Ljubljana, dne 23. novembra 1&29 Poštnina plačana v gotovini. jzhaia vsako soboto. Celoletna naročnina Din 60-—, polletna Din 30-—, mesečna Din 5-—. Kokopisi se ne vračajo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica 23, telefon št. 2552. Čekovni račun št. 15.420. Zmede v Avstriji. Iz Avstrije prihajajo zadnje čase šarmantne vesti o nameravanem prevratu. Te vesti potrjujejo vsi dogodki in ysa odkritja zadnjih dni. Po vojn sta se v Avstriji osnovali dve b°ini organizaciji: na eni strani fašistični »Heirmvehr«, na drugi strani soci-ialistieni »Schutzbund«. Med tema dvema organizacijama se vrši neprestana borba, ki često zavzame obliko dejanskih spopadov. V poslednji dobi so se ta nasprolslva mečno poostrila, in postala eden glavnih vzrckov padca vlade dr. Seipla, katerega dolžijo tesnih zvez z »Heirn-wehrorm. Ta organizac ja, slična italijanskemu fašizmu, ne stremi le za pre-Pf rcd m Avstrije v velenemški smeri, tenr eč si je celo nadela nalogo: stopiti fia krmilo Avstrije ter udeijstviti zopet nekeko hebsburško monarhijo, predvsem na škodo slovanskih nasledstvenih držav. V ta namen je stop la v zvezo z madžarskimi in italijanskimi fašisti, pa tudi akcije bolgarskih komi tov so jim bile dobrodošle. Ker se težnje »Heimwehra« kr jejo z interesi italijanskih, madžarskih in bolgarskih fašistov, so povsod naleteli na i lep odziv ter vsestransko podporo. | Brig- rijo so pridobili tem lažje, ker se j ta pripravlja, da stopi pred haško konferenco s ponovnim moledovanjem za I znižanje reparacij, dasiravno so ji bile te reparacije doslej postopoma znižane od prvotno določenih 25 milijard ?k* h frankov na 555 m;lij"nov, poleg ten-' pa znatno omiljeni plačlni pogoji. Iste težnije ima tudi Madžarska, ki jfe že dolgo v rokah fašistov. Italijanski fašizem, zainteresran vedno povsod, kjer bi še moglo škodovati naš m interesom in našemu ugledu let gospodarskim koristim, podpira njihove težnje, jim obljublja in dejansko daje svojo vsestransko podporo in s lelrt predslavlja jedro in moralno s lo prevratnikov. Zadnje čase so stepili v vrste »Heim-wehrovcev« tudi n?ši politični emigranti z bivšim avstrijskim generalom Sar>-koMčem in pobegi m dr. Paveličem na čelu. Sekundirajo jim komunisti, ki imajo nalog: stopiti v akcijo povsod/ kjer gre za afront, naperjem proti obstoječemu redu. Zlasti zadnji dogodki v Zagrebu in dejstvo, da so bile odkrile mrčne zveze frankovcev z faš sli, so potrdile to domnevo v polni meri. Nikakor ne gre, da b s temi dogodki spravljali v zvezo tudi samo kak delček Hrvatov, femveč igrajo tu vlogo poedini, plačani intriganti, pri katerih še ramp ob ram udejstvujejo komunisti in fašist* z očividnim namenom: povzročili splošno zmedo, prikazati inozemstvu našp državo v luči neurejenih razmer ler Se na ta način približali svojim — sicer razdvojenim in nasprotujoč ni ši Ciljem. Ost leh intrig je naperjena ludi-proti nr>si državi. Težko bi bila priza*-deta Češkoslovaška, kateri žele od-škrnili Slovaško in — morebiti iudi Poljska. Zadnje čase se je morala zavesti še Rumunija, ki vedno bolj ofnčuf? posledice simpatij in medsebojne pod- pore italijanskega in madžarskega fa-šjs&ma. Upajmo pa, da se bodo vsi ti poizkusi v, najkrajši dobi razblinili v nič, ker se težnje tega internacionalnega fašistič- no-komunističnega kartela nikakor ne krijejo z interesi drugih velesil, ki bi ob poizkusu uresničenja prevratnih načrtov nikakor ne mogle stati pasivno ria strani. Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) Zadruge se zamorejo združevati potom zvez v skupne upravne enofe. Zadružne zveze so običajno osnovane na podlagi omejenega jamstva. Njene članice so vpisane zadruge, ki tudi izvolijo zadružni zvezi načelstvo in nadzorstvo ter poleg tega vživajo druge — v. pravilih določene pravice in ugodnosti. Zveza oskrbuje preoslajajočo gotovino včlanjenih zadrug ter 9krbi, da do--be zadruge cenene kredite v slučaju potrebe. Zvezam pristoji tudi pravica revizija včlanjenih zadrug. V interno poslovanje svojih članic pa se zamore vmešavati le toliko, kolikor ji dovoljujejo pravila ali pa posebne obveze istih. Vse zadruge brez razlike so podvržene revizijskemu zakonu iz 1. 1893, ki dolloča, da mora bdi vsaka zadruga najmanj enkrat v treh letih pregledana v vsem poslovanju po zadružnem revizorju. Kjer so zadruge včlanjene v kateri izmed obstoječih revizijskih zvez, pripade pravica revizije zvezam. Ne-včlanjene zadruge pa revidirajo od višjega deželnega sodišča imenovani strokovnjaki. Po vrstah trgovskega opravila delimo te zadruge na: 1. kreditne in hranilne zadruge, ki se bavijo z denarnimi posli, 2. konsumne zadruge, nabavljajoče članom njihove potrebščine, 3. zadružna skladišča, 4. kmetijske zadruge, 3. gradbene in stanovanjske zadruge, 6. zadruge za skupni nakup in prodajo, 7. proizvajalne zadruge. Poleg dosedanjih naštetih oblik trgovske tvrdke obstoje še razna priložnostna trgovska udruženja, v katerih se zbere več oseb ali trgovskih tvrdk, da izvedejo kaka večja podjetja, n. pr. zgradbo komunikacij ali velikih stavb, sanacijo (ozdravljenje) kakega podjetja, ki je zašlo v gospodarske ali denarne težkoče in slično. — Tako začasno udruženje se imenuje sindikat ali konzorcij. Osebe, ki konzorcij zastopajo na zunaj, morajo biti prijavljene trgovskemu sodišču. Od vloženih deležev posameznih članov konzorcija je odvisen njihov delež na dobičku, ako konzorcijalna pogodba ne predvideva drugačne razdelitve. Trgovsko pomožno osobje. Ker trgovec pogosto ne more sam opravljati vseh svojih poslov, mora mnogokrat nastaviti pomožne moči, da opravljajo gotove posle namesto njega. Po vrstah opravila, ki ga vrši pomožna moč razločujemo: 1. Trgovske pomočnike (sotrudnike), katere navadno vzgoji trgovec v svoji trgovini iz vajencev. Naloga le teh je predvsem: streči strankam in skrbeti za red in snago v trgovskih lokalih. 