Leto 1877.
171
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXVIIL — Izdan in razposlan dne 25. avgusta 1877.
ÎÏ.
Ukaz ministerstva za deželuo bran od 10. avgusta 1877,
o zvršilnih določilih k §f" 18. vojne postave.
Po §fu 18 vojne postave od 5. decembra 1868 (drž. zak. št. 151) smejo taki izmed vojni dolžnosti podvrženih, ki sicer niso dobri za pravo vojaško službo, pa so vendar pripravni za druga vojnim namenom služeča, in njihovemu navadnemu poklicu primerna opravila, ob vojski vzeti se za takšna opravila.
Pod vojno dolžnostjo stoječi té vrste so po §fu 2, odstavku 3, poduka za zvršitev vojne postave dolžni opravljati gori omenjena opravila do izpolnjenega 32. leta svoje starosti ter naj se — brez ozira na njihovo domovinsko pristojnost — tam, kjer bivajo o času potrebe, v zadostitev tej dolžnosti jemljö.
V nadaljšno zvršitev §.18 vojne postave razglašajo se naslednja z državnim v°jnim ministerstvom dogovorjena določila:
1.	Taki ljudje so uporabljajo v dopolnilnem okraji.
Zunaj mej tega ozemlja se rabijo samo pri opravilih, ki bodejo, kakor kaže, 3elj časa trpela (odstavek 7 a) in v ta namen, da se dopolni potrebno število, katerega ni moči pokriti v onih mejah; a pri tem je ozir jemati na rodovinske razmere in narodno-gospodarstvene interese.
Rok, od katerega začenši je moči uporabljati §. 18 vojne postave, je prvi 'lan mobilizacije, ki ga ustanovi naj višje povelje mobilizacije.
2.	Vojnim namenam služeča opravila, ki se prilegajo njihovemu graj an-skoinu poklicu, dolžni so opravljati:
u) taki izmed podvrženih vojni postavi, — vštevši prvo letno vrsto, ki pride
v tistčm lotu mobilizacije na stavo, — kateri so bili o zadnji pravilni stavi,
(Slovfnisoh.)	a..
kamor so bili dolžni priti, djani v ta razred, da se ali nazaj dadč ali pa izbrišejo iz stavnega imenika, in sicer prvi z dolžnostjo, staviti se zopet v drugi, oziroma v tretji letni vrsti.
Nadomestni reservniki, katere je ob vojski po sklepu stavne komisije izbrisati iz stanskega zapisnika nadomestne reserve ; pod vojno dolžnostjo stoječi, kateri so odkazani v razvidnost deželni brambi in so izgubivši oprostilno ime, po stavni komisiji bili v ta razred djani, da se nazaj dadč ali izbrišejo; dalje taki vojni dolžnosti podvrženi, kateri so bili, predno so doslužili, zaradi nesposobnosti za vojaščino odpuščeni iz zaveze stojne armade, vojnega pomorstva ali deželne brambe;
b)	tisti, kateri pod veljavnostjo dotičnih postav in propisov, bivših pred razglasitvijo vojne postave, pri zadnji dopolnitvi armade, pri kateri so po svoji letni vrsti bili na stavo poklicani, a zaradi časne ali vedne nesposobnosti niso k vojakom bili odbrani, ali pa po redu letne vrste in žreba niso prišli na vrsto, a se po uporabi člena V postave od 5. decembra 1868 niso mogli privzeti za službo v armadi, vojnem pomorstvu ali v deželni brambi in niso še prestopili svojega 32. leta.
3.	Opravil služečih vojnim namenom naj se sploh opmstč :
a)	Ti, kateri so v kakem izmed razmerov omenjenih v §fu 17 vojne postavo;
b)	državni in občinski uradniki, župani (občinski nadstojniki), potem tisti, ki imajo katero izmed zvanj ali poklieov, naštetih v §. 26 vojne postave;
c)	ti, katere je z ozirom na vojaško takso (§. 55 vojne postave) stavna (novo-pregledna) komisija spoznala za take, ki senemorejo sami živiti, naposled
b) bolniki, kateri z avtentičnim tudi po županu podpisanim pričalom kakega v javni zdravstveni službi nastavljenega zdravnika, ali kjer ni brž dobiti takega pričala, samo s pričalom občinskega predstojnika svojo nesposobnost za službo dokažejo.
4.	Opravil vojnim namenom služečih, katera bi delj časa trpela, zunaj bivališča posebno, smejo se oprostiti:
a)	samostojni kmetovalci, in
b)	taki pod vojno dolžnostjo stoječi ljudje, kateri po rodovinskih posebnega ozira vrednih razmerih ne morejo biti iz doma, če se noče obstoj rodovine v nevarnost pripraviti.
5.	V misel vzete vojni dolžnosti podvržene je k opravilom vojnim namenom služečim načeloma privzemati tako, da se začenja z najmlajšo letno vrsto.
