, potem delava po vrtu in okoli hiše in se pogovarjava o njenem delu. Pred letom dni je postala inženirka vrtnarstva in ima že svoje stranke, ki jim ureja vrtove. Igrava se s staro psičko in mladim najdenim mešančkom, ki je živahen kužek ter s staro črno muco. Da se spočijem, hodim spat ob desetih zvečer. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Odpravim se sedet pod pergolo z mojo najljubšo trto, belo Izabelo, in poslušat žuborenje potočka v ribniku. Opazujem čudovito igro narave, cvetove, kačje pastirje, ptičke, ki se prihajajo kopat, žabico, ki je skrita pod loncem, barvite metulje, vonjam vrtnice in občudujem Metkine rastlinice. Na klasičnem dopustu nisva bila že petnajst let. Vsak prosti dan v tem našem vrtu mi pomeni vedno novo in novo radost. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Potujem samo zaradi delovnih obveznosti. Če grem v tujino, tudi do 500 km daleč, se vračam še isti dan, ker najrajši spim doma. Postal sem pravi »homo domesticus« , domačinski človek. Tujino spoštujem, vendar me ne privlači. Srce mi igra, ko začutim naravo in sem v njej. Ne potrebujem veliko. Kje se srečujete s kulturo? S kulturo se srečujem pri in ob svojem delu. Sodelujem z veliko arhitekti, slikarji in kiparji. Rad prisluhnem koncertom na TV. Lahko rečem, da sem na stara leta začel dobro uporabljati internet. Kot v pravljici na YOU TUOBU odkrivam svoje stare rokerske in druge izvajalce. Nikoli mi ni dolgčas. Res pa je, da kulturo ustvarjam tudi sam s svojimi izdelki, slikami, poslikavami večjih površin. Ponosen sem na Interier v starem Zdravilišču Laško, večino prostorov v Hotelu Union v Ljubljani, Casinoju Portorož in Lipici ter poslikavo dimnika in Toplarne v Mostah v Ljubljani. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Zelo rad delam težaška hišna dela in popravljam hišo, saj živiva v stari kmečki hiši, ki vedno zahteva krpanje in popravljanje. Zadolžen sem za težja dela na vrtu, obrezovanje, žaganje, za pripravo in žaganje drv za zimo. Sodelujem tudi pri težjih delih Metkinega urejanja vrtov, pri prevozih zemlje, lubja, rastlin, pomagam pri postavitvi skalnih in vodnih motivov. Ne bežim pred nobenim delom, čeprav vem, da sem v nekaterih domačih stvareh bolj neroden. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Sem se že preselil - iz mestnega industrijskega okolja in... živim povsem drugačno življenje na vasi. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Nisem nostalgičen, čeprav so mi Trbovlje in celotno Zasavje še vedno globoko zasidrani v srcu. Redno spremljam dogajanje v domačih krajih in se rad vračam. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Nekaj starih prijateljev živi še večinoma v Trbovljah, midva sva se pred dvanajstimi leti odselila. Pravih prijateljev iz mladosti nimam več. To sem opazil na zadnjem srečanju ob 45-letnici valete osnovne šole. V velikem pričakovanju sem prišel na obletnico, a sem srečal šestdesetletnike s starostnimi težavami, ki se nismo poznali in smo se morali predstavljati drug drugemu. Nisem bil razočaran, saj jih imam v srcu takšne, kot sem jih doživljal, ko smo bili sošolci, z vso lepoto in nedolžnostjo mladosti. Opazil sem tudi, kako hitro te pozabijo ljudje, saj kar drži rek »daleč od oči, daleč od srca«. Imam nove prijatelje, pri delu in v vasi. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Moje največje odkritje v življenju je bilo, da človek ni le materialno bitje, ampak predvsem duhovno bitje, da poleg močnih razmnoževalnih energij s seksom, prehranjevanjem in preživetjem obstajajo tudi hrepenenja po ugotovitvi o lastnem bistvu: kdo sem, zakaj sem tu, kakšno je moje poslanstvo, kaj nas povezuje in kam bom odšel. Zato svetujem : »Sam sem potrkal na vrata svoje notranjosti, poizkusite tudi vi pri sebi«. Špegu nastavlja: Irena Vozelj Slike: arhiv Ervin M. za ave Šport iRiump Zasavja v TRBOVuaH 18. krog lige TELEMACH, Trbovlje, 09.02.2010 ob 1900; DVORANA P0LAJ; PRO-TEK Zasavje: Helios Domžale 87 : 85 (27:21, 21:16, 13:25, 26:23) Helios Domžale: D. Lorbek 23, Snow 19, Laškevič 11, Močnik 9, Petrovič 7, Zago-rac 6, Paravinja 4, Zalokar 2, Žerak 2, K. Lorbek 2, Bajramlič, Balažič. PRO-TEK Zasavje: Mučič 20, Pašalič 13, Blaževič 12, Soldo 12, Mali 9, Anzulovič 7, Percel 2, Tušek 1, Džombič , Vidovič. Zadnje predstave košarkarjev PRO TEK Zasavja spominjajo na zlate čase, ko so tudi v širšem jugoslovanskem prostoru klubi iz Zasavja pomenili pojem kakovosti v vseh rangih tekmovanj. Orodna telovadba, plavanje, balinanje, nogomet, smučanje, šah, rokomet in karate so samo del bogate športne kulture ljudi izpod Sv. Planine, ki se v kolektivnih športih, po nekaj sušnih letih ponovno vrača na krilih košarke. Ta je v Zasavju prisotna že več kot 50 let, zato se ni čuditi nostalgiji in želji po dokazovanju nove generacije zasavskih športnikov, športnih delavcev in ljubiteljev športa. Zadnji uspehi košarkarjev PRO TEK ZASAVJA, ki trenutno zasedajo tron lestvice, dokazujejo, da je bila odločitev za vstop v najvišjo raven tekmovanja, več kot pravilna... Trener PRO-TEK Zasavja Edi Dželalija je že pred tekmo napovedal, da bo morala ekipa za končni uspeh proti favorizirani ekipi KK Helios, (v sezoni 2006/2007 državni prvak), prikazati zrelo in odgovor- no igro. Sinovi teme so vseskozi vodili, največ za kar 16, medtem ko je Angelom svetlobe v tretji četrtini uspelo pobegniti za celih 7 točk. Srečanje je bilo do zadnje četrtine povsem odprto in jasno je bilo, da bo zmagovalca odločila zbranost in večja želja po zmagi. Na veselje domačih gledalcev, ki so se v drugem delu prebudili in evforično navijali za svoje zeleno bele, so se iz zimskega spanja prvi prebudili Trboveljčani. Vse upe na zmago izredno razigranih gostov pa je, pri izidu 85:85, sekundo in pol pred koncem tekme pokopal Mladen Šo-škič, ki je v stilu Michaela Jordana zadel za dve točki. Navdušenje nad zmago domačih, ki je zajelo dvorano Polaj, je bilo nepopisno. Iskrena zahvala gre zato tokrat tudi naši publiki, ki je s svojim obiskom in korektnim navijanjem pokazala, kdo je bil šesti igralec v dvorani Polaj. Čestitke gredo tudi vsem ostalim domačim igralcem, še posebno Saši Mučiču za doseženih 20 točk, Vladimirju Anzulo-viču za mirno roko pri izvajanju zadnjih 4. prostih metov in pa, kot že rečeno, Mladenu Šoškiču za koš, ki je zapečatil tekmo. S to zmago so Zasavci začasno prevzeli 1. mesto na lestvici. Najboljši strelec tekme je bil Domen Lorbek s 23. doseženimi koši. Naslednjo tekmo bodo Zasavci odigrali v Laškem proti Zlatorogu v četrtek, 27. 