Kažipot Mesečnik slovenske skuprwsti na Reki in PGŽ tiK.: 1Î4 3J1, II5<04, Wci: 977 m (»«anic« M«r}*nj MtrkoW nwjitii.m(rto«e«!^.t convitr tet.: 041 »}«a<6 ï^rlpr*«», owrtwít in opigffiÉ besedil Mtriiovtć v Olivlru proj«ku SI T L«ktorlL> D«nji Tcpfna hdyori« ts)il|.hi; ann MiUn Grilu Sv« »lowrxtoe narodna lunjine Mesu Relu KwtpiPiol 4), Reka vj.tta-nnvrytvnall.cani, i«n}i Borit SvM »low«)»!!« ntioin» iKinjina Kt ««ailpinjol 4), Retu v|,sta.rTn.pgz«ijmi.cain, ut<|i DlmKrl) Butata^ tSSW 1845-5334 Oitlktí.»!)«. prtum tn unnœno utejwie Kríiiiin Stock Tt:. îlMraSuûli «teeiinl» flii+níno »odplulo; Uraa \Aide ns n Slnvenc* v zamejstvu In po svitu 'rlraarsko-flotamk* luMni]* Mnto RM u narodne manjšine RH Naklada )e 600 tzvodov Ha naiiflwmcti Bawvtca Foto: Anita («wWn Slovenski dom KPD Bazovica tel.I 2« 406, 324 321, faki; }}4 977 tajrriftvo, knjiiirica in klubski prostori torek V. : ID.OO-12.00, 18.00-20.00 Dop- pouk flownifinr oonaMl]««. faíctiili.i: 1 '.OO-lft-M nadalirvaicb 18.30-20.00 M*PZ, vaj«, ponede<|ek 18.00-20.30 Dramska skupina: po dagsmn^ Folklorna skupina: sreiU l4.0C-20.30 PiMna skupina: pan«l*tMk. 70.0021.30, »di. 2D.4Vn.00 Planinska lkup4na: torek. 20.00-22.œ Fotoaratfka skupina Oi-ugl In »kdnjl íiirnek: 18 00 Mladinska skupina: po do^Aru www.b«2avlM.tir/niladIncl Kúisot oktober 2011, it. n. letnik VU obvestita .......................................3 QdoeodkL...........................................4 ^JU nipov«Jnlk..„..............................„16 ^^^ novo na knjižnih policah.. ................21 I J j neíP»egledéno......................... aktualno................................. p ^j zanlmtvofU.....................................24 «udlJvRS....................................„24 23 .23 («Raturai Bojan Grlica gQoxiî >11UJogAH ea,ohi imai 30SKUA/Ď nutuiciosiisti nj^df i M ' n iMC' liio GjEMi^n; ^ft o HRAN 1 &0 OROŽ3U 1 lii O KRZNU 1 2 rrv- Mb nutricion/st/ 50 lovci ^a OBVESTILO 1. leplwtiber Pouk ilovenićtne tn *tov«n»tliskanjem, grmenjem in tresenjem ponazarja nevihto v gorah, je bil zelo oblegan. Učiteljice smo se strinjale, da bi jih morati začeti množično proizvajati, saj bi vsaka šola potrebovala vsaj enega za učence, ki so včasih malo preveč razgreti. Potem ko smo se prav vsi vpisali v spominsko knjigo, smo krenili proti Planici. Četudi je bila smučarska skakalnica velikanka v tem času že brez snega, smo vendarle občudovati pogum vsakega smučarskega skakalca, ki si upa spustiti dot. V 05 Josipa Vandota v Kranjski Gori nas je najprej pozdravila ravnateljica, potem pa so nam učenci zapeli Kekčcvo pesem. Seveda smo se jim pridruâU tudi mi, saj smo v zadnjem mesecu pred izletom postali pravi strokovnjaki za Kckca in njegove zgodbe z gledanjem filmov, branjem knjige in s poslušanjem pe^mi. Kekče-vo pesem smo peli tudi v avtobusu in v Kekčevi deželi, kamor smo šli po kosilu in druženju z osnovnošolci Iz Kranjske Gore. V Kekčevo dežeio smo se pej za mlade, posebej tudi za starejie, usmerjenost v bogatejie aktivnosti, bogatejii program, da to dvignemo na neko večjo raven, kar naj bi, kot je dejal, konkretno veljalo za področje mladine, ker je podpredsednica njena predstavnica. Dejal je še, da si bodo prizadevali privabiti čim več mladih v Slovenski dom, potrdit pa je tudi sodelovanje v morebitni koordir«ciji svetov. Pričakovati je torej obogatitev dosedanjega dela, ki je v sodelovanju s svetom na mestni ravni obsegalo redna tedenska dežurstva, pripravo mesečnega glasila, prosvetrw in založniško dejavnost ter pobude za učenje slovenščine. Gianni Juras pa je v izjavi po seji med drugim pohvalil dosedanjo, zgledno dejavnost sveta in izrazit upanje, da bo tako tudi v prihodnje. Povedal je še, da je županija vsem sedmim svetom zagotovita sredstva za promocijo volitev, sicer za polovico manjša kot doslej, 750 namesto dosedanjih 1.500 kun na člana, a so zelo pomembna za svet, ki ima med slovenskimi manjšinskimi sveti na tej ravni verjetno najmanjšo financr» podporo v zrtesku le 29.000 kn na leto za program in vse stroške. Po uradnih podatkih so bili na volitvah 10. julija, na katerih je za kandidate, ki jih je predlagalo društvo Slovenski dom KPD Bazovica, glasovalo 37 od skupno 2.213 vpisanih volivcev, izvolje- nI naslednji člani/ce Sveta slovenske narodne manjšine PGŽ: Jasmina Dlalâé |2î, tretji mandat), MIlan Grlica (22, tretji marxiat), Zdenka Jelovčan (22, prvi mandati, Dimitrij Jelovčan Bulatovic (21, tretji mandat», Ivan Harej (20, prvi mandat), Bris Rejec (20, tretji mandat), Vasja Simonič |20, tretji mandat). Jasna Zazijal AAaruik (20, tretji mandat). Zarja Dlačic (19, prvi mandat), Boža Grlica (19, prvi mandat), Marijana Košuta Bankovic (19, tretji mandat), Dragica Rizman (19, tretji mandat), Ema Udović (18, tretji mandati, Ljudmila Barba-lié (17, tretji mandat), Marija BIrk (17, tretji mandat), Loredana Jurković (17, tretji mandat), Ana Lipovac (17, prvi mandat), Danilo Troha (17, prvi mandati, Marta VItaz (17, tretji mandat), Ana Hromin (16, prvi mandat), Ema Harej Kraljic (15, prvi mandat), Zdenka Kalian Verbanac (15, prvi mandat), Marko Maru-šič (15, prvi mandati, Manja Travner (15, tretji mandat), Luka Verbanac (13, prvi mandat). Marjan« MlrkovW Podatki o svetih in predstavnikih v RH bodo objavljeni v naslednji itevilkl Kaiipoti, In-fonnacija pa je tudi na spletni strani www.rtvsle.si/slovencivsosednjihdrzavah/ novice/hrvaška 2. september HKD, Reka Festival Zoom Janez Jania, Janez Janša Janez Janša Več r»as je, prej bonvj na cilju je dokunwntar-na predstava, uvrščena na program letošnjega festivala Zoom v organizaciji društva Oru jo more na Reki. Predstavlja potek in posledice umetniškega projekta, s katerim so umetniki Emil Hrvatin, Žiga Kariž in Davide Crassi spremenili svoje ime v ime Janez Janša. V predstavi se avtorji ukvarjajo z vprašanjem spremembe imena in priimka, navajajo različne printere z različnih konccv sveta, razloge za spremembe, podatke o postopkih in zakonih v raznih državah ter o posledicah, ki jih je v njihovo življenje prinesla ta akcija, ki jo komentirajo in ocenjujejo različni slovenski teoretiki, psihologi In književniki, javne osebe, pa tudi člani družin omenjenih umetnikov, ne pa tudi sam Janez JanŠa, politik. Umetnikom je vsekakor uspejo pokazati, da če že politika vstopa v naša živroducenta www. maska.si: AÍI bi vrtnica drujoče dlialo, it b\jt ime bilo Janez Janšo!' Predstava bo 20. oktobra tudi na programu letošnjega gledališkega festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru. Janez Janša, doma li Matuljev in i nekdanjim imenom Emil Hrvatin, je na festivalu Zoom sodeloval tudi lani In bil posebej predstavljen, največ pozornosti pa je bil pozneje deležen zaradi škandalozne prijave reškega performerja in branitelja Kreša Mustača zaradi rezanja hrvaške zastave v okviru razstave, s čimer naj bt žalil simbole hrvašJce države. Županijsko državno tožilstvo je v drugi polovici septembra letos zavrnilo njegovo kazensko prijavo proti Janezu Janši in društvu Orujo more ter Muzeju modeme in sodobne umetnosti, kjer je dogodek potekal. Marjana MIrkovič Oi je Janez Janša kreten DfrtJT^i Dfâïo>evi«: Fůřa v »•.'