2. Pisarniško osobje, med katere spadajo: pisarniški pripravniki (praktikanti), blagajničarji, dopisovalci (korespon-denti) in knjigovodje. Ti oskrbujejo vse pisarniške posle, vodijo knjige, korespondenco, kakor tudi vse računske posle trgovine. 3. Pooblaščenec, ki ga trgovec pooblasti, da sme zanj sklepati samo nekatere pošle, n. pr.: nakup blaga, in-kaso računov, prodaja blaga in zbiranje naročil itd. Vsako opravilo, ki ga sme v imenu trgovca in za njegov račun sklepati, mora imeti posebno pooblastilo. Lahko ije na enem samem pooblastilu naznačenih več vrst opravil. Za kupčije, 1 so jih sklenili pooblaščenci jamči rgovec le v ioliko, kolikor je to v pooblastilu izrecno zapopadeno. 4. Prokurist je generani pooblaščenec gospodarjev ter ima pravico za tvrdko Podpisovati s pristavkom: per procura -'P. p.). Pravice prokuristov so določene s trgovskim zakonom, ki jim podeljuje Pravo sklepanja vseh trgovskih opravil za svojo tvrdko, jo pravnoveljavno zastopati pred sodiščem ter nastavljati in odpuščati pomožno osobje. Nima pa pravice obremenjevati nepremičnin svo-•e9a gospodarja, kakor tudi ne more svoje prokure odstopiti tretji osebi ali imenovati drugega prokurista. Tudi v slučaju, da bi gospodar hotel [a prava prokurista omejiti, nima ome-utev nasproti tretjim osebam nikake veljave. Prokufst mora biti javljen trgovskemu sodišču in njegovo ime poleg njegovega overovljenega podpisa registrirano v trgovskem registru. Ako trgovec Prokuristu odvzame prokuro, mora to ■stotako javiti sodišču, da ga izbriše iz registrov. Poleg teh — trajno nameščenih pobožnih moči, imamo mnogokrat tudi začasne nastavljence zlasti za spremlje-vanje nakupljenega ali prodanega bla-9a ter pooblaščence za prodajo in razne provizijske zastopnike. Trajno nameščene pomožne moči sprejema in odstavlja gospodar v soglasju s trgovskim in obrtnim zakonom. Namestitvena pogodba je lahko pismena ali ustmena. Trgovske pomožne obrti. Obširnost trgovskih opravil, oddaljenost in pomanjkanje poznanstva ter časa je prisililo trgovca, da si poleg lastnih nastavljencev išče drugod pomoči, k' naj ga seznanijo z neznanimi trgovskimi krogi, obveščajo o položaju na Mih trgih ter oskrbujejo nakup in prodajo tam, kjer on sam iz katerikolih razlogov ne more priti v neposredne stike. Ta potreba posredovanja je rodila nove, samostojne trgovske obrti: meše-tarja, agenta in komisijonarja. Z razširjenjem trgovine je narastel ludi blagovni promet; vsled česar so nastala razna prevozna podjetja, pred'- . vsem: železnica, rečna in morska plo-vitba, avtobusna prevozništva in v zadnjem času tudi zračna plovba. Odprema blaga potom trgovskih pro- > metnih občil zahteva poznanje raznih prevoznih tarif in urganc, carinskih predp sov i. dr. Ker trgovec mnogokrat ne more biti o vsem tem poučen, so nastala špedicijska (odpremna) podjetja. Ker trgovec v slučaju poškodovanja/ ali kake druge izgube na odposlanem blagu vso škodo težko utrpi sam, si jb * pomagal z ustanovitvijo raznih zavarovalnih ustanov, pri katerih zavaruje navadno potom špediterja blago za slučaj' poškodovanja ali izgube med potjo. ■ - Razširjenje trgovine po celem svetu je navezalo v stike trgovce iz najraz-. ličnejših, oddaljenih krajev. Važno za . vsak trgovski sklep pa je, da se proda- t jalec in kupec v ,gospodarskem oziru ’ medsebojno popolnoma poznata,' ker! sloni velik del današnje trgovine na medsebojnem zaupanju. Zato so nastala' razna investiteljska (poročevalna ali informacijska) podjetja, ki zb rajo podatke o gospodarskem položaju posameznih trgovcev in na željo o tem stanju obveščajo interesenta. Često trgovec ne razpolaga z zadostno gotovino ali zadostnim jamstvom, da bi zamogel nakupiti blaga v dovoljni množini, nasprotno pa ve, da bo to. blago lahko in dobro prodal. Poleg tega mu je znano, da si nabavi zaželjeno blago z mnogo manjšimi stroški ter po znatno nižji ceni, ako ga kupi večjo množino obenem. Mnogokrat je carina za uvoženo blago tako visoka, da ije ne more obenem plačati v skupnem znesku. V takih slučajih mu priskočijo na po-' moč skladiščna podjetja, ki prevzamejo odgovornost za blago nasproti dobavitelju ali carinski upravi dn ga v manjših množinah oddajajo trgovcu proti plačilu odgovarjajočega zneska, v katerem je poleg vrednosti oddanega dela blaga vračunana tudi odpadajoča vsota carine, dalje eventuelno pogojeni odstotek jamčevine za prevzetje cele količine. blaga in poleg tega odpadajoči stroški skladiščnega podjetja. Skladdščna podjetja Si zaračunajo poleg skladiščnine in lastnih manipulacijskih