2. ob 18:00 uri. Edi Dželalija, trener PRO-TEK Zasavja: »Škoda je, da to tekmo ni prenašala televizija, saj je bila zanimiva in res lepa za gledati. Malo Trbovlje nadaljuje s čudom, v enem trenutku tekme smo proti NLB-ligašu vodili celo z več kot 15 točkami razlike, se v ključnih trenutkih sicer reševali, a na koncu povsem zasluženo zmagali. Ne zgodi se velikokrat, da tako mala ekipa dvakrat premaga tako dobro, zato fantom povsem čestitam za zmago, sam pa sem povsem iz sebe. To bo veliko slavje v Trbovljah in upam, da bomo to našo malo, sladko zgodbo le še nadaljevali.« Rado Trifunovič, trener Heliosa: »Na trenutke smo igrali preveč mehko in to so košarkarji PRO-TEK Zasavja izkoristili ter prišli do zmage v svoji dvorani.« Poroča: Jože Ovnik la XXI. Izimskih olimpijskih igrah v Vancouvru v Kanadi je sankal tudi slovenski reprezentant in član Sankaškega kluba Zagorska dolina Domen Pociecha. Od poročevalca STA Igorja Cimpermana: Drugc OLimpusife igrg za Kisovca na Vancouver, 15. februarja (STA) - Slovenski sankač Domen Pociecha je končal z nastopi na olimpijskih igrah. Na koncu je zasedel 27. mesto. Domen Pociecha je sankač na umetnih progah. Na zimske olimpijske igre se je uvrstil že drugič. Prvič je bil na XX. zimskih olimpijskih igerah v Torinu 2006. Uspešno nastopa tako v svetovnem pokalu kot tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih. Njegove priprave in trening potekajo v veliki meri v Nemčiji, Avstriji, Italiji in drugih evropskih državah. Društvo Sinergija društvo športa in dejavnosti za prosti čas iz Kisovca, katerega ena izmed dejavnosti je podpora tekmovalcem njihovega društva, ostalih društev in državne reprezentance, pripravlja za Domna ob prihodu domov sprejem v domačem kraju Kisovec pri Zagorju ob Savi. MaH Šport Plavanje: Zimsica DP v Plavanju Končano je Zimsko Državno prvenstvo v plavanju za kadete, mladince in člane, ki je potekalo v bazenu Golovec v Celju in za mlajše dečke, letnik 1998 in mlajši in mlajše deklice, letnik 2000 in mlajše v tivolskem bazenu v Ljubljani prvega se je udeležilo osem F plavalcev trboveljskega plavalnega kluba Lafarge Cement. Tekmovanje je zaznamovala osvojitev enajstih naslovov absolutnega prvaka, plavalca Radovljice, Robija Žbogarja ( 8 posamičnih zmag in 3 v štafeti ) in upoštevanje prepovedi uporabe viso-kotehnoloških kopalk, ki so v preteklem letu pripomogle k boljšim rezultatom nekaterih plavalcev. Plavalci trboveljskega Lafarge Cementa so se domov vrnili sicer brez odličja, a z desetimi uvrstitvami v finala ter potrdili formo za prihajajočo letno sezono. Alen Firšt se je štirikrat uvrstil v finale: na 50, 100 in 200 del- fin ter na 200 mešano. Po točkovni vrednosti rezultata najboljši je bil Primož Podbregar, ki si je dvakrat priplaval finalni nastop in se z doseženimi časi prebil na klubske lestvice trboveljskega plavanja. Peter Vozel je, kljub pomanjkljivem treningu, dokazal, da je velik talent. Uvrstil se je v finale na 50 in 100 hrbtno. V finale se je uvrstila tudi Karmen Zmrzlak v disciplini 200 prsno ter v vseh disciplinah prostega sloga močno popravljala svoje osebne rekorde. Ne gre spregledati najstarejšega pri mladincih, Luko Zupana, ki se je uvrstil na 8. mesto na 200 prosto in pokazal svetel zgled. Odlično so plavali tudi Žiga Kovačič, Lara Hodej in Tjaša Božič, ki so močno popravljali osebne rekorde. Prvenstva v Ljubljani se je udeležilo nekaj manj kot 300 mladih plavalcev iz 23-ih slovenskih klubov, tudi PK Lafarge Cement Trbovlje. Trboveljski plavalni klub so zastopali dečki Tilen Šintler, Žiga Šintler in Luka Zajc, deklice pa Klara Volaj, ki je bila tudi najuspešnejša plavalka trboveljskega kluba, ki osvojila bronasto medaljo za plavanje na 200m prosto, zasedla nehvaležno četrto mesto na 400m prosto, 5.mesto na 100m delfin, bila sedma na 100m hrbtno, 100m prosto in 200m prsno, osma na 50m hrbtno in deseta na 100m mešano. To je osem odličnih uvrstitev na tem prvenstvu. Tilen Šintler se je uvrščal med dvajsetim in tridesetim mestom in lepo popravil svoje osebne rezultate, uspešna sta bila tudi Luka Zajc in Žiga Šintler, ki sta šele pred dobrimi tremi meseci prestopila v višjo skupino, bolj zahtevno in oba odplavala svoje osebne rekorde in izpolnila svoja in trenerjeva pričakovanja.. Moštveni zmagovalci na tem DP so postali PK Ilirija iz Ljubljane, drugi so bili Fužinar iz Raven na Koroškem, tretji Triglav iz Kranja. PK Lafarge Cement Trbovlje je zasedel solidno 18. mesto s samo štirimi plavalci, medtem ko so jih nekateri klubi imeli od 20 do 30. PK LC Trbovlje Peren v družbi Bloudkovih najBOLJŠm Med dobitniki najvišjih športnih priznanj, ki jih podelijo vsako leto ob rojstnem dnevu ing. Stanka Bloudka, je letos tudi Hrastničan Peter Kauzer ml.. Qvečanost je potekala na Brdu pri Kranju, Blo-Oudkovo nagrado so poleg Petra Kauzerja ml. dobili še Sara Isakovič, Brane