>./1 I 2. september Novosti Samostojni srbski tednik Novosti, ki je poleg Italijanskega dnevnika La voce del popdo edini manjšinski časopis, ki ga je mogoče kupiti v kioskih, je v številki z dne 2. septembra (str. 37) objavil peti prispevek o kninskem nogome- tn«ti klubu Dinara z naslovom Antifašistična tradicija. Avtor Drago Kovačevu: med drugim omenja antifalisticrra tradicijo kluba in navaja podatek, da je leta 1938 kot poročnik kraljeve voj^e v Knin prispel takrat triindvajsetictni Ljubo ^cer, poznejši slovenski narodni heroj. Ljubo Šef cer se je pridružil nogometnemu klubu Dinara in v njegovi sestavi odigral zadnjo tekmo v Drvarju jeseni 1940. Po začetku vojne se je vključil v Osvobodilno fronto Slovenije, Italijanska okupacijska vojska pa ga Jc zajela novefnbra 1941 in istega leta je bil skupaj s šestnajstimi soborci ustreljen. Tednik tudi omenja, da je o delovanju kluba Dinara in njegovi partizanski preteklosti zelo navdihnjeno znal pripovedovati njegov nekdanji soigralec in soborec, znani rkovinar, tudi dopisnik Dela in Večera, Jug Grizelj. Maijand Mlikovlč 6. september Galerija Kortll, Reka Letna razsUv« HDLU Selekcijo za letošnjo letno razstavo Društva hrvaških likovnih umetnikov je pripravil slovenski likovni kritik Andrej Medved. Na 65. razstav) je bil v vrsti avtorjev s svojimi deli tudi tokrat zastopan Dragan Karto Došen, večletni član in pevec društva KPO Bazovica. 7. september Slovenščina v reških vrtcih Na naslov Sveta slovenske narodne manjšino Primorsko-goranskc županije je 7. septembra prispel dopis, datiran sicer z dne 20. julija, v katerem Ministrstvo za znanost, izobraževanje In šport Rli daje žeto pozitivno mnenje na predstavljen krajši program uvedbe slovenščine v ustanovi Otroški vrtec Reka (OVR). Podpisana ravnateljica Jasenka Denovič se je o programu, ki ga je pripravila Vesna Katic v so-detef)ana MIrkovk t O.-17, »eptembar Artum Mestni muzej. Antična vita rustika, Umag Mesto Umag je v okviru Tedna istrskih muzejev organiziralo več prireditev, ki so obogatile kulturni utrip In turistično ponudbo tega slikovitega in živahnega obmorskega mesta. Potekale so v mestnem muzeju in arheološki lokaciji z ostanki antične vile rustike iz obdobja od prvega do četrtega stotetja. Na programu je bila mod drugim tudi razstava 1. Umaški salon In v tem okviru predstavitev knjige Grožnjan, istrsko mesto umetnikov, avtorja akademskega slikarja Roka Zelenka. O knjig) je v pogovoru z avtorjem spregovorila arheologinja Narcisa Botšec Ferri. V soboto, 15. septembra, je v programu Oživljanje antike akademski kipar Marko Zelenko vodil klesarsko delavnico, katere namen je bila seznanitev z antično obdelavo kamna, arheologinja Narcisa Bolšec Ferri pa je vodila delavnico o oblačenju. Marjana MIrkovtć GrtBiijiw. Il ívtř>t|f^Hjn -»tniv,! monoutitUlo 9. september Narodni dom. THt Vtula Prímonka »I v novo žlvl|«nj« V okviru vrjte pobud Bazovica 20i 1 je bila tw novinarski konfefenci v Narodnem domu v Trstu predstavljena knjiga z naslovom Vstala Primorska si v novo življenje. Kot sta v imenu organizatorja zapisali krovni organizaciji, Slovenska kultumo-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), prihaja knjiga v letu, ko mineva 70 let od ustanovitve Osvobodilne fronte, in prav v dneh, ko je poteklo W let od priključitve Primorske k matični domovini. Z besedami sodobnikov, politikov, zgodovinarjev in publicistov, pa tudi z umetniško besedo skupiio 106 različnih avtorjev ter 40 slikarskimi in kiparskimi upodobitvami zbornik bralca popelje v obdobje petinštiridesetih let (1945-1990), ko se je na Primorskem na ruševinah druge svetovne vojne in v razmerah časa, ki je sledil, ustvarjala, med osvoboditvijo in osamosvojitvijo, nova podoba zahodne Slovenije na obeh straneh državne meje med Jugoslavijo/Slovenijo in Italijo, Knjigo Je izdal Goriški muzej v sodelovanju s SKGZ in SSO, Območnim odborom Zveze borcev za vrednote NOB iz Nove Gorice In Raziskovalno postajo ZRC SAZU Nova Gorica. Zbornik je uredil zgodovinar in publicist Branko Marušič, oblikoval ga Je Pave« AAedvešček. Knjiga Je naprodaj v Trstu. Marjana Mirkovu^ TI. september Bazovfc«. lullj« Šesti bazovHki pohod. 81^ obletnica Kot je primerno za prave planince in pohodni-ke, najprej vremenska napoved: sončno, brez oblakov, dežja in vetra. Splošno vroče in soparno. Udeleženci: 25 članov planinske skupine Bazovica iz Reke. Tokrat Je bil vodja pohoda in izleta mladi Andrej Mohar. Peljal nas Je -Brkov malem avtobusu, saj nas je bilo komaj 15. Pohod: Bazovica |center| KraŠki rob nad Glin-ščico (s prečudovitim razgledom na Trst)-Pe-sek Kokoška (672 m. n. m.|-GmaJna pri Bazovi- ci I pri spomeni kul; manj udeležencev pohoda kot lani. Majhna skupina udeležencev, ki zaradi -termičnih- motenj nI zdelala Kokoške, se je v« dan motovilila po kraškem robu, po senčnih stezah v hosti, a prav resnično, kadar greš počasi, več vidiš in veliko fotkaš ibesede Anite H.) Organizatorji pohoda: aSZ Sloga iz Bazovice, nosilec organizacije pohoda Viktor Stopar, ki Je organiziral vseh trideset pohodov. Pohod In proslava so bili organizirani ob 81. obletnici usmrtitve štirih mladeničeu Ferdo Bi-dovcc, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so bili prve žrtve fašističnega terorja, umrli pa so zaradi pnzadevanja za spoštovanje vrednot svobode, enakopravmsti in bratstva. Slovesnost na gmajni pri spomeniku se tradici-onalrto začne s prihodom pohodnikov ob spremljavi harmonike, starih partizanskih pesmi iz stoterih grl In ob plapolanju zastav. Prlhwi [-.Iwjciiilkuv 11 iitnii)no (jt- Pohoda se je udeležilo 11 članov naše Planinske skupine. Med korajžno skupino }e bila tudi nova članica Planinske skupine In hišnica Slovenskega doma Irena Valkai. Pot je prehodita brez težav. Iskrene čestitke. StiiiplniM l a toKi ut i( » «I iluij^j 'uiu. AiHta Hromiti Slavnost ve )e začcU z nagovori. Vsak nagovor je bil v slovcfwčint in italijanščini, kar jc tudi temelj enakosti in razumevanja. Ha gmajni je bilo veliko ljudi, starejših, mladih družin in veCI(a^aUl Metka Koiut-' er SSK LJubljana Preditavitev Bazovice v SSK v LJubljani Precej zaskrbljeni, ali bomo dobro opravili nalogo predstavitve našega društva, smo se v lepem sončnem vremenu 15. septembra napotili v Ljubljano; Petra Anicic, Ana Lipovac, Ira Pétris, Luka Verbanac in jaz, Anita Hromin. Najprej smo obiskali Arhitekturni muzej, ustanovo za področje arfiitekture, urbanizma, dizajna in, kar nas je najbolj zanimalo, fotografije. WuzeJ Je v Fužinskem gradu, ki ga Je postavila družina Khisl v prvi polovici 16. stoletja. Sprejel nas je dr. Primož