Ako se zmanjša število takih oseb, odpuščajo naj se od najvišjo letno vrste začenši nizdoli, iz teh opravil.
Kako sc posamezni izmed podvrženih vojni dolžnosti v njihovih letnih poklicnih razredih po vrsti jemljč k opravilom, o tem določa žreb. Žre huje naj se, ako treba, o času uporabe.
6.	Pritožbe stranek zoper to, da se privzemajo k takim opravilom o slučajih v odstavkih 3 in 4 navedenih, naj se, pripravivši potrebne dokaze, v 24 urah podajö na zahtevajoče okrajno oblastvo, katero je po bivališči pristojno.
O takih pritožbah razsoja takoj okrajno oblastvo bivališča.
Ako pa pritožba na podlogi §f‘ 17 vojne postave zadeva kakega vojni dolžnosti podvrženega, ki biva v deželah ogerske krone, in je kje na ozemlji kronovin in dežel, v državnem zboru zastopanih, domovinsko pristojen, ali nasprotno, to gre pravica, o tem razsoditi, domovinsko pristojnim oblastvom, na katera naj se take pritožbe po zahtevajočem oblastvu napotujejo.
Pritožbe ali vzklice zoper zavračajoče razsodbe gori imenovanih okrajnih oblastev je v 24 urah najpozneje po prvi instanciji vlagati pri političnem deželnem oblastvu, katero je nad zahtevajočim okrajnim oblastvom.
A taki vzklici nimajo odložne moči.
7.	Osebe, ki so po §f" 18 vojne postave dolžne opravljati opravila vojnim namenom služeča, moči je primorati da opravljajo :
ci) opravila njihovemu grajanskemu (domačemu) poklicu primerna pri armadi na polji, pri stalnih zavodih armade in deželne brambe, isto tako pri dopolnilnih krdelih armade in deželne brâmbe, oziroma pri razvidnicah (eviden-cijah) deželne brambe ;
f>) v stiku z vojaškimi krdeli, katerim je namen, pripraviti vojskovališče, dotična opravila.
Dopolnilnim krdelom vojaških oddelkov, oziroma razvidnicam je take vojni dolžnosti podvržene pridajati samo po meri, kakor bi kje okolnosti posebno pripomoč rokodelcev zahtevale.
8.	Zahtevati, da se jim pod vojno dolžnostjo stoječi ljudje dadö za taka opravila, in z njihovo uporabo razpolagati, imajo pravico :
a) državno vojno ministerstvo ob mobilizaciji in vojski v ozemlji vse monai’-hije; a v delih spadajočih k vojskovališču samo do časa, ko začno svoje poslovanje poveljništva pod c) navedena;
gledé deželne brambe ministerstvo za deželno bran ob mobilizaciji in vojski, a z enako utesnitvijo kakor pod a) ;
c)	vojno višje poveljništvo in poveljniki samostojno delujočih vojnih krdel, od prvega njihovega poslovanja počenši, v ozemlji pod njimi stoječih, k vojskovališču spadajočih ali pa njemu bližnjih vojaško-zemljiških okrajev;
d)	glavna (vojaška) poveljništva v svojem uradnem ozemlji, po meri pravice, katero jim je gledé razpolaganja državno vojno ministerstvo, oziroma kako pode) imenovano poveljništvo izročilo ; isto tako poveljništva deželne brambe v svojem uradnem ozemlji, v mejah pravice, katera jim je od strani ministerstva za deželno bran, oziroma pod c) omenjenih poveljništev izročena ;
e)	poveljniki utrjenih mest, katerim sovražnik preti, v njihovem okrožji (rayonu), brž ko se zaukaže, da naj se za vojsko pripremijo;
f)	ostala vojaška postajna (etapna) in trdnjav poveljništva, oziroma enakovrstna deželne hrambe poveljništva v svojem uradnem okrožji, na podlogi in po meri dotičnega pooblastila od strani njihovih nadstojnih glavnih (vojaških), oziroma deželne brambe poveljništev.
9.	Nabaviti in oddati je po §fu 18 vojne postave vojni službi podvržene takoj na zahtev oblastev in poveljništev v odstavku 8 imenovanih, in to :
a)	državnega vojnega ministerstva, — po ministerstvu za deželno bran;
b)	ministerstva za deželno bran, — po političnih deželnih oblastih (pogla-varstvih) ;
c)	poveljništev v odstavku 8 c) in d) navedenih — po ministerstvu za deželno bran, po političnih deželnih oblastvih—kedar je nevarnost v pomudi, nepo-srednje po političnih deželnih oblastvih, oziroma po okrajnih oblastvih ali po županih.
Poveljništva navedena v odstavku 8 e) in f) naj to zahtevo napotijo na politična deželna oblastva; o slučajih posebne nujnosti pa neposredno na okrajna oblastva ali na občinske župane.