in tujih stroškov še gotov odstotek od celokupnega zneska. Mešeiar. Kadar trgovec ne more sam najf kupca, se poslužuje v ta namen meše-tarjev. Razlikujemo privatne in javne mešetarje. Položaj mešetarjev nj povsod jednak in je od pogojenega posla odvisen in določen njegov zaslužek. Javni mešetarji pa so podvrženi predpisom in določbam odgovarjajoče borze. Ti predpisi določajo točno nijihove pravice in dolžnost . Mešetar ne sme sklepati trgovskih opravil za svoj račun. Tudi ne sme prevzemati za sklenjeno kupčijo nikakega jamstva. Trgovske posle mora sklepati osebno brez vsakega posredovalca ter je dolžan držati v strogi tajnosti vsa zaupana mu navodila, kakor tudi vse sklenjene kupčije. Mešetar vodi o svojih posl h dnevnik, v katerega vpisuje vse sklepne tiste o sklenjenih kupčijah, podpisane cd stranke katero zastopa, kakor tudi od kupca. Kslki Predno Se podaš v kako p-djetje, vedno tečno prevdariš: kake koristi, kak dobiček ali kako škodo utegneš meti od tega. Ravnotako moraš preračunati, koliko te stane kak za prodajo namenjen predmet z vsemi stroški vred, ako hočeš biti obvarovan nepričakovanih izgub. Izračunavanje lastne cene za vsako posamezno blago imenujemo: kalkulacija. To izračunavanje je za vsakega trgovca življenskega pomena. V veliki večini slučajev je napačna kalkulacija vzrok trgovskega neuspeha, mnogokrat celo upropast tudi velika trgovska podjetja. Pravilna kalkulacija nas zavaruje pred nepričakovanimi pasivnimi letnimi Agent. Podobne posle vrši agent, k-i oskrbuje prodajo blaga za svoje tvrdke. Njihovo službeno raizmerje je odvisno od s trgovcem sklenene službene pogodbe. Ker ne sklepajo kupčij v lasttnem imenu, marveč samo za zastopano tvrdko, jim zakon razen predpisanih pooblastita h pisem m legitimacij ne določa posebnih dolžnosti. V glavnem razlikujemo potovalnega in štelnega agenta (krajevnega zastopnika). Prvi potuje za svojo tvrdko navadno na njen račun ter prejema za sklenjene prodaje primeren odstotek provizije. Običajno prejema tudi dijete, ali povrnjene vzdrževalne stroške, ali pa stalno plačo. — Krajevni zastopniki pa navadno poleg prov zije cd prodaje ne prejemajo ničesar. Agenlumi posel je danes že tako razširjen, da skoro ne moremo najti vrste trgovine, v kateri bi ne iskal agent zaslužka. Ako agent ni obenem stalni nameščenec zastopajoče tvrdke, zamore vršiti agenturne posle tudi za dve ali več tvrdk obenem. Stalno plačanemu agentu pa z^m-re njegov službodajelec prepovedati zastopanje drugih tvrdk. (Nadaljevanje prihodnjih.) bilancami, poleg tega pa nam daje možnost lrez-re konkurence. Kako kalkulirsmo? Obstoji mnogo načinov. Mi se hočemo bavi'i 7. najenostavnejšim in vsled tega n a'bolj razumljivim. V glavnem bi delili trgovsko kalkulacijo v dvojno in sicer v nakupno in v prodajno. Predno se odločimo za nakup kakega blaga, smo dolžni točno se poučiti o prodajnih razmerah in cenah v kraju kjer nameravamo blago razpečali. Dalje se moramo natančno pouo ti o prevoznih tarifah; na kar se šele odločimo lahko za nakup. Recimo, da hoče trgovec nakupiti za svoj okoliš 1 vagon koruznega zdroba. Dal si je predložiti vzorce in cenike Posameznih mlinov in veletržcev ter Primerjal na eni strani njih kvaliteto, Ceno, oddaljenost ki pride v poštev pri razliki v voznini, kakor tudi druge nakupne pogoje, pri čemer je še posebej upoštevati plačilni termin, kar ie lahko ‘zguba ali dobček na razliki v obrestih. Ko je na ta način primerjal ponudbe gnanih mu ivrdk, mu ni bilo težko izbrati med ponudbami najbolj odgovarjajočo firmo. Sedaj pa k računu, da ugotovi s Štefkami, ako se mu pri domačih tržnih razmerah nakup izplača, al ne. V nadrobni prodaji stane v njegovem okolišu kg koruznega zdroba Din 5 —. Kon-sum je povoljen in krog njegovih odjemalcev mu je porok, da bo doglednem času blago oddal. Poročila blagovnih borz kažejo tudi stalne cene, kar sicer ne izključuje kake nenadne višje sile, katere pa ob reelnem računu ne moremo jemati v poštev, ker bi lahko na ceno blaga nepričakovano ttudi ugodno ^Pl vala. Odloči se tedaj za nakup — ako mu nakupna kalkulacija pokaže vsaj nekoliko gotovega dobička. Ugotoviti mora točno, koliko ga stane 1 kg zdroba, postavljenega v lastno skladišče. Da je naša kalkulacija točna, moramo najprej izračunati režijski odstotek, 1q ie: dognati moramo v kakem pro-centualnem razmerju so naši ysakoletni režijsk' stroški, kakor: plače uslužbencem, najemnine lokalov, obraba inventarja, kurjava, davščine etc. nasproti vsakoletnemu prometu — odnosno prodaji blaga. — Ker smo izkazali v pretečenem letu 500.000-— Din skupino prodanega blaga in so naši skupni režijski stroški znašali istočasno Din 25.000 —, Ukazuje razmerje režije nasproti prometu 5 : 100, kar je jednajko 5%. v Nakupni kalkularijski račun se običajno napravi pri žitu za 100 kg, lahko Pa tudi za 1 kg, dočim je drugod zopet Potrebna kalkulacija na hektolitre, litre, metre aji komade. V našem slučgju gre za kalkulacijo 1 vagona koruznega zdroba in Jjodejno to kalkulacijo izvrgli za 100 kg. Na mestu, v vagon postavljeni zdrob nas stane za 100 kg . . . Din 415*— Voznina za vagon je Din 750 — torej za 100 kg . . » 7-50 Razne druge pristojbine, kakor: užtnina, Ipri inozemskem blagu tudi carina, stroški špediterja) kaldrmi-na etc. znašajo v našem primeru za celi vagon Din 420-—, ali za 100 kg . . . » —'42 Stroški za nakup: potovanje = Din 280 —, ali za 100 kg » —'28 Pri zdrobu moramo odra-čunaiti tudi 1% za kalo, torej ina 100 kg................. » 4’15 Odbitek 5 % za režijski strošek.............................» 