Lampič in nam potrpežljivo razkazal najstarejše fotografije in nekatere fotoaparate preteklega obdobja. Nekaj prostega časa smo imeli za ogled mesta ali opravke in že je napočil čas, da gremo na Cankarjevo 1, kjer ima svoje prostore Svetovni slovenski kongres (SSK). To je organizacija, ki deluje od osamosvojitve Slovenije In povezuje Slovence doma in po svetu. Pozdravila nas je Sonja Augustin, generalna sekretarka Svetovnega slovenskega kongresa, in nam razložila delovanje organizacije. Osrednji gost je bil g. Rudi Mefljak iz Urada Vlade RS za zamejce. Slovensko kulturno društvo Gorski kotar sta predstavila Jelena Malnar in predsednik društva Slavko Walnaf. Kantavtor Matija Turk Je pel in igral na harmoniko, recitirala Je mlada pesnica Ivana Malnar, Damjan Kovač pa Je predstavil svojo razstavo slik. Slovenski dom KPD Bazovica, vse skupine in njihovo delovanje je podrobno predstavila Ana Lipovac. Razstavo fotografij Realnost naših objektivov je predstavila Petra Aničič. Kitarist Luka Verbanac Je igral skladbe svetovnih in slovenskih skladateljev. Ivan Harej, ki se nam je priključil ravno ob pravem trenutku, je celo zadevo posnel. Ira Pétris in jaz pa sva vse fotografirali. Med številnimi obiskovalci so dogajanje pozorno spremljali tudi prijatelji naše planinske skupine: Brane Kreb iz PO RTV LJubljana ter Alenka Sakelšek in Jan Skoberne Iz PD Iskra Ljubljana. Po prireditvi sta Ana in Petra predstavili naše društvo še za radijsko oddajo Sotočja iRadio Slovenija 1, na programu ob ponedeljkih ob 20.00 in na spletni strani dostopna v arhivu, op. ur.). Anitii Hromin Pplr« Amoc. Ann Lipovac in Lua|»n Vwtxinflc Foto: Ira Pétris Ivanu AfUlimt Fota: Ir^ PnUlt Oâtri)«" Km'K -oto: ira Peti li 15. »epteinb«r Kip šatomirja Vilharja Mladi umetnik Damjan Kovač iz Prezida je svojemu rojstnemu kraju poctarii kip encga najpomembnejših Prezidanccv, ščitomlrja Vilhafja iz znane družine Vilhar, indiistrlalca iz druge polovice devetnajstega stoletja, ki je moćno prispeval h gospodarskemu razvoju kraja kot lastnik žage fn vsestransko angažiran v različnih dejavnostih. Med drugim je imel pomembno ve 15. septembra {str. 23) piše željko Malnar, je ob odkritju kipa v Prezidu potekala manjša slovesnost, ki so se je udeležili številni krajani in člani prostovoljnega gasilskega društva, o katerem je napisana tudi zanimiva monografija. Kip je postavtjen tam, kjer je nekoč stala Vilhar jeva žaga; narejen je iz armirartega betona, podstavek pa Iz klesanega kamna iz temeljev nedavno zrušene stoletne hiše. Marjana Mirkovk 23. september FF, Rek« Na reski filozofski fakulteti (FF> so s podpisom sporazuma odprli avstrijsko knjižnico, ki je i tremi tisoči naslovov pomembna obogatitev knjižnega fonda in pridobitev za študente na oddelku za germanistiko. Odprl jo je častni konzul Republike Avstrije Georg Gavrilovic, čigar družina je zagotovila donacijo za nakup novih knjig, del fonda pa prihaja iz zapuščine znanih avstrijskih profesorjev germanistike. To je 61. avstrijska knjižnica na svetu in druga na Hrvaškem. Več: www.rljeka.hr. Marjana Mlrkorvte 23. september HKO, Reka Zvold foranskeyt kraja V Hrvaškem kulturnem domu (HKO) na Sušaku je v nabito potni dvorani potekal večer z naslovom Zvoki goranskcga kraja, ki ga je znova zelo uspešrto organiziralo Društvo Ooranov ru Reki. Navzoče je po uvodni pesmi Gorski kotar moj pozdravila predsednica Društva Gora-nov AUrjana Rački, na odru, ki ga je popestrila navzočnost deklet in žena v goranskih narodnih nošah, pa so nastopili pevca Mirna In Željko Ja-neš, plesrw skupina kulturnih društev iz Delnic in Prezida, delniška dramska skupir\a Goranski koraki, umetnika iz Ukrajine, ki živita In delujeta v Zagrebu, Nataša In Vladimir Balyk, ter harmonikarji Josip Gašparac in Milan Čop (ded in vnuk), Dario Tomac, Damir Rukavina, Drago iporčič In Veseli pajdaši, AAatija Turk, Rajko Kovačić, Denis Kezele In kot presenečenje večera še mladi slovenski kantavtor In harmoni-Icar Tomaž Boškin, ki ga je napovedovalec tudi posebej predstavil. Tomaž je s svojo skladbo Z boškarinom po Istri in Slakovo Ne prižigaj luči tako navdušit občinstvo, da ga je na oder priklicalo še dvakrat. Uspeien in odlično organiziran večer, katerega program sta izpeljala Branko Pmtar In Josip Pleš«, vodila pa Slavica Kljajič in Davor Grgu-rić, se }e končat s podelitvijo priznanj in skupnim nastopom vseh sodelujočih ter vabilom na še eno letošnjo prireditev, ki bo v Opatiji. Marjana Miritović Kaljfln« in St 'I.. FoJo: -'-'JiImivIČ Ibmai Boilnn ai ^^ill dvorano (■'ota iViar)ana ViiKmič 23.-24. september Hotel Bonavla, Reka Etrtoinvotra 2011 Prireditev Etnosmotra, na kateri organizacije narodnih manjšin na Reki predstavijo del svoje ustvarjalnosti, je letos potekala že petnajsto leto zapored. Etnosmotro je v hotelu Bonavia znova napovedala okrogla miza na temo aktualnih vprašanj s področja varstva pravic narodnih manjšin. Z minuto molka na začetku srečanja so se navzo- či poklonili spominu na junija preminulo brez dvoma najaktivrwjšo predstavnico manjšin na Reki Darirkko Janjanin, zaslužrv) med drugim za vrsto aktualnih, odmevnih in odlično organiziranih omizij. Na strokovni razpravi so sodelovali dr. Milorad Pupovac, dr. Žarko Puhovski, dr. Ivan Padjen, dr. Elvio Baccarirri, dr. Nenad Miščevic ter Lju-bomir Mtkič z ministrstva za upravo in predstavnica hrvaške vlade pri Evropskem sodišču za človekove pravice Stefica Staznik, ki je povedala, da na tem sodišču proti Hrvaški ne poteka noben postopek zaradi kršenja pravic narodnih manjšin. Omizje je pritegnilo veliko obiskovalcev, predvsem iz mestnih in županijskih oblasti ter manjšinskih organizacij, med njimi so bili tudi predsednik slovenskega manjšinskega sveta na mestni ravni Boris Rejec ter članice sveta Marija Sirk, Ljudmila Barbalič in Marija Travner. Razprava, ki jo je moderiral dr. Miomir Matulovic, je bila narr>enjena nedavnim volitvam manjšinskih svetov na lokalni in regionalni ravni ter predvsem odločitvam ustavnega sodišča, ki so razburile manjšinske poslance, In tudi na omenjenem omizju so vzbudile živahno soočanje mnenj. Sodišče je konec julija za neustavne razglasilo zadnje, lani sprejete spremembe lJstavr>ega zakona o pravicah narodnih manjšin, ki vbski manjšini zagotavljajo vr>aprej zagotovljeno število sedežev v parlamentu, preostalim, manjšim manjšinafn pa pravico do dvojnega glasovanja. Mnenja na omizju so bila deljena: poslar^ srbske manjšine dr. Milorad Pupovac je ostro kritiziral odločitev sodišča, sprejeto mesec dni po koncu prldružitvenih pogajanj z Evropsko unijo in v času pred volitvami, ki ne dopušča tovrstnih sprememb, medtem ko je analitik dr. žarko Puhovski menil, da dvojna pravica krši načeto enakopravnosti, a obcn«m menil, da manj-širwm sicer vetja zagotoviti dodatne pravice. Kot je med drugim dejal, bit edini realen način reševanja v amandmajih k