Oblak in Evgen Titan. V spomin na velikega športnega delavca in konstruktorja je bila to že 45. podelitev nagrad in plaket. Čestitamo! Naš svetovni prvak na divjih vodah bo v naslednjih dveh tednih treniral v Atenah na nekdanji olimpijski progi. S Petrom bodo tudi Hrastničan Janoš Peterlin in še štirje kajakaši. September, ko bo Kajakaška zveza organizator enega največjih dogodkov zadnjih let, svetovnega prvenstva v Tacnu, bo vsak čas tu. Tega se kajakaši in organizatorji dobro zavedajo. Želimo jim uspešen trening! Besedilo in slika: Fanti Moljk Izbiramo: V Začenja se drugi krog glasovanja. Kot že rečeno, sedaj objavljamo tiste, ki so se uvrstili v drugi krog in le za te bo možno glasovati v naslednjih številkah Zasavca. Za imenom nominirancev vpišite mesto od 1. do 6. Napisani vrstni red je slučajen (abecedni red imen) in ne odraža vrstnega reda pri glasovnicah. Glasovnice bomo sprejemali do sobote, 27. marca 2010, do 12. ure, rezultati pa bodo objavljeni 1. aprila. Prvo mesto bo točkovano s šestimi točkami, drugo s petimi, tretje s štirimi, četrto s tremi, peto z dvema točkama in šesto z eno točko. Glasovnice (fotokopij ne upoštevamo) pošljite na naslov Uredništvo časopisa Zasavc, PP 79, 1410 Zagorje ob Savi za avc GLASOVNICA ŠT. 4/2010' NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJAV LETU 2009: 1. Nai športnica in športnik Zasavja 2009: - Klemen Lavrič( FC Sturm Graz)_________mesto - Maja Vetršek (KK PONDOKWAN Izlake)__________mesto - Mišo Brečko (FC Köln)________mesto - Peter Kauzer ml. (BD Steklarna Hrastnik)_______mesto - Rebeka Barlič (MTB Trbovlje)________mesto - Žiga Šantej (Karate klub Trbovlje) ______mesto 2. Nai mladi športnik in športnica Zasavja 2009: - Aljaž Vesenjak (Karate klub Trbovlje)_______mesto - Blaž Bizjak (Tenis klub AS Litija)_____mesto - Luka Mravlje (Plesna šola Urška Zasavje)_______mesto - Nina Žnidar ( SK Zagorje) _______mesto - Tea Lopan (Karate klub Trbovlje)_______mesto - Tilen Zajc (KK PONDOKWAN Izlake)__________mesto 3. Nai trener Zasavja 2009: - Katarina Maček (Plesna šola Urška Zasavje) - Miha Kovačič (Karate klub Trbovlje)_______mesto - Peter Kauzer st. (BD Steklarna Hrastnik)________mesto 4^ mesto L - Srečko Rozman (KK PONDOKWAN Izlake)_____mesto - Tanja Kucler (Plesna šola Urška Zasavje)_____mesto - Zvone Pograjc ( SK Zagorje)_____mesto 4. Nai ekioa Zasavia 2009: - Karate klub Trbovlje_____mesto - KBV PONDOKWAN Zagorje_________mesto - KK PONDOKWAN Izlake________mesto - MTB Trbovlje. mesto - Plesna šola Urška Zasavje_______mesto - SK Zagorje________mesto - Anton Čebela mesto - Igor Grčar mesto - Ivo Poličnik mesto - Jernej Simerl mesto - Matej Kaiser mesto - Tomaž Radič mesto i % GLASOVAL-A SEM: IME IN PRIIMEK: NASLOV: TELEFON: Karate Šport SLOvensica meoaua na MER v Turčiji V dneh od 5. do 7. februarja je v Izmiru v Turčiji potekalo 37. Kadetsko in mladinsko evropsko prvenstvo v karateju. k lastopilo je 738 tekmovalk in tekmo-INvalcev iz 41 evropskih držav. V tej številki je vključeno tudi 26 predstavnikov slovenske karate šole, kar je največ do sedaj v samostojni Sloveniji. Skozi vrsto izbirnih tekmovanj so v Izmir potovali tudi Trboveljčani Tea LOPAN, Tim ŽLAK in Aljaž VESENJAK, kot pomočnik trenerja pa tudi glavni trener v klubu, Miha KOVAČIČ. Trenerska ekipa, ki že dobro leto deluje v mešani sestavi tujih in domačih strokovnjakov, je bila pred odhodom v Turčijo optimistična. Napovedi so se izpolnile, saj je član Karate kluba TIGER iz Velenja, Domen MIHELIČ, osvojil bronasto medaljo v kategoriji mlajših članov nad 78 kg. Na medaljo so ponosni tudi v trboveljskem klubu, saj je za Domnom sedel Miha KOVAČIČ, ki ga je v najtežjih trenutkih znal umiriti in pravilno usmerjati. Od Trboveljčanov je na borišče prva stopila Tea LOPAN, najboljše uvrščena slovenska tekmovalka na zadnjem Mladinskem svetovnem prvenstvu v Maroku. V prvem kolu jo je z najtesnejšim rezultatom 0:1 premagala kasnejša evropska prvakinja, tekmovalka iz Danske. S tem je Tei omogočila repasažni nastop in borbo za bronasto medaljo. V tej borbi se je pomerila z italijansko tekmovalko, katera jo je že premagala v borbi za bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu. Sodniki tokrat niso opravili svojega dela na ravni tako pomembnega tekmovanja, niti organizatorji. Semafor je zatajil in na koncu ni nihče več vedel, kakšen je realen rezultat. Sodniki so preprosto prisodili zmago tekmovalki svetovne velesile Italije. Vsi protesti so bili zaman. Naslednji je stopil na borišče Tim ŽLAK, ki je prvič nastopil na uradnem mednarodnem tekmovanju. Brez treme je po uradnem delu borbe dosegel neodločen rezultat s tekmovalcem iz Azerbajdžana. V podaljšku je bil nasprotnik bolj zbran in zasluženo zmagal. Ker se ta ni uvrstil v finale, Tim ni dobil možnosti za popravek. Drugi dan tekmovanja je nastopil tretji Trboveljčan Aljaž VESENJAK, ki mu je bil, po EP v Parizu in SP v Maroku, to tretji nastop na velikem tekmovanju. Aljaž se je zelo zavzeto pripravljal za to tekmovanje in upravičeno pričakoval odmevnejši rezultat. Svojo dobro formo je pokazal v prvih dveh kolih, z gladkimi zmagami proti slovaškemu in ruskemu nasprotniku. V tretjem kolu se je pome- ril z angleškim tekmovalcem. Silovito je krenil, a ga je Anglež dobro prestregel in s tem dosegel vodilno točko. Tako je moral Aljaž začeti loviti rezultat in nasprotnika, ki pa je bil boljši in se je z zmago uvrstil v polfinale, tam pa izgubil s francoskim tekmovalcem v borbi za finale in s tem so se tudi Aljažu izmuznili repesažni boji. Z osvojeno bronasto medaljo Velenjčana Domna MIHELIČA je bil nastop slovenskih tekmovalcev na tem prvenstvu uspešen. Vsi so dokazali, da se lahko enakopravno pomerijo z