20-75 Za prevoz v naše skladišče računa voznik od voza z 2.000 kg Din 35'—, torej od 100 kg..........................» 1-75 Tedaj ngs stane 100 kg v skladišče postavljenega zdroba........................Din 449-85 Ker je nadrobna prodajna cena v našem okolišu Din 500-— za 100 kg, se nam nakup izplača in bomo v tem slučaju kupčijo sklenili. Če bi bile vse te številke točno vnaprej ugotovljene in bi se krile s faktičnimi izdatki za blago, bi lahko ta kalkulacija ostala obenem tudi kot prodajna kalkulacija. Ker nas stane 100 kg zdroba Din 450-—, prodajamo ga pa po Din 500 —, delamo z dobičkom Din 50 pri 100 kg ali v procentih 10%. Mnogokrat pa je točna nakupna kalkulacija vsled nestalnih cen in drugih razlogov nemogoča. V takem slučaju nam je dana le možnost točne prodajne kalkulacije. Ker je način računanja isti, naj nas sledeči primer seznani tudi s kalkulacijo za iz inozemstva uvoženo blago po komadih, kar je nekoliko bolj komplicirano, ker moramo poleg carinskih :n špedicijskih stroškov jemati v poštev valuto. Gre se za dobavljene nam jeklene izdelke, n. pf, pile iz Francije, kjer smo jih potom našega posrednika kupili 1000 komadov. Račun dobavljajoče nam tvrdke se glasi na frankov 5.400- —. Račun špediterja znaša švicarskih frankov 32-50, /franc. fr. 122-50, avstr, šilingov 72-50 ter Din 125-40. Voznine smo plačali še posebej Din 240'—. Carinski stroški z všteto carino so znašali Din 3.100-—. Prevoz v skladišče Din 40-—. Po kakšni ceni bodemo prodajali la-v hko komad, oziroma, koliko nas stane komad postavljen domov? Zračunali bodemo najprej, koliko nas stane 'cela pošiljka v dinarjih ter potem delili s 1000, da tako -dobimo lastno ceno enega samega komada. Nakupna cena glasom fakture dobavitelja znaša franc. fr. 5.400- — . Franke moramo plačati po Din 2-23, kar nam da vsoto..........................Din 12.042' — Račun špediterja znaša: švic. fr. 32-50 po Din 10-95 » 355-87 dalje franc. fr. 122-50 po Din 2-23.........................» 273-18 .avstr, šilingov 72-50 po D n 7-95 ...... » 576-37 in konečno v dinarjih še » 125-40 .V gotovini plačana voznina .......................... » 240 — Prenos . . . Din 13.612-82 Prenos . . . Din 13.612-82 Carina in carinski stroški » 3.100-— Prevoz v skladišče . . » 40-— Pribitek 5% režije od Din 12.042 » 502-10 100 komadov nas stane Din 17.254-92 Torej nas stane posamezn:, domov postavljeni komad Din 17-25 oziroma Din 17- 26. Slično izračunamo po tej metodi na enostaven način lastno ceno vsakega blaga. Kadar gre za dobavo različnega blaga v eni in isti pošiljki, je račun nekaj težji; vendar še vedno zelo jedno-staven. V takem slučaju moramo sešteti in v dinarje izpremeniti vse stroške, kolikor smo jih imeli s celotno pošiljko ter dobljeno blago razdeliti v skupine, ki so glede carine in prevoznih stroškov enaiko tar firane. Stroške imamo potem po skuipni primerjavi z vsoto prejete fakture razdeliti tako, da dobimo stroške v procentih, ki jih priraču-namo k posamezni vrsti in skupini blaga ter na ta način dobimo lastno ceno poednega komada. O tem v eni prihodnjih številk. Gospodarske beležke. . Dviganje naših državnih papirjev. Pretekli teden je naša Vojna škoda ponovno poskočila za nadalnjih 7 točk, tako, da notira sedaj 438 Din. Istotako kaže Blairovo posojilo ten-••denco navzgor. Zanimanje zanj je zlasti v Sloveniji veliko. Pred pocenitvijo kave. !' Nadprodukcija Amer ke se kaže tudi v kavinem pridelku, vsled česar so priti čele cene kavi stalno padati. Brazilija, ki je največji svetovni pridelovalec ka-i ve, ni še prodaila lanskih zalog; leto-• šnja letina pa je še ugodnejša od lan-j ske. V Hamburgu je kava Santos noti- i rala letos marca meseca 106 mark, se-: daj stoji na prbližno 67-50. Novi vrelci nafte? J V bližini Bjeline domevno ležijo ' močn, bogati vrelci nafte. Pred dnevi so pričeli z vrtanjem, ki utegne izslediti velika ležišča in s tem obogatiti državo z novo, važno gospodarsko pridobitvijo. Ford v Jugoslaviji. Ford se zanima v sipltski okolici za zemljišča, na katerih bi v doglednem času postavil svoje tvo-rnice. Baje so tudi v teku pogajanja z našo državo. Poravnava Slavenske banke. Ker je zagrebško sodišče že rešilo vsa sporna vprašanja v zadevi kon-kurza »Slavenske banke«, prično že tekom tedna izplačevati upnikom 22% dogovorjeno poravnalno kvoto. Prometni trikotnik v Zidanem mostu. Na tem važnem prometnem križišču, kjer se stikata glavni žili Dravske banovine z glavno prometno žilo države, sta doslej otežkočevali promet dve o vi- r*: 1. pomamkanje dvotirne proge proti Zagrebu in 2. okolnost, da so morali vlaki iz Zagreba ali proti Zagrebu od ljubljanske strani voziti najprej proti Celju, preložiti lokomotivo in šele potem nadaljevati pot v eno ali drugo smer. Ta nedostatek je vlada sklenila odstraniti s tem, da je odobrila projekt gradbe novega mostu preko Savinje, s čemer je potom trikotnega ssitema dana vlakom v vseh smereh možnost direktnega spoja. Pretečeni teden je bila izvršena prva etapa tega projekta: dovršitev zgradbe mosta samega. Celi projekt je proračunan na 30 milijonov dinarjev. Od tega odpade na most 5 milijonov, ostalo pa na druga dela. Pr hodnje leto bo najbrže vsa gradnja že izvršena in izročena prometu. Državni dohodki iz carine. V prvih desetih dnevih tekočega meseca so znašali skupni dohodki vseh naših glavn h carinarnic 41,092.697 Din v oktcbru................... 