socialistični ustavi Hrvaike torej, da obstaja posebna komisija za varstvo manjšinskih pravic, vendar da imajo vsi enako pravico do slosoYonja. Dodal je tudi, da je opravičilo za dodatne pravice manjšin danes popolnoma z$rešeno. parado*i je v tem. da bi razlog za to bil takrat, ko so jih ubijali, o tega seveda ni nihče zahteval. Svoje mnenje je sklenil z besedami, da bi zaradi tega. kar je v dvajsetih letih storila manjši- nam. Hrvaika morala imeti itabc vest, vendar te ne jff reševati z volilnim zakonom. Ze»o zanimiv je bil nastop znane^ reškega profesorja dr. Nenada Miičeviča, ki predava tudi na mariborski univerzi. Zavzema se za dodatne ukrepe pri varstvu narodnih manjšin In doseganju njihove enakopravnosti ter poudarja, da je celovita zaščita možna le v sistematičnem političnem okviru, ki zahteva zastopanost v parlamentu. Privilegiji pa so edini način za enakopravnost manjšin, pravi. AAanjšine, med njimi tudi slovenska, bodo na volitvah decembra letos glasovale kot doslej: ali za kandidate na strankarskih oziroma neodvisnih listah ali pa na posebni, manjšinski listi. Po zakonodaji ima slovenska manjšina skupnega poslanca z albansko, bošnjaško, črnogorsko in makedonsko manjšino. V dosedanjih dveh mandatih )o Je tako a le formalrm zastopal dr. Šcmso Tankovič Ir vrst bošnjaške manjšine. Na zadnjih parlamentarnih volitvah slovenska manjšina ni imela svojega kandidata, na volitvah leta 200Î pa kar dva: poleg predsednika krovr» organizacije slovenskih društev Darka Šonca, ki je na volitvah zbral 6Î0 glasov In se uvrstil na drugo mesto, tik za izvoljenim poslancem dr. Semsom Tankovičem, je bila med osmimi kandidati za skupnega poslanca petih manjšin tudi mlada Sanja Bakula z Reke. Predlagata Jo Je stranka Bcbič Vladimir - Tretji hrvaški blok, na volitvah pa je Sanja Bakula prejela 165 glasov in se tako uvrstila sicer na predzadnje mesto med karvdidati, resnici na ljubo pa Je treba reči, da gre tudi pri tej števtlkl za spoštovanja vredno število volivcev glede na običajno slabe volilne odzive slovenske manjšine. Mflrjana Mil kovic ftrrasinotra Na predstavitvi letošnjega programa Je svetovalka v oddelku za kulturo pri mestnih oblasteh Višnja Višnjic - Karkovic med drugim napovedala posodobitev načina predstavljanja kulturnih dogodkov v okviru Etnosmotre v prihodnje, v skladu s članstvom RH v EU. V okviru teh prizadevanj je Meito Reka pripravilo prijavo na evropski razpis in program Evropa za državljane/Tematsko omrefevanje pobratenih mest. S projektom Evropska etnična dediščina: Mesta, poveza-rva z glasbo ima cilj odkrivati skupno evropsko kulturno dediščir» na temo pomena varstva In ohranitve evropske kulturne nematerialne, glasbene dediščine. Poleg Mesta Reka kot prijavitelja projekta se načrtuje partnerstvo z mesti, kot so Bitola iWakedontja), Este, Trst lltalijaj, Czepel |M.adžarska), Ostrava (Češka), Ljubljana iSloveniJai ter vtiljučltev predstavnikov Srbije (Novi Sad( in črne gore. V pripravo in IzvedtM projekta bodo aktlvrw vključene manjšimke skupnosti na Reki. Kot spremljevalni program je bila 24. septembra v preddverju Hrvaškega kulturnega doma (HKO) na Sušaku odprta razstava tradicijskih glasbil, ki sta Jo postavili Sama Selimovic In Jolanda Todorovic v sodelovanju z reškimi manjšinskimi organizacijami (Matica Slovačka, ruslnsko in ukrajinsko kulturno društvo Rušnjak, KUD Bosna, KUO Fratellanza, Ruski dom in Skupnost Črnogorcev PGŽ). Istega dne je v dvorani HKD potekata tudi folklorna prireditev, na katen se je predstavilo sedem skupin z več kot sto plesalci, gosti iz drugih krajev Hrvaške in ob spremljavi orkestrov. Na prireditvi Etnosmotre, organizirani v sodelovanju s Hrvaško glasbeno unijo, tokrat ni sodelovalo slovensko društvo KPD Bazovica. Atarjana MlrkovK Dr. Nenad MJsčevK Foto. Mafi»nf Mlrlu>vi.u 12 Poletna sezona planinske skupine Planinci planinstó skupine KPD Bazovica so bill v poletni sezoni iod junija do sredine septembra) 2011. teta izredno aktivni. Razen svojih uletov na ^tč in Dolomite, ko so osvojili dvatisočake Jalov«, Malo Mojstrovko m Atonte Paterne, sodelovali na pohodu, posvečenem bazoviškim irtvnm, m pri orga- n'zacijî obnovitve Poti pnjateljestva Snciník SnjeřrriK, so ie iamcntojno all v sodelovanju I dru^tml druitvi povzpeli šc na iicvtl-ne vrhove alt toddovaU pri druçih dogodkih. Oivojlli io Krem«ii v Liki, Triglav; Šitorino na Velebitu, 3168 metrov vi'.ok Monte Pet-mo v Italijt. Peuek (32S3 m», Hochstadel 12860 m) in Kepo v Avstriji, Koroško Rinko m Grintovec v Karrmiîklh Alpah, najvišji vrti Čm« gore Bobotov hul-, najvHjl vrh Madiar-îke Kekei ii wcer skromnimi 1016 metn, a )e vendarle najvišji vrh evropske driavej, če naštejemo le najinačilnejše doicike. Potepalo ic |e po Fužinskih planirtah. Pohorju. Ve-iiki planini. HlevliUti planini in Poreznu, Velebitu, Učki m Oonkem kotarju. Poikusi vTpona $0 bill na 3666 m visok ûtœiwened-igcf in Î252 m visoki Ankogcl ali Mangart po pleialni poti od Belopcikih jezer. U vïponi «Î uspeli le đelno, najpogosteje saradi vremenskih raimer. Družili 50 se i planinci in prijatelji ir PD Integral In SPO Trst. Poteg tc^a jo Inje vodniki in dve mlađi čla ntci sodelovali na mladinjkem planinskem taboru Čejioča 2011 v organiiaciji PD Sr»e-inik ri Ilirsko Bistnce. Na vseh vrhovih so planinci s ponosom razvili zastavo planinske skupirte ali nosili njen mak. Vscm planincem iskrene čestitke In zahvala la enkratno promocijo Slovenskega doma KPD Bazovica z Reke. D<>rMc^i Dolomiti Foto; Anu« Hromin 24. »eptember HaMIćl PO RTV Ljubljana in PO M>0 Bazovica Večletno sodelovanje In prijateljstvo ljubljanskih in reških planincev je obogatil letošnji skupni izlet na Hahliče v Grobniških Alpah. O lepoti teh hribov so ljubljanski planinci dosti slišali, tako da so se končno morali tudi povzpeli nanje. Pohod se je začel v Podkilavcu na Grobniškem polju, kjer so goste dočakali gpstiteljl. Po kratki pripravi je sledil dveurni vzpon čez čeko do doma na Hahličih. Hahliči so trije majhni kali, pri katerih se voda iz najvišjega preliva v spodnja dva, ime pa je nastalo v grobniški čaka-vščlni iz pomanjševalnice -kaliči-. Oom so obrwvilí v zadnjih dveh ali treh letih. V njem lahko prespi tudi do petdeset ljudi. Oskrbniki doma, ki ga upravlja PD Obruč iz Dražic, so zelo prisrčni in gostoljubni. Večji del skupine je nadaljeval vzpon na 1357 metrov visoki Fratar, do katerega je od doma še dobra ura precej strmega vzpona skozi gost smrekov in bukov gozd. Sam vrh Je deloma pokrit z ruš-Jem, tako da Ima od daleč podobo meniha, fratra. Razgledi z vrha so enkratni. Vidi sc velik del reškega zaliva z otoki, Učka, Velebit, v ozadju pa vrhove Gorskega kotarja. Vzponu na Frater je sledila še enolončnica v domu, malo druženja in spust do Podkilavca. Od Lam so se vsi odpeljali šc v Slovenski dom na Reki. Tam so lep dan končali z ogledom doma, majhno osvežitvijo in