nasprotniki za najvišja mesta. Bronasta medalja je motivacija za naporne treninge, ki so edini garant za preboj na zmagovalni oder. Z najglasnejšim in športnim navijanjem si je slovenska reprezentanca priborila veliko simpatij vseh udeležencev tega prvenstva. V trboveljskem klubu so pripravili lep sprejem svojih reprezentantov. Ko se misli zbistrijo, se bodo skupno odločili za naslednji projekt. V tem letu ni več mladinskih tekmovanj na najvišjem nivoju, tako EP kot SP. V letu 2011 bo evropsko mladinsko prvenstvo v Novem Sadu v Srbiji, svetovno prvenstvo pa v daljni Maleziji. Kdor si bo želel zagotoviti mesto v reprezentanci za ta tekmovanja, bo moral že takoj začeti z zavzetimi treningi. Nekaj takih pa je tudi v trboveljskem karate klubu. Besedilo in slika: Bogdan Simerl Razvedrilo za avc '■S, ^rVf' ■rcirm r^^nPFfnir^n REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1.500 € Rešitve iz prejšnje številke. 9 3 1 8 6 2 5 4 7 7 4 2 3 1 5 9 6 8 8 5 6 7 4 9 2 1 3 6 1 9 2 8 7 3 5 4 2 7 5 4 3 6 1 8 9 4 8 3 9 5 1 7 2 6 3 2 8 5 9 4 6 7 1 1 9 7 6 2 8 4 3 5 5 6 4 1 7 3 8 9 2 SUDOKU KAKURO 8 Razvedrilo Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 27. 02. 2010 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 04/2010. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje Brglez Roman s.p., Pekarna-Sla-ščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 03/2010 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Rosanda Medvešek, Trg revolucije 16, 1420 Trbovlje 20,86 € 2. Filip Šmid, Ribnik 3, 1420 Trbovlje 12,52 € 3. Ivica Obran, Titova 6, 1433 Radeče 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO SLASTNI VANI LIJ EVI ROGLJIČI pakirano 400 g samo 2,80 € POSEBNA PONUDBA V ČASU OD 18.01 DO 03.03.1010 POSLADKAJTE SE. VABLJENI V BRODAJALNI BRGLEZ MAJ IN NIK V ZAGORJU Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 26. 02.2010 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZCRIA ČEBEIICA YRAÖCYI6 motej Yolyozorjeyo L IZ1AKC. Tel.: OS/56-74-157 Kuhamo s Stašo ^ CARSKI PRAŽENEC Z JABOLKI Praženec malo drugače. Sestavine: 3 kisla jabolka, 2 žlici limoninega soka, IS dag moke, 2 dl mleka, 4 jajca, 5 dag rozin, pol žličke limonine lupinice, 3 dag masla, 5 dag sladkorja, sol. Priprava: Jabolka olupimo in narežemo. Pokapamo jih z limoninim sokom. Moko, ščepec soli in mleko zmešamo. Dodamo rumenjake, rozine in limonino lupinico. Beljake s ščepcem soli stepemo v trd sneg in ga vmešamo v testo.V veliki ponvi segrejemo pol masla, dodamo jabolka in dušimo 3 minute. Zmanjšamo ogenj, potresemo s sladkorjem in pokrijemo. Ko sladkor karamelizira, prilijemo testo. Pokrijemo in pečemo 10 minut. Obrnemo in dodamo v ponev preostalo maslo. Pečemo še 3 minute. Praženec natrgamo na koščke in popečemo. Dober tek! _______________________________ Staša IzKUPičeii Zasavčeveca LiTenaRneca narečaia Na letošnji Zasavcev literarni natečaj je do roka prispelo eno prozno delo in trinajst pesmi. \/uredništvu smo se branja V in izbora najboljših prispevkov lotili z vso resnostjo. Delo ni bilo niti malo lahko niti enostavno. Ugotavljamo, da Zasavci in Zasavčanke raje in bolje pesnimo, kot pišemo prozna dela. Po, najprej tihem in nato še glasnem prebiranju, je komisija sprejela odločitev, da nagrade za prozno delo ne podeli, ker ni bilo priložnosti za primerjavo. Od prispelih pesmic pa je izbrala tri, ki so malce izstopale od drugih. Ob ugotovitvi, da se avtorji kar ne morejo odločiti, rimati ali ne rimati, je izbrala za - prvo nagrajeno pesem pod šifro: Maska avtorice Viole Prosen, z Izlak, Gladež 22, 1411 Izlake - drugo nagrajeno pesem pod šifro: Sonček avtorice Vesne Berk, Levstikova 14, 1410 Zagorje, - tretjo nagrajeno pesem pod šifro: P, avtorja Vlada Garantinija, Zagorje. Poeti bodo nagrade prejeli po pošti. Vsem se zahvaljujemo za sodelovanje in svetujemo, da že danes pričnete pripravljate gradivo za Zasavčev literarni natečaj ob mesecu kulture prihodnje leto. ~ir Kdor laže, svoje duše ne razgali, ker nikoli ne pokaže, kaj se v njej zrcali. Laž je majhna, nagajiva, včasih kruta, zaboli. Za njo se človek skriva, ki resnice ne želi. Če sam ne laže, sliši drugih laž vsak dan in, da se sam izkaže, z lažjo postavi se v bran. Viola Prosen m Svet pa nekako gre naprej Iz tišine pride, s sonca v mrak, z uničujočo točo strehe biča v sosednji ulici leden oblak. Utapljajočega človeškega mladiča ovija hlad in mrak današnjih ljudi, življenje z njimi spreminja ga v mrliča. Na praznih Žalah smrtni molk, vrh gora zavija veter, ob grobu svojci, v daljavi volk. Noč na nebu in tišina povsod, črni griči, a za njimi, v mestih pojejo ptiči, ker od človeškega je legla svetel svod. Da po dnevnem hrupu, cest tišina nočna ne duši, pustijo, da dojencev lačnih soba joče. Nedelja pa spet po dobrotah zadiši... Vesna Berk lil Januar V belem moje mesto. Bele koprene. Razpredene Čez hiše, ulice, ceste. V krinolinah belih Sanjarijo drevesa, Krog vratu Se jim bleščijo Srebmobele ogrlice. Bela tišina Boža moje zenice. Vlado Garantini Kdo sem in kaj se mi (nam) dogaja Valetinovo in pustna nedelja. Rajanje na vse strani. Maškare zvonijo na vrata in s svojimi nasmejanimi obrazi preganjajo sivino zimskega popoldneva. Najraje vidijo, če dobijo kaj drobiža, krofov imajo že doma dovolj, saj trgovci kar tekmujejo kdo bo prodal cenejši in bolj okusen krof. Prijateljica, ki živi v Ljubljani, je danes specialno prišla na Trojane. Saj veste, zakaj! Listam časopise in prebiram vesti preteklega tedna. Dnevi, obeleženi z bulmastifi, snežnimi razmerami in nesrečami na smučiščih.. Krožijo peticije. Na FB je ena z naslovom SEM PROTI: mučenju živali, korupciji, izprijeni eliti... Mnogi so za, samo sprašujem se - je to