155,271.486 Din v septembru .... 126,473.485 Din v avgustu....................119,390.878 Din v juliju.................... 113,343.085 Din v juniju.................... 131,404.351 Din v maju..................... 146,915.195 Din Tako, da znašajo v proračunski dobi od 1. maja do 10. oktobra letos Din 974,708.530' — . Ker je bil s proračunom za to dobo predvideni dohodek iz carine budžeti-ran samo na znesek 903,411.667 D n, izkazujejo dosedanji dohodki iz carin 71-3 milijona dinarjev prebitka na korist državnega proračuna. Rekordni mesec letošnjih carinskih dohodkov je bil september. ' * Lanski dohodki iz carine so v i st etri času izkazovali 1.028,868.485 Din, pro* računani pa so bili na 1.011,236.102 Din; Torej so izkazovali 17'6 milijona dinarjev prebitka. Bodočnost našega izvoza mesa. ' - Med našim izvoznim blagom zavzema meso eno najvažnejših postavk. Naš izvoz je predvsem usmerjen v Italijo, Nemčijo, Francijo in Anglijo. Zadnja je doslej prihajala le posredno v poštev kot odjemalka, ker naša trgovska mornarica občutno trpi na pomanjkanju potrebnih parnikov s hladilnimi napravami. Anglija rabi tedensko okoli 7000.00 komadov zaklanih svinj, ker je tam po-" trošnja svinjskega mesa neobičajno velika. Saj nam je znano, da si Anglež zajutreka brez slanine skoraj ne mote predstavljati. V najnovejših razgovorih z angleškimi tvrdkami se je ugotovilo, da bi zamogte naša država uvažati redno tedensko do 10.000 komadov zaklan h svinj po zeto ugodnih cenah. Kot znaten odjemalec bi prišla v poštev tudi Aleksandrija in Kairo. V ta namen so v pričetku razgovori z nemškimi paroplovnimi družbami, kate-t re razpolagajo s parniki, opremljeni '3' hladiln mi napravami. Predvideno bodo ti razgovori ugodno zaključeni, ker je to obenem tudi želja premalo zaposlenih nemških paroplovnih družb. Upajmo par i TRPEŽEN! MOČAN! MODERNI KROMNIKLJEVA IZVEDB/ ! THE REX CO LuUBi JANA ' ZAHTEVAJTE CPIS IN SLIKtpt da se bp v tem pogledu v doglednem ea8u tudi naše trgovinsko parobrodar-stvo izpopolnilo. Povišani redni izvoz svinj pride predvsem za Srem n Vojvodino v poštev, Ker je tam svinjereja najbolj razvita. Ootovo pa je, da bo povišanje mesnega fzvoza veliko koristilo našemu celokupnemu gospodarstvu. Ladjedelnico v Kraljeviči namerava sedanja lastnica »Jadransko-Podunsvska banka« v zvezi j. veliko Jingleško ladjedelniško družbo razširili 'rn povepati- Po širne Vzroki newyorškega borznega poloma. Znani štokholmsiki strokovnjak, prot. (fr- Gustav Cassel, je mnenja, da je Olivni vzfok newyorškega borznega .^jjpJcpia predvsem v tem, da je ameriška industrija letos prekqrao la svoj višek prevajalne konjunkture in prešla v nazadovanje. Njegovo mnenje je golovo pravo, tlasli ako primerjamo proizvajalni indeks, zlasti v stavbni industriji iz leta t923-'?92§, fiksiran na 100, doom je znašal leta 1927 126 in se je leios v ju-^iju dvignil na 156. Amerika je znana kot dežela kapitala in je svojo preostajajočo gotovino vedno izvažala. V lelu 1928 je izvoz denar-fa izostal, ker je visokostoječa lastna konjunktura industrijske produkcije zvab Ja zlasti male hranitelje, da so investirali svojo gotovino v rentabilne inyesti)$iie industrijskih podjetij, ker so jim le-ta poleg višjega obrestovanja fUidila istočasno tudi možnost povišanja vrednosti naloženega kapitala ys|ed yedno se dvigajočifi yrednos}i efektov. j. Mobilizirani kapital je povzročil, seseda, nadaljno zvišanje proizvodov. Te- P5S^u pojavu običajno pridruženi konkn-enčni boj in z njim padec indeksa cen a je v tpn primeru izosJaJ. NasproJno, azal te konstantno siabiliteto in ostal el čas na isti višini, dppiin ie proizva-lni indeks poskoči istočasno od 100 i m Prva jugoslovanska tovarna aeroplan-skih motorjey. V tovarni na Rakovici so te dni preizkusili nekaj izžrebanih novoizdelanih motorjev, ki so prvi tovrstni izdelek. Najboljši motor je vzdržal neprestano delo 100 ur, kar je veliko, zlasti z ozirom na pripetek. Tudi vsi drugj preizkušeni motorji so vzdržali nad predpisano dobo. So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico „Proja“. n svetu. Zaloge so se vedno večale, vkljub predvidevanju, da ob tako veliki nad-produkciji ne bo dovolj odjemalcev. V interesu raznih špekulantov je bilo tedaj, da so potom trustov in kartelov vzdržali stare cene, računajoč morebiti pri lem i Evropo in drugim' deli sveta Kot s konsmnenti. Zelo prav jim je tedaj hodilo tudi neobičajno vp-selo nagnenje mas k investicijam v industrijo. Evropa in ostali kontinenti pa kot odjemalci niso prišli v poštev v tolikj meri kot so predvidevali, deloma vsled lastne izpopolnjene industrije, deloma pa zarad slabejših valut, predvsem pa radi