veliko pogovora ter naredili načrt za skupni izlet naslednje leto, ko naj bi se našli na planini Pecol pod AAontažem v Zahodnih Julijcih. Darko Vohar Skupni l/třt Aih;, Daiko '-liwíM 37. september Gated}« Zvofiimlr. Bailt* S >llko na sttko Ob mednarodnem dnevu turizma je bila v Baski na otoku Krku odprta razstava starfh razglednic Baike z naslovom Baška stikom na sliku. Razstava Je vztxjdila veltko zanimanje prebivalstva z otoka Krka, predvsem domačirtov iz Baske, majhnega prirnorskega mesta na jugovzhodnem delu otoka, že več kot sto let povezanega s turizmom. Turizem Je seveda zahteval graditev ustrezne infrastrukture. Del turistične infrastrukture so tudi razglednice, košček papirja, ki omogoča gostu, d« pokaže svojim domačim ali prijateljem, kje je bil in kako mu Je tam bilo. Prve razglednice Baške so bile Izdane že konec 19. stoletja. Seveda je na starih razglednicah veliko podatkov, ne samo posnetek mesta. Iz njih lahko razberemo, kako se je takratno prebivalstvo oblačilo, kaj je delalo, kako se je družilo, kateri dogodki so se vrstili v posameznih letih. Vsaka razglednica zaživi, kadar kdo na njej kaj napiše in Jo pošlje svojim. Iz teh tekstov se lahko vidi, kdo je bil gost, od kod je prišel, kakšne so njegove navade, kultura, pa še marsikaj drugega. Košček papirja tako poveže gosta In domačine. Z Baško sta že od leta 1958 povezana Borut in Darko Mohar, ki sta se tega leta tja priselila s svojimi starši, klanje ju Je odpeljalo na Reko 2 laouvp Fotu. fiUja Tu<-Jifi MoImii 4 In v Ljubljano. Po končanem šolanju sta se vrnila, Darko na Reko in Borut v Baško. Darko In njegova družina so člani KPD Bazovica že več kot deset let. V preteklih letih je Borut zbral več kot 400 razglednic Baške, starih več kot 60 let. Nekatere Imajo celo več kot 100 let. De< te zbirke sta se odločila pokazati občinstvu, s tem da je Darko letos znova posnel večji del prikazanih razglednic s približno istega položaja, s katerega so bili posneti originali. Tako se Je občinstvo na razstavi lahko sprehodilo skozi Baško v prostoru In času in ugotovilo, kaj je turizem prinesel in kakšna je bila cena za to. l>arko Mohar 28. t«ptetnb«r Svet SNM Mesta Reka, Svet SN» PGŽ Sveta slovenske narodrte manjšir>e na mestni in županijski ravni sta se sešla na prvi In ot>enem skupni seji. Vodila sta jo predsednika Boris Rc-jec in Dimitirj Jelovčan Bulatovič, navzoče seznanila s potekom vpisa novega vodstva v pristojni register, ki bo dovolil začetek uradnega poslovanja. Edina točka dnevnega reda glede programa je bil znova Kažipot, tokrat z druge, predvsem oblikovne plati, kajti člani menijo, da bi format moral biti večji, kar bi olajšalo branje in približalo fotografije, očitek pa leti tudi na račun zamud z izdajo In dostavo. Omenjen je še predlog, da bi glasilo postalo trime-sečnik. Kot navaja zapisnik, bo naslednja 26. oktobra. Marjana Mirkovtc 28. september Mestna hiša. Reka EPK Maribor 2012 V polni dvorani Mestne hiše na Reki sta pomočnica programskega direktorja za mednarodno sodelovanje mag. Nataša Kos in kreativni pro-chicent za uprizoritvene umetnosti ReneMaurin v imenu Javnega zavoda Varibor 2012 predstavila projekt Maribor 2012 Evropska prestolnica kulture (EPKt. V imenu oddelka za kulturo mestnih oWasti Je navzoče uvodoma pozdravila Nikolina Radie, zatem pa sta, žal brez mikrofona, nadaljevala gosta, ki so jima Jo tehnične težave zagodle tudi pri predstavitvenem filmu, tako da je ta ostal slika brez tona. Dejavnost v okviru EPK Maribor 2012 vključuje tudi partnerska mesta: Velenje, M se bo osredotočilo na dogodke za otroke In svojo industrijsko dediščino; Ptuj, mesto, bogato z antičnimi najdbami In ctnoloikîmi zanimivostmi, kot je kurent; Novo mesto kot mesto situl In bogato arheološko nahajališče ter mesto gledališke avantgarde, dogodkov roka In džeza; Murska Sobota bo odražata pisano večkutturno navzočnost tamkaj živečih narodov in pripravila razstave; Slovenj Gradec z nazivom mesto, glasnik miru, ki mu ga ]e 1989 podelila OZN, bo poskrbel za dogodke s področja Cradiciortalnlh obrti in projekte, povezane s tamkaj rojenim skladateljem Hugom Wolfom. Gosta sta predstavila vse štiri osrednje programske sklope z naslovi: Terminal 12 kot simbol za od -prtost do novih usmeritev v unnetností, ki povezuje vse umetniške zvrsti, od opere In sodobnega ptesa prek različne glasbe do fitn^, gledališča, vizualnih umetnosti, literature in arhitekture; sklop Atestni ključi bo s štiristo programi v mariborskem mestnem jedru in središčih partnerskih mest spremenil njihov utrip in k temu pritegnil tudi prebivalstvo; sklop Urt>ane brazde bo usmerjen v kulturo življenja In ohranitev dediščine na vseh področjih, dlj sklopa življenje na dotik pa je po spletu v s^ prenesti zaokroženo podobo dogajanja v okviru EPK in tako na globalni ravni povezati sodelujoče umetnike in občinstvo r» EPK z virtuálními. Program bo januarja prilwdnje leto slovesno napovedala premiera opere Črne maske Marija Kogoja v režiji Janeza Burgerja in izvedbi Opere In baleta SNG Maribor. Scenografijo bo zasnoval zagrebški tandem Numen, kostume Alan Hranitelj, koreografijo pa Edward Ctug, Od predstav velja omeniti ie gostovanje HNK iz Zagreba s predstavo Vojna in mir v režiji Tomaža Pandurja in koprodukciji Pandur Theaters, v kateri Igra tudi AAilena Zupančič, ter predstavo Funeral Fashion Show Dušana Jovanoviča, v koprodukciji s SNG Nova Gorica, Dubrovniškimi poletnimi igrami in Teatrom Ulysses Brioni. Nataša Kos kot enega izmed vrhuncev prireditve napoveduje še nastop pianista Iva Pogoretlča In zagrebške filharmonije pod vodstvom dirigenta Dmitrija Kitajenka. Celoten program še ni definiran, na spletni strani zavoda www.maribor2012.lnfo bo ob- javljen oktobra, zaradi finančnih sredstev pa ostaja odprto vprašanje nekaterih lokacij in infrastrukture oz. (šel nezgrajeni kulturni center, tako da to nekoliko spominja na vztrajr« reške prijave za Sredozemske igre. Predstavitev projekta EPK Maribor 2012 je pritegnila veliko zanimanje in zelo dober obisk, spremljati so jo zaposleni v mestni in županijski upravi za kulturo, muzejskih, galerijskih in spomeniških ustanovah ter knjižnicah, žal pa ni upravičila pričakovanj. Poleg tehničnih nerodnosti to predvsem velja za pripravo samo in nezadostno informativnost sodelujoča sta bila pač iz programskega dela ter ne nazadnje za težko sprejemljh^ odnos do hrvaškega/ srbskega jezika, enako v prejetem pisnem gradivu kot tudi v govoru gostje. Skoda, saj bi se z boljšo pripravo in nekaj pozorrrasti tem spodrsljajem lahko Izognili. Marjâiiâ Mlrkovlć 2iilliiuin)e M EP- Foto M«r)rtii.