Politična oblastva in občinski župani, na katere se obračajo take zahteve, dolžni so nemudoma jim ustreči.
Ako je te, ki so dolžni opravljati opravila vojnim namenom služeča rabiti v dopolnilnem okraji, v katerem bivajo o času potrebe, naj jih okrajna oblasto^ katera imajo dolžnost pripraviti jih, ali taki župani (občinski nadstojniki) nepo-srednje izmčč vojaškemu krdelu (deželne brambe krdelu) ali armadnemu (deželne brambe) zavodu, kjer jim je opravljati opravila, ter naj se tam, — b r e z j e manj a v vojake (brez asentacije), — stavijo v erarno preskrbo.
V drugih slučajih jih oddajö okrajna oblastva in župani, ako kraj, kamor so namenjeni, ni bliže, pri tistem dopolnilnem okrajnem povcljništvu (oziroma tiste, ki se imajo pri deželni brambi rabiti, pri razvidniei deželne brambe), v katerega področje spada bivališče katerega izmed njih.
10.	Dopolnilna okrajna preveljništva (deželne brambe razvidnice) imajo torej dolžnost, o privzemanji podvrženih vojni dolžnosti, o katerih se govori, v opravila za vojne namene sodolâvati s tem, da (in sicer razvidnice dogovorno s poveljništvi vojaških krdčl, armade ali deželne brambe, stoječih v uradnem kraji ali blizo njega):
a)	politična oblastva, na zaprošnjo, podpirajo v dotičnih uradnih poslih, dajdč, kjer bode potrebna, asistencijo in
b)	posredujejo prevzemanje in odpošiljavanje tistih vojni dolžnosti podvrženih, kateri so namenjeni za opravila zunaj dopolnilnega okraja, kjer bivajo ob času potrebe.
11.	Službo dolžni, kateri se po odstavku 10 b) dopolnilnemu okrajnemu poveljnistvu ali deželne brambe razvidnici izroče, da se odpošljejo, naj se ondu-kaj že o prevzetji — kakor že rečeno — brez jemanja med vojake — stavijo v erarno preskrbo.
12.	Taki za opravila vojnim namenom služeča dostavljeni ne smejo samovoljno zapustiti odkazane jim službe in morajo opravila njihovemu grajanskemu poklicu primerna, kar najbolje mogoče rabeč svoje vednosti in spretnosti, opravljati. O tem je prihajajoče podučiti.
13.	Taki izmed podvrženih vojni dolžnosti, dostavljeni pri dopolnilni!) okrajnih poveljstvih (dežele brambe razvidnicah) prevzemajo se in odpošiljajo po načelih, ki so postavljena za vojake na stanovitnem dopustu (urlavbu) in za reservnike (deželne bambovce).
14.	Od dne dostave (prezentacije) do dne odpuščenja iz službe, dobivajo taki pod vojno dolžnostjo stoječi — po meri službe, v katero se porabijo, — vse pristojbine, kakor osebe v armadi, oziroma v deželni brambi, rabljene v službah, ki se za enake štejejo, po tisti pristojbinski stopi, na kateri je dst čas dotično krdelo, razvidnica ali zavod, kjer se v službo rabijo.
Ako se dostavijo pri dopolnilnem okrajnem poveljnistvu (deželne brambe dopolnilnem krdelu), dobivajo taki vojni dolžnosti podvrženi do časa ko nastopijo svojo uporabo, pristojbine pešca o časa mira.
Ako so take osebe morebiti na višji zaukaz takoj o pozivu odmenjene za opravila na mestih plačanih vojakov, stopijo one tistega dne, ko nastopijo službo, oziroma ko odidejo v kraj, kjer jim je služba odločena, v dotične dejanstvene prisoj bine.
Takim vojni dolžnosti podvrženim moči je, ako se rabijo za malo časa in sploh, kjer se po sodbi vojaškega (deželne brambe) oblastva koristno in dopustno zdi, mesto erarne obleke dovoliti vsakdanje odškodovanje v petkrat tolikem zoesku, kolikor znaša pavšal za obrabo monture in, ako treba, del ovito pripo-^oČ s posameznimi vrstami obleke.
15.	Ko izstopijo iz službe, naj se taki izmed vojni dolžnosti podvrženih, kateri se porabljajo v dopolnilnem okraji svojega prejšnjega bivališča, nepo-srednje odpusté.
Nasproti naj se dni, ki so se porabljali zunaj dopolnilnega okraja njihovega PrejŠnjega bivališča, ako želč, transportnim potem odpošljejo onemu dopolnil-^oniu okrajnemu oblastvu (oni deželne brambe razvidnici), kjer so bili dostavljeni
(odstavek 10).
Na kako drugo nego na rečeno poveljništvo (razvidnico) smejo se po trans-P°l‘tu pošiljati samo tedaj, ako od tod ne izvirajo večji troski na račun vojaške
blagajnice.
Horst s. r.