NA  OKNU SPI LUNA
Pavle   Zidar
Na oknu spi luna, romarica
skušnjav in planot,
spi,
in ko jo z grudami spominov
silim proč,
je še bolj muka vsemu,
kar imam
— pogledu, žalosti,
rokam.
Kaj naj ji še dam,
svoj temni glas, upanje,
ki je prešlo,
ali pa moram
za njo,
za njo
kakor svetli prah,
ki ga je trpljenje
vzdignilo.
414