iskreno? Bo to kaj spremenilo? Kampanje se množijo, kaj bo iz tega nastalo bomo videli. Živali so se uprle in to je opozorilo. Živali napadajo le, če se počutijo ogrožene ali pa so lačne. Nihče pa ni več varen pred človekom, razumnim bitjem, ki po inteligenci prekaša vse ostale. Žal le prekaša. Intuicija, prirojeni nagon v prvotni obliki, je ostal nekje v prazgodovini. In vsa pamet in znanje nista opravičilo, da bi na okruten način krotili in podredili naravo in vse kar živi v njej. Narava molči in pripravlja maščevanje. Zdaj tu, zdaj tam. Poplave, suše, hude zime, potresi....narava se prebuja. To navadno rečemo spomladi. Tokrat je drugače. Tokrat se mati narava upira in kaže svojo moč. Tudi živali so del njene strategije. Ukinili smo suženjstvo, ka- znujemo spolno zlorabljanje... žal to ne velja za vse. Ne za vse, kar živi na zemlji. Morali bi biti hvaležni za to, kar smo dobili, zasluženo ali ne. Pa nismo! Še vedno ni dovolj. Vse do takrat, ko se bo vesoljna narava uprla in rekla DOVOLJ in potem bo prepozno za vse. Tudi zime se vračajo. Spet postajajo kot nekoč in ljudje, nevajeni takšnih vremenskih pogojev, reagirajo različno. Sneg pada tudi tam, kjer do sedaj ni. Val hladnega zraka je povzročil, da so mnogi v svetu zmrznili v nepričakovanem naletu mraza. Pri nas k sreči še ni tako, je pa »presenetil« sneg, ki sem ga že zadnjič napovedala. Sicer sem napisala, da bo to okrog 14., vendar sami veste, kako je to z vremenom - ali pohiti ali pa zamudi. Sreda je bila najbolj kritična. Ceste neočiščene, led, skrit pod belo odejo, snežni zameti.... Najbolje bi bilo ostati doma, lepo na suhem in toplem. Samo, obveznosti kličejo, šole se niso zaprle, trgovine so delale s polno paro in vse ostalo tudi. Tudi zimske službe so delale. Zaradi obilnih padavin niso dohajale. Ati pa so bile kmalu po njihovem odhodu ceste znova zametene. Zdrsov in nesreč nešteto. Na srečo, v Zasavju brez smrtnih žrtev. Sprašujem se, kakšna naj bi bila prilagojena hitrost v takšnih razmerah? Težko je reči, mislim, da tudi policisti ne bi tu mogli biti natančni. Če smo se že vozili po polževo pa vseeno zdrsnili, bi bito najbolje (kot pravi naša urednica), da gremo v Bata škornjih, hitrost približno ista, varnost pa večja. Sicer pa o padcih še ni tekla beseda. Upam, da tudi ne bo, vsaj o takšnih ne. StaR Kolumna Aleksij Porednik: POLNA RIT, K AI PA ZDAI? A ^prejšnjem spisu sem se dotaknil V pomembnosti zadovoljevanja višjih potreb. Tokrat naj spregovorim o zadovoljevanju nižjih, ki so pogoj, da sploh začnemo čutiti željo po potešitvi višjih. To ne pomeni, da so potrebe po hrani, pijači, stanovanju in varnosti kaj manj vredne. Še več. To so prvenstvene, bistvene, temeljne potrebe. Brez njih se je nemogoče začeti stegovati proti estetskim užitkom in samouresničevanju. T. i. nižje potrebe imajo torej še kako visoko vrednost, čeprav se človek, ki jih ima zadovoljene, tega bržkone niti ne zaveda. Komur se ni bilo treba boriti za preživetje, se zdi njihova potešenost sama po sebi umevna. Danes je materialni življenjski standard precej boljši kot pred 100 leti, vendar so naša prepričanja v veliki meri podobna prepričanjem naših babic in dedkov. Posledica je občutek praznine. S takšnimi prepričanji je bilo enostavno shajati v času, ko si je bilo treba trgati od ust, medtem ko danes zavirajo naše samouresničevanje. Človek, ki ima »vsega dovolj, da več ne ve, kaj v usta bi vtaknil,« je nesrečen, ko več ne ve, kaj bi počel sam s seboj. Nekoč so se borili za preživetje, za »vsak grižljaj skorje suhe, s katero so pregnali misel na prezgodnji mrak, s katerim mnogi že v ranem jutru prvih dni življenja so se snidli.« S »prezgodnjim mrakom« mislim na smrt, ki je v občutni meri kosila med dojenčki. Povezana je bila z revščino. Kjer je bilo revščine manj, je bila stopnja preživetja dojenčkov znatno nižja. Današnja umrljivost v najzgodnejšem obdobju življenja je zaradi višjega materialnega standarda in boljše zdravstvene oskrbe v primerjavi s stanjem pred stoletjem zgolj simbolična. Prav to je razlog, da se nam zdi smrt dojenčka neprimerljivo bolj kruta, kot se je zdela takrat. Predniki so razmišljali podobno kot danes Afričani, ki se držijo načela: »Otrok bo toliko, kolikor jih bo Bog dal.« Če en umre, pač naredijo drugega. Nič filozofije, samo akcija. Jasno, da je bilo našim babicam in dedkom hudo ob smrti otroka, saj je bil otrok njihovo največje in v nekaterih primerih celo edino premoženje. To zavedanje pa jim je hkrati vlivalo pogum za sprejetje naslednjega potomca. Zaploditev otroka je bila najboljša naložba v prihodnost, čeprav ni bila poceni. Nov otrok je namreč pomenil nova lačna usta. Kljub temu so se družine tako ali drugače znašle. Ko je otrok odrasel, so ga kaj hitro za hlapca ali deklo k premožnejši hiši dali. Otrok je tako hitro ugotovil, da življenje ni ujčkanje, zato je znal marsikaj potrpeti in z vsako stvarjo zadovoljen biti. To sta vrlini, ki se danes izgubljata. ■Ji fl ” - i. w '-‘■Tr* j* . j V* Nočem poveličevati minulih časov in zmotno zagovarjati domneve, da je bilo takrat bolje kot danes, čeprav je res, da so bili ljudje zaradi avtoritarne vzgoje - ki jim je vcepila strah pred očetom in Bogom ter sleherno drugo avtoriteto - bolj pošteni. Spoštovali so dogovore in čutili odgovornost za svoja dejanja in dejanja podrejenih. Danes lahko politiki in menedžerji lažejo v 'ksiht', kradejo, a se jim nič ne zgodi. Jasno, pri pisanju in sprejemanju zakonov je zraven vse preveč razvajenih 'pizdekov', za katere so etika in morala, odgovornost in vest deveta briga. Podobni so Hitlerju, ki je dejal, da je vest židovska izmišljotina. S takšnim ravnanjem prispevajo k razkrajanju vrednot in posledično razkrajanju