-i -Mi Maribor 2012 - EPK Predstavitev hr»«ike kulture v okviru programa Kulturne ambasade V okviru sodelovanja s hrvaškim ministrstvom za kulturo je predlaganih več dogodkov. S področja književnosti gre za program Pozor, pisatelji kuhajo, s katerim se bodo predstavili književniki Vetjko Barbleri, Ivica Prtenjača. Senko Karuza, Zoran Ferlé, Rober Mlinarec in publicist Zlatko Gall. Od uprizoritvenih umetnosti je predlagan koncert ansambla Cellomanla, skupine cr«jstih mladih violončelistov, ki jo vodi njen ustanovitelj Valter Dešpalj, ugledni hrvaški violončeiist in profesor na zagrebški glasbeni akademiji. V njej Igra tudi Karmen Pečar, ugledna solistična in komorna glasbenica, profesorica na Konscrvatoríju za glasbo In balet v LJubijani, ki je tudi koncertni mojstcf Cellonwiie. Član te skupine je tudi Luka Sulic, znan iz slavnega dua s Stjepanom Hauserjem. Luka Sulic se je rodit leta 19S7 v Variboru, s pebmi leti začel Igrati violortčelo in kot posebno nadarjen mlad glasbenik postal eden najmlajših študentov na zagrebški Akademiji za glasbo ter v razredu prof. Valtera Oešpalja z devetnajstimi leti tudi diplomirat, član Cdlomanle je tudi Tilen Artač, nagrajevani glasbenik Iz dua s pianistom Juretom Godlerjem, s katerim sta v slovenski javnosti poznana kot odlična komedijanta, imi-tatorja In glasbenika. Tilen Artač je leta 2007 magistriral na zagrebški akademiji za glasbo pri prof, Valterju Dešpalju. V skupini Igra tudi violončetistka Katja Meljnikov, ki jima za seboj več koncertov in recitalov, za kar je prejela tudi več nagrad doma In v tujini. Na programu bo tudi koncert Tamare Obrovac in ansambla Transhistria, v katerem igrata kitarist Droš Rakovec iz Ljubljane in kontrabasist Žiga Golob iz Kranja. Izmed gledaliških predstav bo na program uvrščena predstava Zagrebškega gledališča mladih (ZKM| z naslovom To bi lahko bila moja ulica v režiji Anice Tomič, ki je z Jeleno Kovačić napisala tUdI scenarij. Predstava opozarja na nasilje med mladimi na Hrvaškem, posvečena pa je zagrebškemu maturantu Luki Ritzu in mladim, ki so vsak dan žrtve nasilja na naših ulicah. S področja vizualnih umetnosti bosta na programu dve potujoči razstavi: na odprtem bo postavljena razstava z naslovom Arhitektura kot krajina: Morfologija sodobrte arhitekture na Hrvaškem. Predstavljenih bo štirideset arhitekturnih projektov, ki premišljajo odrtos med arhitekturo in krajino; poleg hrvaških bodo predstavljena tudi dela nekaterih vodilnih svetovnih arhitektov, kot so Zahe Hadid, Norman Foster In Lebbens Woods, ki so se s svojimi projekti na Hrvaškem dotakniti te teme. Razstava je predstavljala Hrvaško na lanskem festivalu arhitekture v Londonu. Druga razstava z naslovom Sodobno hrvaško oblikovanje bo postavila na ogled najzanimivejša dela z različnih področij oblikovanja, od grafičnega do modnega In industrijskega oblikovanja. Tretja bo razstava hrvaške scenografije, pred- stavljena v okviru letošnjega nastopa na Praškem kvadrienalu 2011. Ukvarja se z avtorskim scervografskim delom, predvsem z vpogledom v ustvarjanje samostojnega umetnika Gorana Petercola |1949) in avtorskega kolektiva Nu-mcn/For Use iSvcn Jonke, Christoph Katzler in Nikola RadeljkovićI, že posamično uveljavljenih v svetu umetnosti. Numen/For Use so pri prvi scenografiji (Inferno, režiserja Tomaža Pandurja) 2005 za seboj že Imeli realizirane projekte za ugledne Izdelovalce pohištva, kot so Moroso, Capellini in Zanotta. Aterjana Mlrkovic NAPOVED OKTOBER 1. oktober Groinjan, Baredine, PulJ Srečanje slovenskih društev 2011 Letošnje srečanje vseh slovenskih društev bo v (stri. Prvi obisk bo namenjen Grožnjanu, po katerem se bodo člani društev sprehodili z vodniki; pot bodo nadaljevati v Barcdinc, kjer si je mogoče ogledati muzej traktorjev na prostem in jamo, poskrbljeno pa bo tudi za kosilo. Sprejem v društvu SKD Istra v Pulju bo tudi priložnost za ogled razstave Istrske impresije akademskega slikarja Roka Zelenka. Prihod v hotel Brioni bo za predsednike/ce društev delovne narave. Kot po navadi se bodo sešli na neformalnem sestanku, v nadaljevanju pa bo program potekal v sproščer>em ozračju in vedrem razpoloženju. Organizator je Zveza slovenskih društev v sodelovanju s SKD Istra iz Pulja in drugimi društvi v Istri. MArJana MIrkcMč 3. oktober, 11.00 Mestna hiša, Rek« človekove pravic* In hrvaik« evropska perspektiva V dvorani mestne hiše na Reki bo potekala javna razprava na temo Človekove pravice in hrvaška evropska perspektiva. Pobudnik dogodka je podprecbednik hrvaške vlade za družbene dejavrwiti in človekove pravice dr. Slobodan Uzelac, organizator pa Primorsko-goranska županija in njen Odbor za narodne manjšine v sodelovanju z Uradom Vlade RH za človekove pravice, katerega predstojnik Luka Waderic bo sodeloval v razpravi, skupaj s člani županijskih teles, pristojnih za to probiematiko, ter s predstavniki mest in občin z območja PGŽ, medijev in civilne družbe. MBiJana MIrkovtc 4. oktober, 18.00 Spominska galerij« Aleksandar Rukavina. Brtonigla V počastitev spomina na kiparja Aleksandra Rukavino, pobudnika likovne kolonije, ii katere je začelo v Grožnjanu nastajab mesto umetnikov, bo v njegovi spominski galeriji potekal kulturni večer v organizaciji obone Brtonigla. Predstavljena bo knjiga Grožnjan, istrsko mesto umetnikov, avtorja akademskega slikarja Roka Zelenka, odprta pa t)o razstava njegovih del, na ogled pa bodo tudi skulpture iz kamna, delo Italijanskega kiparja Walterja Fingola iz mesta San Stino di Livenza. Mariana Mrković SpommsM AleKsandra Ruk,i>To«. Artilv Rukđ 2e4enka. 6. oktobcřT, 13.00 P«-k Mlaka Posaditev Upe Na razstavi fotografske skupine KPD Bazovica z naslovom Reiki parki in industrijska dediščina so se mladi člani z vodstvom društva dogovorili o donaciji sadike lipe kot slovenskega simbola, In sicer v okviru kampanje Ena mati, en svet. Posadili Jo bodo v parku na Mlaki, in kot je povedala vodja skupine Petra Aničtč, so se za to lokacijo odločili zato, ker so se člani društva prva leta po ustanovitvi zbirali ravno na območju Vlake, zato ima ta za društvo tudi poseben pomen. 6. oktober, 17.30 Hotel Paiace, Opatija Ousa Fischingen Zanderjev InšUtut Kot nam je prijazno sporočila profesorica Duša Fischinger fz Ljubljane, Opatijo pogosto obiskujejo tudi številni upokojeni zdravniki iz Slovenije, člani Sekcije upokojenih zdravnikov pri Zdravniškem društvu Slovenije, In v prvem tednu v oktobru tradicionalno letujejo v Hotelu Palace. Nekateri so tudi člani Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture, v katerem aktivno sodeluje tudi ona. Letos so sklenili ta oddih obogatiti tudi s predavanjem o Izredno zanimivi zgodovini Opatije v povezavi z Mediko mehaničnim irtstitutom Gustava Zander ja, ki Je od leta 1904 deloval v Opatiji v VIII Stem (Vila Dorai. Opatija pa je tudi za Dušo Fischinger in njeno družino prednostrm mesto, na katero Je posebej navezarw, glede na to, da so njeni predniki pomembno prispevali k razvoju mesta In napredku. Oe< tega delovanja nam je 7. decembra lani predstavita tudi v zelo zanimivem predavanju v organizaciji obeh slovenskih manjšinskih svetov v Slovenskem domu na