stabilno previsokih cen. Jasno je, da je s kopičenjem zalpg vrednost produktov stalno padala, dasi-ravno so se njih cene umetno vzdržale. Te umetno zdržane cene so morale prej ali slej pokazati svojo nereelnost. Zgodilo se je to malo kasno; šele tedaj, ko so vsi znaki jasno pokazali, da tudi v bodoče ni računati s povišanjem kon-suma. Padcu indeksa cen sp naravnp morali slediti tudi odgovarjajoči padej kurza efektov, ker so ti na eni strani postali manj rentabilni in je poleg tega Rričakovalj še nadajnjjj} znižanj v indeksu cen. Pri vsem Jein pa tega poloma ne moremo jemali preveč tragično; gre namreč skoraj izključno samo za izqubq prišpekul ranih kurznih dobičkov i? prejšnjih let, kar dokazuje dejstvo, da ie koncu spomladi leta 1928 izkazoval y efekte naložen denar 5 milijard dolarjev in se je v svoji kurzni vrednosti do konca avgusta letos tako dvignil, da je izkazoval 8 milijard dolarjev. Del krivde pripisujejo tud nespretnemu sistemu ameriške Federalne rezervne banke, ki ni našla pravega načina za Kontrolo borznih špekulacij ter ni znala s primernimi odredbami in intervencijami vzdržati primernih kurzov. Konečno pa tudi polom ni njena krivda, kaikor je izključeno, da bi bil polom »inscenirgm« od zunaj, marveč je pravi 'n glavni vzro'k: prekorgčenije najvišje točke industrijske proizvajalne konjunkture in neizogibno sledeče nazadovanje. A ko piješ „BUDDHAU čaj, vživaš že tia zemlji raj! Nadalnje redukcije delavstva v Avstriji. »Der Abend« poroča, da je pričakovat še nadalnjih redukcij delavstva pri velikem podjetju »Alpine Montan Ge-selschaft«, ki je zaradi premajhnega 'kcnzujna posiljeno omejiti svojo produkcijo v raznih krajih Avstrije. Znižanje dohodnine in povišanje gradbenega proračuna v Ameriki. V zvezi z newyoršikim borznim polomom je pod predsedstvom Hooverjevim sklenila gospodarska konferenca znižati dohodnino :n zvišati gradbeni proračun za 68 milijonov dolarjev Jer na ta način preprečiti nada|jno padanje efektov in zopet požiyiti gradbeno konjunkturo. Povišanje zlate podlage v Franciji. v Zlati zaklad »Banque de France« je že prekoračil ysoto 40 mil jard frankov in stcji danes na doslej še nedoseženi višini. Tekom zadnjega leta se je pomnožil za celo tretjino. češkosIovaško«avstrijski prevozno-ta-rifni spor. Avstrijiske prevozne tarife so usrper-iene na ta način, da občutnq škodujejo češkoslovaškemu izvozu in tranzjhi. Ker pri skupnih tarifnjh konferencah nj bilo mogoče doseči soglasja vsled nepopustljivosti Avstrije, se je češkoslo- vaška vlada odločila vložiti ponovno dpruaršo y tem pogledu. Ako bi ne uspela, je odločena svoje tarife spre-' meniti tako, da bo pr' tem trpela Avstrija. Zaradi avstrijskih tarif smo prizadeti tudi mi in vse druge države, ki se morajo posluževati avstrijskega tranzita s češkoslovaško. Zopet notranje posojilo Rusije. Sovjetska vlada je razpisala novo notranje posojilo v višini 125 milijonovk zlatih rubljev za dobo petih let. f »Diirkopp« opusti gradnjo tovornih avtomobilov. Avtomobilski oddelek tega znanega podjetja je v zadnjem letu izkazal 300.000 mark izguibe, vsled česar je sklenila opusi ti gradnjo avtomobilov in namesto tega pričeti z izdelovanjem nove vrste tekstilnih strojev. Pred komercijalizacijo rumunskih cbv žavnih gozdov. Po nalogu rumunslkega ministra za poljedelstvo jn državne domene je izdelala posebna komis )• lira 247— 247 — 1 španska peseta 8126 812 i turška lira p. 2626 26 60 Dočim smo pretečenj teden zaznamoval: neznaten porast yalut, kj je bil izražen v brezpomembnih stotinkah, se je dinar tudi Jokatno zg razliko prejšnjega tedna za spoznanje nekoliko več kot popravjl, Te malenkostne izpre-membe sg samo |oka|nega pomena in moremo reči, da je stanje valut črvsto — neizpremenjeno. Mo* v oz Grosupi J« Praktični Konserviranje pomaranč ih limon. Pomaranče in limone ohranimo dolgo dobo sveže, ako jih pomočimo v špirit, v katerem je gosto raztopljen vosek, tako, da voščena prevleka varuje kožo dostopa zraka in gnj lcbe. Ob porabi je Prevleko lahko odstranimo s fem, da je obrišeš s krpo. Madeže od loja in sveč snažimo lahko z bencinom. Še izdatneje Pa očistimo blago, ako razgrejemo nad ognjem noževo ostrino ter položimo fia madež košček pivnika in nanj pritisnejo razgreto rez lo. Vročina vosek ali loj raztopi in pivnik ga popije. čiščenje vraf in oken. Ako čistimo okna in vrata z nrlnico, počasi barva zatemn', odnosno pobledi m izgubi sijaj. Da se to prepreči, moramo prati okna in vrata s kuhanim žaganjem, katerega pa moramo pred upo-baro popolnoma ohladiti. Nato vzame-nto zelo mehko krpo in z njo dobro odrgnemo predmet ter ga nato operemo s čisto vodo. Brisanje ni potrebno: rao-*a se počakati, da se površina očiščenega predmeta sama posuš'. Predmeti iz mavca (gipsa). Kipe, relijefe, male- okraske itd. iz ■mavca je. mogoče očistiti na dva načina: Vzamemo navadno radirko in z njo Predmet zdrgnemo. Umazane pege pa lažje očistimo, ako zdrgnemo predmet Poprej s sredico svežega kruha. Drugi način je velko zanesljivejši. Skuhamo gost škrob (šitirko) in ž njim, dokler je še topel, premažemo predmet. Ko se isti posuši, odpade škrob, ki se ie medtem strdil v skorjo mavec ped n)im pa ostane kot nov. Vinski