družbe, kajti vrednote so vezivo, ki drži družbo skupaj in ji daje smisel. O tem sem pisal pred kratkim, zato še nekaj stavkov o zadovoljevanju potreb. Pred stoletjem se zaradi življenja iz rok v usta, Id je bilo prevladujoč vzorec v Evropi, ljudje niso 'presera-vali'. Pomembno je bilo, da imajo vsaj nekaj hrane in pijače, da jim ne teče na glavo in so pozimi kolikor toliko na toplem. Kar je bilo več, so bila za mnoge že nebesa. Tako so bili zazrti v boj za vsakdanji kruhek, da jim neumnosti niso šle po glavi. Niso razmišljali o drugem kot o delu, molitvi in seksu. Človek, ki je tako trdno na tleh, ne tuhta, ali se splača živeti. Ne čuti notranje praznine, ki razjeda materialno preskrbljenega reveža našega časa. Na prvi pogled bi lahko upravičeno rekli, da bi bilo za družbo veliko bolje, če bi se nas večina še vedno borila za preživetje, saj »med sitimi ritmi brez števila nesrečnikov je najti«. Nihče jih ni naučil, kako naprej, potem ko zadovoljijo nižje potrebe. Ne znajo narediti preskoka k zadovoljevanju višjih potreb, kar je naslednja razvojna stopnja. Če se ne povzpne na naslednjo stopničko, pa je človek frustriran. Lahko se sicer sprošča s pijančevanjem, žretjem in razvratom, vendar ga to ne bo osrečilo. Kino Delavski dom Zagorje Petek 19.2. ob 19.00 LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES, ZDA, rom. kom. Sobota 20.2. ob 19.00 OTOK V MESTU, kom. Nedelja 21.2. ob 19.00 LJUBEZEN,LOČITEV IN NEKAJ VMES Ponedeljek 22.2. ob 19.00 OTOK V MESTU Torek 23.2. ob 19.00 Film teater: VAMPIRSKA LJUBEZEN,rom.-fantaz. Gro. Petek 26.2. ob 19.00 SHERLOCK HOLMES, akc. pustol.misterioz.krim. triler Sobota 27.2. ob 19.00 DIVJE MRHE,najstniška kom. Nedelja 28.2. ob 19.00 SHERLOCK HOLMES Ponedeljek 1.3. ob 19.00 DIVJE MRHE Ponedeljek 1.3. ob 19.00 DIVJE MRHE Torek 2.3. ob 19.00 Film teater: SHERLOCK HOLMES Kino Izlake Nedelja 21.2. ob 19.15 OTOK V MESTU, kom. Nedelja 28.2. ob 19.15 DIVJE MRHE, najstniška kom. Kino Delavski dom Trbovlje ALVIN IN VEVERIČKI 2, druž. Četrtek 18.2. ob 10.00 kom.pust.sinhron. ob 18.00 TAHAN ob 20.00 AVATAR Petek 19.2. ob 10.00 ALVIN IN VEVERIČKI 2 ob 16.00 TAHAN ob 18.00 AVATAR Sobota 20.2. ob 10.00 ALVIN IN VEVERIČKI 2 ob 18.00 TAHAN ob 20.00 AVATAR Nedelja 21.2. ob 10.00 ALVIN IN VEVERIČKI 2 ob 18.00 TAHAN ob 20.00 AVATAR Ponedeljek 22.2. ob 18.00 ALVIN IN VEVERIČKI 2 Torek 23.2. ob 18.00 ALVIN IN VEVERIČKI 2 ob 20.00 V ZRAKU, kom. drama Sreda 24.2. ob 18.00 V ZRAKU ob 20.00 DENAR SVETA GROBAR, šokant.doku.,VSTOP PROST! Četrtek 25.2. ob 18.00 V ZRAKU ob 20.00 BOJ ZA KRI, triler/grozljivka Petek 26.2. ob 18.00 OBLAČNO Z MESNIMI KROGLICAMI, an.druž.pust. ob 20.00 BOJ ZA KRI Sobota 27.2. ob 10.00 OBUČNO Z MESNIMI KROGLICAMI ob 18.00 V ZRAKU ob 20.00 BOJ ZA KRI Nedelja 28.2. ob 10.00 OBUČNO Z MESNIMI KROGLICAMI ob 18.00 BOJ ZA KRI ob 20.00 V ZRAKU Ponedeljek 1.3. ob 18.00 OBUČNO Z MESNIMI KROGLICAMI ob 20.00 BOJ ZA KRI Torek 2.3. ob 18.00 OBUČNO Z MESNIMI KROGLICAMI Sreda 3.3. ob 18.00 OBUČNO Z MESNIMI KROGLICAMI Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek 18.2. ob 18.00 AVATAR, akc. Petek 19.2. ob 10.00 DIVJE MRHE, najst.kom. ob 20.00 PARANORMALNO, groz. Sobota 20.2. ob 17.00 AVATAR ob 19.30 PARANORMALNO Nedelja 21.2. ob 17.00 AVATAR ob 19.30 PARANORMALNO Sreda 24.2. ob 19.00 SHERLOCK HOLMES, akc. pust.misteri.krim. triler Četrtek 25.2. ob 18.00 SHERLOCK HOLMES Petek 26.2. ob 19.30 LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES, rom.kom. Sobota 27.2. ob 17.00 SHERLOCK HOLMES ob 19.00 LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES Nedelja 28.2. ob 17.00 LJUBEZEN, LOČITEV IN ob 19.00 NEKAJ VMES SHERLOCK HOLMES Kino Dol pri Hrastniku Četrtek 18.2. ob 10.00 DIVJE MRHE, najst.kom. Petek 19.2. ob 17.00 AVATAR, akc. Petek 26.2. ob 17.00 SHERLOCK HOLMES, akc. pustol.misterioz.krim. triler Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika/co knjižnje nagrade. Vabljeni k sodelovanju! Kupončke pošljite na naslov: GRAFIKA GRACER d.o.o. Lava 7b, 3000 Celje s pripisom: “KNJIGE" ime in priimek: točen naslov: Izžrebanci lahko nagrade DOdDIS’ dvignete na upravi ^ ^ ’ Grafike Gracer v Celju. —__ Tokratni dobitnik nagradne igre KNJIGE je: Tatjana Sapač Cesta Zmage 12a, 1410 Zagorje http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/ Z ZASAVCEM V KINO! Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah. Št. 52 Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Napišite iipe in priimek glavnega igralca, ki igra v filmu SHERLOCK HOLM£S! Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite na: Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna dobitnika dveh kinovstopnic, ki jih lahko dvignete z izvodom Zasavca in vašim osebnim dokumentom na blagajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju. Uredništvo Tokratna srečna izžrebanca sta: Žan Ostrožnik (Zagorje) in Marinka Mars (Zagorje) Sponzorja: Zavod za kulturo ■ Delavski dom Trbovlje in Kulturni center • Delavski dom Zagorje. Mali oglasi SLOVENIJE združenji Športnih zvez Olimpijski komite Slovenije v času od ponedeljka do petka, 15.02.-19.02.2010, organizira Smučanje z Olimpijsko kartico - 50 % popust pri nakupu dnevnih vozovnic na smučišču črni vrh nad Idrijo v času od 15.02.2010 do 19.02.2010. V obdobju od 1.12.2009 do 28.4.2010 pa imajo smučarji z olimpijsko kartico 10 % popust. Dodatne informacije: www.olympic.si, telefon 01 230 60 04; 012306028 - ga. Obalno planinsko društvo Koper v torek, 16.02.2010, organizira Pustni kolesarski izlet. Planinsko društvo Ljubljana-Matica organizira v sredo, 17.02.2010, nočno ledno plezanje-Mlačca (plezanje pod žarometi). Vodnik: Borut Naglič. Dodatne informacije: 01 23 12 645; E-pošta: info.pdljmatica@siol.net; http://www.pd-Ijmatica.si Planinsko društvo Šempeter v sredo, 17.02.2010, ob 18.00 vabi na potopisno predavanje Magde Šalamon: Jubilej Everesta in vzpon na Imja. Predavanje bo potekalo v avli OŠ Šempeter. Dodatne informacije: DdsemDeter@email.si: 035701944,031501244 Plesna zveza Slovenije organizira od 19.2. do 21.2.2010 prireditev Plesni vikend v Rogaški Slatini. Izvajalec: PK LUKEC, info@lukec.si. Dodatne informacije: ++3861 430 22 84, www.plesna-zveza.si, info@plesna-zveza.si Planinsko društvo Ljubljana-Matica organizira tečaj turnega smučanja na Komni, ki se bo izvajal od 19.02.