Hladnikia 2: 47-51 (1994)
35
Miscellanea
Ob 80-letnici prof. dr. Mete Petrič
Meta Petrič je bila rojena 4. marca 1914 v kraju Rovereto v Italiji. Osnovno šolo in realno gimnazijo je obiskovala v Ljubljani in leta 1932 maturirala. Diplomirala je iz biološke znanstvene skupine leta 1937 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Svoje teoretično pedagoško in strokovno znanje je preizkušala in dopolnjevala v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani in na raznih srednjih šolah v Ljubljani, Slovenskih Konjicah, Krškem, Kočevju in Črnomlju. Profesorski strokovni izpit je opravila v letu 1947. Še v istem letu se je zaposlila kot asistentka za botaniko na tedaj ustanovljeni Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo (sedanja Biotehniška fakulteta) v Ljubljani. Svojo doktorsko disertacijo z naslovom Anatomija razvoja vegetativnih in reproduktivnih organov pri Physalis peruviana L. je uspešno zagovarjala v letu 1959 na Naravoslovni fakulteti v Ljubljani. Naslednje leto je bila izvoljena za docentko za agrobotaniko na katedri za aplikativno botaniko s sedežem na agronomskem oddelku, v letu 1972 za izredno profesorico, leta 1980 pa za redno profesorico za botaniko na Biološkem oddelku tedaj že Biotehniške fakultete v Ljubljani, na isti katedri. Upokojena je bila 31. 10. 1981.
Ob preobilici pedagoškega dela je sodelovala še pri raznih agronomskih raziskavah, na kongresih (Ljubljana, Novi Sad), simpozijih, kolokvijih in srečanjih (Novi Sad, Zagreb, Beograd) in se izpopolnjevala v domačih in inozemskih ustanovah (Ljubljana, Beograd, Dunaj).
Da bi študentom agronomije, živinoreje in živilske tehnologije olajšala študij botanike, je napisala osem skript iz morfologije in sistematike rastlin. Precej časa je posvetila še pripravi drugih študijskih pripomočkov, kot so herbarij in zbirka diapozitivov kmetijsko pomembnih rastlin. Sodelovala je kot član za oceno in zagovor diplomskih nalog 1., 2. in 3. stopnje in doktorskih disertacij.
Pri znanstvenoraziskovalnem delu je prof. dr. Meta Petrič samostojno reševala probleme bazične biološke vede in probleme, ki jih je narekovala kmetijska praksa v poljedelstvu in živinoreji (botanična analiza travinja s pripadnostjo fitoccnološke ruše pod vplivom gnojenja, bonitiranje).
Raziskovala je domače sorte koruze in njihovo trajanje vegetativnega obdobja razvoja (vzdolžni prerezi in mikroskopske analize rastnih vršičkov), kar so do tedaj ugotavljali le s fenološkega vidika. Ugotovila je, da je vrste genusa Lolium možno identificirati na osnovi zunanje morfološke in anatomske zgradbe listne lamine. Posegala je tudi v problematiko morfološke zgradbe nekaterih plodov pri družini Papaveraceae. Preučevala je rast in razvoj socvetnih brstov divje Češnje v predalpskem fitogeografskem območju (Zaplana), v kasnejših letih pa tudi pri štirih kultiviranih sortah češnje v submediteranskem fitogeografskem območju (Šempeter pri Gorici), kar je
48
Miscellanea
pomembno za razumevanje te sadne rastlinske vrste in njenih kultivarjev.
Pri Blagayevem volčinu (Dapluie blagayana), ki je v ekoloških razmerah na Razoru nad Vrhniko skoraj popolnoma neploden, se je poskušala približati vzrokom njegove jalovosti. Raziskovala je razvoj njegovih brstov s poudarkom na razvoj mikrospor. Ugotovila je, da se njihovi protoplasti dele povsem svojstveno. Piše: "Ko dosežejo delitveni produkti protoplasta določeno majhnost, se iz njih ne razvijejo več običajni mikroorganizmi, ampak anthozoa ..." Te je ugotovila tudi pri nekaterih golosemenkah in pri številnih kritosemen-kah. "Ker so potrebne tudi konzultacije s strokovnjaki obravnavanega področja, je delo še neobjavljeno", je njen zaključek.
Za svoje delo je prejela več priznanj in pohval.
Objavila je 14 samostojnih znanstvenih, 17 strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov in 8 skript.
Ob SO-letnici prof. dr. Meti Petrič iskreno čestitamo. Želimo ji še mnogo umirjenih, srečnih, predvsem pa zdravih let in se ji zahvaljujemo za dobre medebojne odnose in za sodelovanje v katedri!
France Šuštar