jesih. Iz skisanega ali močno cikastega vina si pripraviš fin vinsk kis, ki je mnogokrat več vreden kot sJabo vino na ta način. Poberi iz skisanega vina ocetno matico (klobuk), ki plava na površju. V yečji lij natlači suhega lesnega oblanja ■n ga poškropi s to mat co. Podstavi Pod skisani sod drug sodček in odpri Pipo, da vino narahlo v tankem cu-rku teče v spodnji sodček skozi oblanje v nasveti. oetovo matico. Glivice, ki jih všebuje ocetna matica, spreminjajo alkohol v ocetno kiSl no. Ako po prvem pretakanju ocet še vedno ni dovolj okisan, ponovi pretekanje. Na ta način si popra-viš najfinejši vinski kis. šampanjec. Hitro in poceni ga lahko pripraviš ha priprost način doma. Den: v močno steklenico lahkega belega vina, 5 gramov cifronove kisline, 5 gramov dvojno ogljeno kislega natrona in 5 gramov zmletega sleda ali kandis-sladkorja. Vse to dobiš za majhen denar v drogeriji. Steklenico hitro dobro zamaši in zamašek pr veži da ga razvijajoči se plini ne vržejo iz steklence. Ko so se primesi raztopile, je šampanjec gotov. Kako doženemo pristnost masla. V kupljenem maslu so mnogokrat pri mešane različne manjvredne snovi, kakor margarin, loj, razna olja td. Da se prepričaš, ako si kupil čisto maslo, pripravi čašico tople vode. Raztopi nekoliko masla v ponvici in ga vlij v čašo x vodo. Čisto maslo napravi najprej tenko plast po celi površin vode, pozneje pa se združuje v majčkene kepic^, ki se oprijemajo robov čaše. Ako so v maslu druge, manjvredne primesi, plavajo le te na površju v obliki cinkov — okroglih očesec. Ohranitev moke. Kakor znano, je moka podvržena kvarnim vplivom vlage. To prihaja cd toploto izzivajočega vodeničnega kamna. Ako temu ne odprmoreš, se stvarja vlaga v mok sami, da se zbira v kroglice, nekako vnema in postane neuporabna. Tako moko ozdraviš popolnoma, ako jo razpeš na solncu, ali pa v toplem, suhem prostoru, dokler ne izgubi vlage in postane zopet uporabna. Likerji napravljeni doma. Moči nekoliko dni v pol litru finega špirita nekaj vanil je, dokler špirit ne zadobi zaželjenega okusa. Skuhrj 1 in pot kg sladkorja in 1 in pol 1 vode, da postane tekočina gosta. Precedi špirit, da ne plavajo v njem smeti in ga primešaj sladkornemu sirupu. Pusti par dni stati, na kar precedi vmes skozi platneno krpo in dober vanilijev liker je gotov. Pomarančni liker napraviš na isti način, le da si poprej v špiritu namakal pomarančne olupke. Kimljev liker pridobiš z namakanjem kimlja (kumine). K a vi n liker narediš, ako namakaš v špiritu sežgano zdrobljeno kavo. Na enak način lahko pripraviš poljuben liker in ti ni potreba kupovati za to aparatov ali kemično sestavljenih esenc. Še boljši okus pa imajo likerji, ako si zaželjeno aromo namakal v finem konjaku namesto v špiritu. Lak za železo. Dober lak za železo si pripraviš poceni sam doma, ako raztopiš nad ognjem nekoliko asfalta in mu prideneš toliko petroleja, da postane tekočina redka. Ta lak je ravno tako dober kot razni drago plačani izdelki. Gospod sveta. Roman bodočnosti. (Nadaljevanje.) Težko si je predstavljati obseg cele nesreče. Na mesto je legla popotna tema vse trepeta groze in pričakovanja. Na srečo eksplozija tvornice ni zahtevala mnogo človeških žrtev, iker se je dogodila v času, ko delo v tovarni počiva. Vkljub temu pa je katastrofa povzročila nad tisoč smrti, dočim je šla materijalna škoda v visoke vsote. Strokovnjaki so trdili, da bi večje škode ne mogel narediti niti najhujši potres. Predsednik in njegov spremljevalec sta se požurila nazaj v Berlin. O vzrokih nesreče je zamogel predsednik kot očividec v državnem svetu poročati le sledeče: Okoli potsedmih so začutili v okolici tovarne naglo naraščanje vročine. Vkljub pozni jeseni in že nastopajoči noči je vročina postajala hujša od najmočnejše solnčne pripeke. Neki delavec se je pripognil, hoteč pobrati na tleh ležeče železno orodje. Z bolestnim krikom ga je izpustil; bilo je vroče — kot razbeljeno. Vročina je vnela najprej prosto stoječi gazometer; to je bila prva eksplozija in njej je sledil niz drugih, ki so povzročite daleč naokoli grozno razdejanje. Poleg tega je pripeka uničila v premeru petih kilometrov vso vege tacijo. V radio-oddajni postaji uvedena preiskava je dognala usodno pogreško uradnika. Ta je svoj greh tudi skesano priznal. Toda s samim priznanjem ni nikomur pomagano. Malo za tem oddaja postaja ponovne znake: »Nemčija pristaja.« Da so izsiljevalci te znake prejeli, je potrdila prejemna postaja s predloženimi pogoji za predajo denarja. Tako je podlegla »peščici banditov« ravno ista Nemčija, ki se je malo prej rogala Franciji radi njene uklonjenosti. Tudi ona je plačala svoj davek, te s to razliko, da .je bilo plačilo izvršeno v njenih markah. Eskande se vrne v Pariz in »Svet« je napolnjen s podrobnimi poročili o ne-1 sreči. Vendar ne on, ne kdo drugi ne more o tajnih izsiljevalcih odkriti niti malenkosti. Zavrelo jezero. Nadalnja dva meseca. Vse države z napetostjo in strahom pričakujejo ponovne pojave Radžev-zraka. Niso se motile. Nekega dne izbruhne vest, da so pozvane Zjedinjene države. Od njih se ne zahteva nič več, nič manj kot cela milijarda v dolarjih. Vašingtonska vlada noče kloniti. Ameriškemu ponosu ni možna vera, da