-21.02.2010 na Komni (teorija in praksa turnega smučanja). Vodnik: Borut Naglič. Dodatne informacije: 01 23 12 645; E-pošta: info. pdljmatica@siol.net; http://www.pd-ljmatica.si Športna zveza Tržič v sodelovanju s strelsko sekcijo ŠD Lom v soboto, 20.02.2010, organizira 2. memorial Andreja Šmitka v streljanju z zračno puško. Tekmovanje bo potekalo v streljanju z zračno puško v 6 starostnih skupinah za ženske in moške. Dodatne informacije: meglican@siol.net: www.lomDodstorzicem.si: SDOrtna.Zveza.Trzic@T-2.net: www.sztrzic.si: Plesna zveza Slovenije organizira v soboto, 20.02.2010 prireditev Valentinov ples v PK Fredi, Ljubljana. Izvajalec: Društvo Vrtnica Lj., lkarel@siol.net. Dodatne informacije: ++386 1 430 22 84, www.plesna-zveza.si, info@plesna-zveza.si Plesna zveza Slovenije organizira v soboto, 20.2.2010, info@plesna-zveza.si Pustni ples v Celjskem domu, Celje. 1 430 22 84, www.plesna-zveza.si, Društvo ljubiteljev gibanja Izziv organizira četrto prireditev v sklopu »SmučarSKI izziv«, ki bo v soboto, 20.02.2010 na Golteh. Brezplačne aktivnosti:test smuči, smučanje po VSL progi, nagradne animacijske igre, smučanje s člani slovenske DEMO vrste, primerjalna zabavna smučarska tekma. Kontakt: www.sport-izziv.si Planinsko društvo Grmada Celje organizira v soboto, 20.02.2010, spominski pohod Dušana Kranjca na Smrekovec. Dodatne informacije: Franc Šinko: 031 383 591, Mišo Primc: 041 324 242 MDO Podravja organizira v soboto, 20.02.2010, zimsko srečanje dijakov in študentov Podravja. Dodatne informacije: Urška Kocbek, 031 424 416 PD Bajtar Velika planina organizira v soboto, 20.2.2010, pastirčkove igre in pustni smuk na Veliki planini. Dodatne informacije: Bons Pohlin, 041 577 625 PD Viharnik organizira v soboto, 20.02.2010, izlet na Veliko planino. Dodatne informacije: Borut Vukovič, 031 805 686 Planinsko društvo Pošte in Telekoma Ljubljana, vodniški odsek v soboto, 20.02.2010, organizira lahko snežno turo po PD Črnuče, izletniška sekcija organizira v soboto, 20.02.2010, pohod »Ljubelj-Košutica-Hajnževo sedlo-Ljubelj (6 h). Tip ture/težavnost: zimska; dodatne informacije: PD Črnuče, PD Radlje ob Dravi, v soboto 20.02.2010, organizira izlet »E6 Janče - Kucelj -Planinsko društvo Ljubljana-Matica organizira zimski vzpon: Jezersko, Dolgi hrbet Grosuple«. Teranova Planinsko društvo Ljubljana-Matica v soboto, 20.02.2010, organizira nezahtevni turni smuk »Debela peč, 2014 m »( Pokljuka, Blejska koča,Debela peč, Pokljuka), ki bo trajal 6-7 ur. Zborno mesto: Ljubljana. Informacije: Marko Habjan Planinsko društvo Tržič, mladinski odsek, v soboto, 20.02.2010, organizira sankanje v Tamarju. Informacije: Stanko Zavod za kulturo, šport in tunzem Žalec, OE Šport, vabi na »Smučarski izziv« na Golte 20.2.2010, ki bo v soboto, V soboto, 20.2.2010 bo v Bohinju zopet prav poseben dan. Smučarsko društvo Bohinj organizira Bohinjski maraton v teku na smučeh. Poleg tega vas obveščamo, da bo v petek 19.02.2010 tretja tekma za Pokal Bohinja v veleslalomu, info center: 040 572 611. ilPD Ožbalt-Kapla, v nedeljo 21.02.2010, organizira pohod »Cvetkovski vrh - Formin - Bori«. Obalno planinsko društvo Koper v nedeljo, 21.02.2010, organizira snežno turo »Ribnica«. Planinsko društvo Ljubljana-Matica v nedeljo, 21.02.2010, organizira nezahtevno snežno turo »Veliki Mavrinc, 1561 m«(Kranjska Gora, V. Mavrinc, Koča na gozdu, Kranjska Gora), ki bo trajal 4-5 ur. Zborno mesto: Ljubljana. Dodatne informacije: Andreja Tomšič 01/23-12-645; www.pd-ljmatica.si, pdljubljanamatica@pzs.si. Planinsko društvo Matica Murska Sobota organizira v nedeljo, 21.2.2010,Valentinov pohod po PPP (štirje letni časi na PPP - zima). Dodatne informacije: Jože Ružič, 041 614 672, 02/ 543 10 53, ruzicjoze@siol.net Planinsko društvo Logatec organizira v nedeljo, 21.02.2010, pohod »Moravška planinska pot« (6 ur). Prevoz: avtobus; vodnik: Alenka Mrak, kontakt: 01 75 41 593,041 544 561 PD PT Ljubljana, vodniški odsek organizira nedeljo. 21.02.2010, lahko snežno turo na Struško, 1944 m (Karavanke); vodja odseka: Mateja Kalič 041/967 715; pd.telekom@siol.net www.pddrustvo-ptlj.si Namiznoteniški klub Bela Krajina ob 10 letnici kluba in v okviru prireditev ob prazniku občine Črnomelj 2010 prireja mednarodni turnir v namiznem tenisu za rekreativce. Turnir bo potekal v nedeljo, 21.02.2010, v telovadnici OŠ Mirana Jarca v Črnomlju,Ulica Otona Župančiča 8. Dodatne informacije: Damjan Dule (040 857 959). PD Horjul vabi v nedeljo, 21.02.2010, ob 18.00 na predavanje Matica Smrekarja: Vpliv svetlobe na ljudi in okolje, ki bo v mali oglasi » " ^ Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam V Hrastniku , Novi Log 11, prodam dvosobno stanovanje 42 m2, zelo ekonomična razporeditev, center mesta, inf. tel 040 858 173 Prodam HIŠO v Spodnjem Logu pri LITIJI Hiša 360m2. klet, pritličje + mansarda Parcela: 753 m2, leto izgradnje: 1995, 2 garaži, bazen... Cena po dogovovoru, info: 041 679 881 Prodaja se FORD MONDEO KARAVAN diesel, 2003 letnik, mišje sive barve, lepo ohranjen, cena: 4500C. Info: 041 617 878 Storitve Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VHS