Reki, na katerem smo se seznanili s pomembno vlogo njenega pradedka dr. Juliusa Glaxa v turističnem razvoju Opatije. Duša Fischinger tokrat pripravlja predstavitev Zanderjevega Inštituta, o katerem je bil skupni prispevek s se dvema avtorjema, dr. Janežem Fischinger- jem In dr. Alešem Fiichlngcrjem ir ljuWjarwke-ga kliničnega centra, objavljen v číiopíju Acta Medico-Historica Adriatica (AWA) v lanski številki 2. Časopis ureja dr. Ante Škrobonja z reške medicinske fakultete, tudi aktiven član (n dolgoletni predsednik hrvaškega Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture, ki že vrsto tet plodno sodeluje s sorodno slovensko organizacijo. Zandcfjcv inštitut In nekateri eksponati so predstavljeni tudi na razstavi o zgodovini turizma na JadrarHi v opatijski vili An^iolina. Kot pišejo avtorji članka v časopisu AMHA, je bil med tremi najbolj oglaševanimi sanatoriji v Opatiji na začetku dvajsetega stoletja, do prve svetovne vojne. Bil Je v lasti dr. Steina. Avtorje članka je zanimal dr. Gustav Zander (18Î5 19201, učitelj telesne vzgoje, zdravnik In univerzitetni predavatelj medicinske gimnastike na univerzi v Stockholmu, predhodnik fizioterapije in fitnesa. Konstruiral Je številne naprave, ki so omogočale stalno in enakomerno gibanje posameznih telesnih delov in nadomeščali ročno masažo. Prvi inštitut je ustanovil na Švedskem, le predstavil na svetovnih razstavah v Filaddfiji (1876t in Parizu 11878), kar mu je prineslo svetovni ugled. Pod njegovim imerwm so se začeli odpirati t. i. mediko-mehanični Inštituti in leta 1911 so Jih našteb že 202. Opatija ga je dobila leta 1904, nameščen je bil v pritličju Vile Stein, v današnji Vili Dora. Njihovo vlogo je spremenila vojna, kriza 1929 jih je uničila, takrat je verjetno prenehal delovati tudi v Opatiji. Več deset let pozneje so začeli naslajati studii za fitncs, ki v vdlki meri uporabljajo posodobljene naprave, ki jih je konstruiral in uvedel v prakso že dr. Gustav Zander. Več; www.hrcak.srce.hr. Mar}ana Mirkovic Jt. Zaiviei)a Ouse Fisctiioijei 7. oktobcr FUozofskafakulteU, SevemoJadranskl zfodovinski panoptikun Mednarodno znanstveno srečanje Na filozofski fakulteti na Reki bo potekalo znanstveno srečanje z naslovom Severnoja-dranskl zgodovinski panoptikum. Namenjeno bo skupni zgodovini treh narodov, italijanskega, hrvaškega in slovenskega, na tem območju v 20. stoletju, s poudarkom na kontroverznih vprašanjih v njihovi nacionalni zgodovini. Ated drugimi bodo sodelovali Jože Pirjevec z univerze na Primorskem I Vloga zgodovine v italijanski politični misli, danes: Primer fojbe), Marta Verginella z univerze v Ljubljani IZ godovi nje-nje severnojadranskega prostora: od nacionalnih zgodovin k navzkrižni zgodovini?), Gorazd Bajc z univerze na Primorskem iLondra, Wa-shirvgton e te foibe: come valutate i documenti britannici e americani relativi agli arresti, allé deportazioni e allé esecuzioni nelle Vertezia GluUa dopo 11 primo maggio 194S) In Nevenka Troha z ljubljanskega inštituta za novejšo zgodovino (Slovensko-italijansko bratstvo. Pogledi na vlogo Italijanov v slovensko-italijanski anti-fašistični uniji I. Srečanje bo potekalo v italijanskem, slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku, referati pa bodo v celoti objavljeni v dvojni številki Časopisa za zgodovino Zahodne Hrvaške (2011-2012.1. Marjana Mirkovk 11. oktober, 18.00 ZRC UP, Koper Sloventko-hrvaško sosedstva: Hrvatsko-slovensko susjedstvo Siovensko-hrvaikI obmejni prostor: etnične vzporednice med popisi prebivalstva po letu 1991 V knjižnici Znanstveno-raziskovalnega središča IZRS) Univerze na Primorskem (UP) v Kopru bosta potekali dve predstavitvi. Zbornik z naslovom Slovensko-hrvaiko sosedstvo: Hrvatsko-slovensko susjedstvo je izid v zbirki Annales, uredila sta ga dr. Darko Darovec in dr. Petar Strčíc, k( ga bosta tudi představila, o njem pa bosta spregovorila še geograf in nel<-danji slovenski veleposlanik na Hrvaškem dr. Milan Orožen Adamič in literat Milan Rakovac. Večer ve bo nadaljeval s pogovorom o publikaciji Slovensko-hrvaški obmejni prostor: etnične viporednice med popisi pretnvalstva po letu 1991 avtorjev znanstvene svetnice na ljubljanskem Inštitutu za narodnostna vprašanja (INV) dr. Vere Kržišnik Buhič In znanstvenega sodelavca na INV dr. Damirja Josipoviča. Zbornik, katerega recenzenta sta red. prof. dr. Anton Gosar in izr. prof. dr. Duška Knežević Hočevar, je kot tretji zvezek izšel v zbirki Atedetnični odnosi v obmejnem prostoru med Slovenijo in Hrvaško, ki od sredine devetdesetih let nastaja na INV, njena urednica pa je dr. Vera Kržišni Bukič. Zbornik predstavljamo v rubriki Novo na knjižnih policah. Mdijana Mirtiovle 12. oktob«r. i,00 GZS, LJubljana Konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov V prostorih Gospodarske zbornice Slovcînije v Ljubljani bo poteptala sedma Kortferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. Pokrovitelj do^dka je Slovenska akademija znanosti in umetnosti, organizator pa Svetovni slovenski kongres. Srečanje ždi povezati slovenske znanstvene In strokovne kroge ter omogočiti medsebojno spoznavanje strokovnjakov! Več: wv^vť.ssk.si 13. oktober, 20.00 Hrvaški glasbeni zavod, Zagreb Svečan) koncert v počastitev otemdMetletnlcc Prerada Detička Poseben večer ob letošnjem jubileju so svojemu več kot petdeset let zvestemu članu pripravili tudi v društvu Slovenski dom v Zagrebu. Več v zadnji številki glasila Novi odmev na spletni strani www.siovenc1.hr. MarjitrM MlrfcovW 13--15. oktober Istrska zbornica. Poreč 150 let IDZ v Poreču V Poreču bo potekalo mednarodno znanstveno srečanje z naslovom 150 let od vzpostavitve Istrskega deželnega ztwra (IDZ) v Poreču, ki ga organizirata Istrsko zgodovinsko društvo iz Pu-Ija in Domoznanski muzej za območje Poreča. Sodelovali bodo hrvaški, slovenski, italijanski in drugi zgodovinarji in raziskovalci, ki se ukvarjajo s političnim, družbenim in gospodarskim razvojem Istre v drugi polovici devetnajstega stoletja. Svoje prispevke bodo med drugimi predstavili Salvator Žitko iz Zgodovinskega društva za južrw Primorsko iz Kopra (Politični in nacionalni antagonizmi v Istrskem deželnem zboru na prelomu 19. in 20. stoletja in prenos njegovih zasedanj v Koper v letih 1899-1910), Antoni Cetnarowitz z Jagelonske univerze iz Krakov^a I Borba za uvecftxj enakopravnosh hrvaškega (n slovenskega jezika v Istrskem zboru), znanstveni svetnik ZRC SAZU v pokoju Branko Marušič (Viesto in vloga slovenskega jezika v goriškem deželnem zboru) in Nadja Terčon iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu (Pomorska vloga severozahodne Istre v 2. polovici 19. stoletja). Več: wviw.porec.hr, www. ipd.br. Mirjana Msrkovlć Ob letošnji osemdesetletnici Prerada Oetička, horntsta, ki je s svojo bogato dejavnostjo In izjemno kariero zaznamoval glasbeno in kulturno življenje v Zagrebu, bo v Hrvaškem glasbenem zavodu slovesen kor>cert. Nastopili bodo njegovi nekdanji študenti in njihovi učenci, čtani Hrvaškega društva hornistov pod vodstvom Pavla Dešpalja. Pokroviteij je hrvaški predsednik dr. Ivo Josipovič. H oktober. 