bi se kdo mogel drzniti jih na tak način žaliti. Vendar je vlada Unije podvzela vse mere, da se očuva nenadnega napada gospodarjev toplote in mraza. Sestavite so se čete dobrovoljcev; bojno bro-dovje je dob:lo nalog, dvigniti sidra. Povsod so naperjena topovska žrela. Proti komu? Poljubno v zrak. Tisoči eroplanov se dvignejo v zrak, a vode so posute s torpedovkami. Cela Mobilizacija je izvršena v štiriindvajset dasiravno so izsiljevalci stavili " dnevni rok. Amerika je pripravljena na borbo z — nebom. Tako jednodušno le Prepričanje, da je treba iskati zločince v zraku. prugega dne izjavi sklicani kongres •nzenerjev in učenjakov, da ne more dati nikakega nasveta. Kako se boriti z nevidljivim sovražnikom, kako ga poiskati? Prvi napad uprizore Radže-zraka v Georgiji na severu Atlante. Tam stojita dve bateriji težkih topov ogromnega kalibra, zmožni streljanja na največje razdalje, s primerno zalogo municije. v desetletje pred temi dogodki so in-zenerji zagradili tam reko z gigantskim nasipom ter na ta način ustvarili umet-n° jezero, od katerega so se cepili ■rvnogj kanali, namakajoči prostrano. Prej neplodno ravnino. Tretji dan opoldne sta zleteli obe bateriji z municijo vred v zrak, dasiravno sta bili dovolj dobro utrjeni in maski" |LQrii- Kako se je moglo to dogoditi? Opazovalci so videli na nebu eno je-1110 črno točko v veliki višini. Dobrovoljci, določeni za upravljanje baterije, so o priliki eksplozije poginili, ^ni redki, ki so po naključju eksplozijo Preživeli, so opazili, kako je pričela črna ‘očka v višini naglo naraščati ter za-dobila obliko temnega oblaka. Istočasno J5 pričela rapid.no naraščati vročina. Svoja opazovanja so seveda takoj spo-roo ti potom radija na vse strani. Iz Vašingtona je v trenutku opremljena močna eskadrilja najjačjih bojnih letal. Črni oblak se je medtem spuščal vedno nižje in obstal okoli druge ure nad 5amim jezerom. Prestrašeno prebivalstvo se je takoj Poizkušalo poskriti po kleteh. Ker pa je oilo teh premalo, so se povsod vneli Pretepi, vsled česar je nastopivša panika zahtevala ponovne žrtve. Mnogi so se poslužili za beg vseh mogočih prometnih sredstev. Na križišču v bližini mesta stoji nekak duhovnik, poizkušajoč s pridigo zaustav ti bežečo maso. Pogazijo ga. Prihod bojnih letal. Kje je neprja-’elj? Avijoni skušajo prodreti v temi- no oblaka, a se več ine vrnejo. Drug za drugim cepajo v jezero, kakor muhe, ki so si osmodile peruti nad gorečo svečo. Sikajoč strmoglavljajo navzdol v plamenu in dimu; uničil jih je ogenj. Proti večeru se začno valiti iz jezera gosti oblaki pare. Vsa bitja v njem in njegovi bližini so davno poginila. Ponoči se vnamejo okoliški gozdovi, čez kratke trenutke zaplamtijo posamezni mestni deli in kmalu zajame divjajoči požar celo mesto. Tudi v kleteh je bilo življenje nemogoče; v masah so ginili ljudje pod ruševinami hiš. Ob zori je klokotala vrela voda v jezeru, izhlapevajoč neprestano v obliki pekoče pare. Ko je tretjega dne izginil oblak, je solnce obsijalo izsušeno jezero ter ruševine mrtvega mesta, zavitega v dušljiv dim. Ogenj je uničil tudi kosti ponesrečenih, da ni bilo česa zakopavati. Celo leto preteče, da se bo jezero iznova napolnilo z vodo, a človeških žrtev ne bo moči nadomestiti nikoli. Tako je Atlanta postala pozorišče ene najstrašnejših katastrof človeštva. To pa še ni bilo vse. V Teksasu so zgorele inajbogatejže žitnice, plamen je uničil obširne bombaževe plantaže in žrtev ognja so postali največji petrolejski vrelci. Po dvadnevnem miru, evo ponovnega poziva! Tedaj šele so tudi Zjedinjene države priznale svoj poraz in plačale zahtevano vsoto. žermena. Nekega dne se odpravi Eskande po svoji navadi v notranje ministrstvo, da zibere novice za svoj list. Preide mali salon, čakalnico in se napoti proti vratom p same kabinetnega šefa. Medtem ko ga je vratar prijavil, je izrabil reporter čas z opazovanjem prosilcev, čakajočih ' ■ im c. V. 7 CELJE lutkarjeva nlica št. 7 MAH IB ni: Koroška cesta št. 8 Volna, bombaž, nogavice io rokavice v veliki Izbiri pri tvrdki KAR PRELOG Motvoz Grosuple uporabljati znači: 1. lahko in hitro delo, '1. prihranek režije, H. sigurnost povezanih paketov in predmetov. 4. zadovoljnost odjemalcev, 5. vesel f se nad napredkom slovenske industrije. LJUBLJANA Gosposka ulica 3 llillllllllllll •lillllllliillllliltill VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE IVA M JELAČIN, LJUBLJAN \ /'LOGA SVEŽE PRA- llgr M&M TOČNA IN SOLIDNA ŽENE A H, MLETIH POSTREŽBA! ISAVI RUDNINSKE SSgJtTJ voi)K laSr^r^ zahtevajte ceniki Tiskovine Tovarna vinskega 5 VINOCFT LJUBLJANA nudi nalOneitl In naJolcusnelSI namizni Ris mmmmmm—mmtm vin« Zahtevajte ponudbo! Tehnlč -o In hlpIteiitCno najmoderneje urejena kUarna v )ugoala'lli. Pisarna: Ljubljena, Dunajska cesta la, ll.nadstr. Telefon štev. 2389. j> ■ trim i e v Vašem poslovaniu : Uncu nemške naptrje, memorandum: rrinke, naročilnice v blokih, ktiirtlr ‘hkele fer sploh vse komer-iijenu tiskovine Vam dobavi hitro m hč i igile ulie po najtiiejih cenah Tilkama , MtRKUR“ Ljubljana Grecjnrčiči i .lici 23 - Telefon 2552 Za večin gahtevajte proračune! Lastn k: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Michalek, oba v Ljubljani.