kaset na DVD, montaža videa in zvoka. Za več informacij pokličite 040 511 237 - Rožle Živali Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.:041 393 432. NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): Kofetkanje s preteklostjo - 7. del Gamsemi, 10. januan 1248 \A/ilbir§a je prikimala... V V Zato je notar Viljem oznanil, da naj vsi prisotni pripravijo svoje pečate. Povedali smo že, da tiste čase skoraj nihče od nižjega plemstva ni znal ne pisati, ne brati. Pa marsikateri visoki gospod tudi ne. Pisanja vešči so bili cerkveni in samostanski pisarji, le redki visoki dvori so premogli kancelarske pisarne. Zato so za potrditev svoje volje ali pravne verodostojnosti dokumenta uporabljali pečate. Ti so običajno vsebovali grb lastnika pečata in ob robu njegovo ime z nazivom. Zgodnje srednjeveški, še v romaniko segajoči pečati, so bili največkrat trikotne oblike. Tak je bil Wersov in Konradov. Pri Wersovem je ugotovljeno, da je bil tudi mojster, ki mu je pečat izdelal, nepismen. Saj mu je dve črki na pečatu pomotoma zamenjal. Viljem je dal znak pomočniku. Ta je pristopil k pergamentu in poravnal pečatne trakove. Ti so bili iz ostankov strojene kože, iz katere so izrezali gladki del, namenjen za pisanje dokumenta. Tako pripravljeni koži so nekoč dali ime pergament. Prvi par trakov z leve je vdel v pečatno skodelico. Ta je bila v naprej pripravljena iz čebeljega voska s privihanim robom. Stopljeni pečatni vosek tako ni mogel steči iz skodelice. Prvi je seveda pečatil Konrad. Zato, ker je bil najbolj pomemben in zato, ker je šlo za njegovo hčer. Prav posebej pa še za to, ker Wilbirga kot ženska ni smela imeti svojega pečata po tedanjemu plemiškemu pravnemu redu. Torej je Konrad pečatil tudi namesto nje. To nadomestno pečatenje je iz listine moč tudi razbrati. Pisar je še v času branja segrel pečatni vosek. Zdaj ga je vlil v skodelico tako, da je prekril ob trakova. Nato je Konrad, v zmerno ohlajenega, vtisnil svoj pečat. Takoj za njim je pečatil kaplan Štefan, ki je predstavljal freisinško oblast in prejemnika posesti. In nato priče po vrsti in stanu primerni pomembnosti. Pa poglejmo, kdo vse so bili: Hilprand iz Preddvora je bil Wersova priča. Nekakšen bližnji sosed iz doline Kokre, verjetno ministerial njegove matere Münze. Lahko tudi bojni tovariš s skupnih roparskih pohodov. Za nas je pomemben Ditrik z nam bližnjih Rovišč, kar zgodovinarjem potrjuje domnevo o obstoju utrjenega dvora na Rovišču. Omemba tega dvora ga potrjuje že tja v leto 1Z26, prav tako ob pečatenju neke listine. Kot zanimivost vasi Ro-višče naj povemo, da so še v letu 1300 v ustanovni listini mekinjskega samostana klaris poimensko omenjene štiri kmetije (hube) za vzdrževanje tega prvega samostana klaris na nekdanjem Kranjskem. Za Markvarda iz Seynie se do danes ni izvedelo nič. Je pa med zadnjimi pečatil tudi naš bližnji ministerial, Ulrik s Save pri Litiji, kar zagotovo ponazarja njegov položaj, stan, v družbi - nižji, enoščitni vitez, tudi milit. Danes nam v takih in podobnih zgodovinskih listinah navedene osebe preko svojih imen, nazivov in vrstnega reda pečatenja razgrinjajo pravna in kulturna dogajanja tedanje dobe. Vsebine listin pa nam edine verodostojno povedo o odnosih, kulturi, dedovanjih, vojskovanjih, visoki politiki in podobno. Pečatenje je torej uspelo. Notar Viljem je skrbno zvil pergament tako, da ni poškodoval na trakovih viseče pečate. Povezal ga je s tanko svileno vrvico in ga vtaknil v svojo, za podobne namene posebej sešito, nepremočljivo torbo. Vitezi so si segli v roke, Konrad in Werso prav nerada. Wilbirgo so pa prezrli. Med moško družbo kljub dogodku ni sodila. Zato se je, ko so na mizo začeli nositi jedi, umaknila ven in med ljudmi poiskala ka-stelanovo ženo Margareto. Skupaj sta se napotili na grad, k njeni materi Kunigun-di. Tudi Werso, njegova priča Hilprand in trije oboroženci iz spremstva so, ne da bi pokusili grižljaj okusnih jedi, zajahali konje in brez pravega slovesa počasi izginili v megleni gozd. Odsihmal je izginil tudi iz Wilbirginega življenja in spomina. Smrt je Wersa kmalu našla. Takšna, kot si jo je zaslužil. M.K. Material za izdelavo: -Uporabimo predmete, ki jim želimo dati novo podobo, to je lahko star stol, omarica, pladenj, šatulja, posoda, škatle iz papirja, oz. predmet po izbiri; - brusni papir, belo akrilno barvo, papirnate serviete z zanimivimi motivi, akrilni lak z leskom ali brez njega, čopič, škarje, dodatke po izbiri: trakove, perlice... Postopek izdelave: Predmet, ki ga želimo prenoviti očistimo, rahlo pobrusimo z brusnim papirjem in prebarvamo z belo akrilno barvo. Papirnate škatle samo pobarvamo z belo. Počakamo, da se barva posuši. Prtičke razslojimo, ker se uporabi samo zgornja potiskana stran prtička. Z akrilnim lakom premažemo del predmeta, ki ga prenavljamo. Pomembno je, da začnete z delom na predelih predmeta, ki so težje dostopni, na primer, pri stolu na njegovi notranji strani sedišča. Z akrilnim lakom premažemo belo površino in nanjo položimo zgornji potiskani sloj prtička. Takoj ga previdno premažemo z akrilnim lakom. Postopek ponavljamo od zapletenih površin, do tistih, ki so lažje dostopna. Potrebno je biti pozoren, da pri nanosu laka s čopičem ne pritiskamo prevečkrat po položenem prtičku, ker se nam ta lahko zmečka. Če se to vseeno zgodi, odstranimo poškodovan prtiček in nanesemo novega. Ko z nanosi končamo, izdelek posušimo. Suhega lahko dodatno okrasimo s trakovi, barvo, raznimi perlami..., Na koncu vse skupaj še enkrat prelakiramo. Tako zaščiten izdelek lahko dolgo služi svojemu novemu namenu. Naj vas spremlja pomladno in ustvarjalno razpoloženje. Severina Trošt-Špro%ar Celje - skladišče D-Per 6/2010