18.00 Marunada, Lovran V okviru letošnje Marunade bo v kulturnem programu na prostem med drugimi nastopita tudi (jevska skupina Endjan, ki ^luje pri mešanem pevskem zboru SKD Istra v Pul Ju, Vodi jo Paola Stermotič. 18. oktob«r, 18.00 Ait kino CroAtia. Rek« Smuk t Hlmal^e V reškem kfnu Croatia bo na sporedu film 2 naslovom Skiing 7 Summits, sledila bo tribuna. Organizator dogodka, na katerem se bo predstavil znani slovenski alpinist in ekstremni aJp-ski smučar Davo Kamičar, je planinska skupina KPD Bazovica v sodelovanju 2 reškim oddelkom za kulturo. Vstop Je pfost. 21. oktober, 19.00 Oaterija Herman Pečarič, Piran Mladen Ivartčlč, keramične skulpture V organizaciji Obalnih galerij Piran in tamkajšnje mestne občine se bo reški keramik AiWa-den Ivančic samostojno predstavil z razstavo v galeriji Herman Pečarič. Umetniku, čigar dela so zaradi izvirnosti posebej prepoznavra, je priložnost za samostojno predsUvitev prinesla nagrada na lanskem ex temporu v Piranu. AAcd-narodna strokovna žirija v sestavi Franco Ber-tofii (Faenza, Italijal, Iztok Maroli (Maribor), Blaženka loic Stebih (Varaždin! in Tatjana Sirk (Koper) Je Izmed 112 prijavljenih del izbrala 55 In podeilla 4 razpisane nagrade. Za najiz-virnejše delo jo je prejel Mladen Ivančic, reski potomec slovenskih korenin. Kot so ob razstavi zapisali na spletu www.obal-ne-galerije.si, je Mladen Ivančič med tistími privilegiranimi keramiki, ki Jim je uspelo v razmeroma kratkem času iz začetnega, ljubiteljskega oblikovanja svoje izdelke postaviti prav v vrh bogate sodobne keramične produkcije na Hrvaškem. Njegove skulpture so v zadnjih letih vedno bolj prepoznavne tudi v tujini. Na Mednarodnem e*-temporu keramike v Piranu je prvič sodeloval leta 2006. Takrat, pa tudi vsa leta zatem se Je njegova keramika uvrstila v ožji Izbor razstavljenih del. Lanska nagrada za na-jizvirnejše delo, ki jo je podelila mednarodna žirija, je tokratna razstava. Zastavljena je kot prerez avtorjevega dosedanjega dela, čeprav razstavljene skulpture učinkujejo precej enovito. _ Nakazane organske forme živalskih bitij so postavljene zunaj našega časa in prostora. Živijo drugje, prihajajo ii oddaljenih svetov. Od tam prihajajo tudi arheološkim najdbam podobni predmeti, ki nas spominjajo na uporabno keramiko, orodja, stroj« in instrumente, za katere ne vemo natančno, čemu in komu so služili. Prepletanje organskih in mehanskih oblik, mutacije enih in drugih, avtorsko Interpretiranje živega (n neživega zasledimo v celotnem opusu. Mladen Ivančič (Reka,1969), po izobrazbi ekorwmist, se z oblikovanjem keramike ukvarja že vrsto tet. Temeljem znanje, ki ga Je pridobil leta 1996, Je dopolnjeval na različnih delavnicah In kolonijah ter kmalu postal prepoznaven po izrazito osebnem slogu v oblikovanju keramike. Njegove keramične skulpture izstopajo tudi po osebnem tehnološkem pristopu in Jih lahko razvrstimo v nekaj različnih ciklov značilnih biomorfnih, konstruktivističnih in artieoloskiti oblik. Osebno in skupinsko je od leta 2007 razstavljal predvsem doma. Prejel je številne nagrade, trikrat je bil nagrajen na Mednarodnem ex-temporu keramike v Piranu, opozoriti pa velja piedvsem na letošnjo prvo nagrado na II. hrvaškem trienalu keramike v Zagrebu. Od teta 2008 je član hrvaškega keramičnega združenja Kerameikon iz Varaždina. Živi in ustvarja na Reki. zaposlen je v državnem inšpektoratu na Reki. Več: www.obalne-galerije.si MnOđiui Mkkovl(ř bvablli foto: -v.-ivDbđliie-galerlje.i.i 26. oktober, 18.00 Svet SNM Mesu Rek«, Sv«t SNM PC2 Redna teja Na sedežu svetov v Slovenskem domu KPD Bazovica na Reki bo, kot Je napovedano v zapisniku s prve In skupne seje 28. septembra, potekata druga, prav tako skupna seja slovenskih n«nj5inskih svetov, izvoljenih na letošnjih volitvah. Seji bosta predvidoma vodila predsednika Boris Rejec in Dimitrij Jetovčan Bulatov«. 26. oktober. 19.00 Slovenski dom, Zagreb Dan rcformaciJ* Društvo SKD Slovenski dom v Zagrebo bo tudi letos praznovalo dan reformacije. Tokrat bo recitator Luka Bregar recitiral Trubarjeve monologe (z gledališke predstave Moji lubi bratje inu Sloveni. Tekst je nastal na podlagi romana Mimi Malenšek Plamenica ter dostopnih pridig in drugih nagovorov Primoža Trubarja. Po predstavi bo tradicionalna Trubarjeva malica. Več: www.slovertci.hr IZ DRUGIH DRUŠTEV IN SVETOV Knjiga Grožnjan, istrsko mesto umetnikov je bila pred tem 7. septembra predstavljena tudi v Pretorskl palači v Kopru, kjer je o njej spregovoril Dean Atehmedovič, dogodek pa je z glasbenim nastopom obogatit kitarist Predrag Maric. Marjana Mirkovic S predHavitve v Kc(xu. Artiiv Rok« Zeleoka, NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH SUiMarabk-tmM obtii^i pfauof; eMčne «pmdnlca-acMoptlf taal>> iBtitva po 1*8 ternir JosiB»^^ V«f»4(riijmtr QuMc 28. september SKD istra, PutJ V galeriji društva SKD Istra v P ulju je na ogled razstava akadefnskega slikarja Roka Zelenka z naslovom Istrske impresije, obenem pa so predstavili tudi njegovo letos izdano knjigo Grožnjan, Istrsko mesto umetnikov, katere založnik je puljsko društvo. Razstavo in knjigo je predstavila Narcisa Bot-šec, ki je v monografiji o Grožnjanu napisala tudi predgovor, o njenem nastajanju pa Je spregovorit še avtor. V društvu Istra želijo z razstavo Roka Zelenka tudi popestriti letošnje srečanje vîeii slovenskih društev na rt-vaškem, ki bo potekala v Pulju 1. oktobra. Zbirka MedetničnI odnosi v obmejnem prostoru med Slovenijo in Hrvaško Urednica zbirke: dr. Vera Kržiinik Bukič Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana 2010 Maja v Ljubljani In septembra v Kopru je zainteresiranemu, v glavnem strokovnemu občinstvu predstavljena ta obsežna, za slovensko manjšino na Hrvaškem nova pomembna publikacija. Avtorja sta oba sodelavca INV, znanstvena svetnica dr. Vera Kriišnik Bokic, š« vedno osrednje ime za vse, zaintefeslrane za proučevanje položaja slovenske manjšine na Hrvaškem, In znanstveni sodelavec dr. Damir Josipovič, geograf In demografski strokovnjak, ki se je specializiral prav za metodologijo popisov prebivalstva ter etnične In migracijske dinamike. v cdotnem procesu ustvarjanja publikacije s področja tematike, ki jo - v okviru problematike državne raimejitve med Slovenijo in Hrvaško, nastale po njuni osamosvojitvi bremeni politična konotacija, je avtorja, kot pišeta v p<-edgovoru, vodil le splošni znanstverwraz-iskovalnf izziv, ki se raziskovalcem navadno poraja ob novih družbenih pojavih. Bistvena spodbuda za delo sta bili predhodno objavljeni raziskavi za celoten slovcnsko hrvaški obmejni prostor: prvi zvezek je obravnaval zaanij, kar ob novih, prostorsko manjših občinah kot leta 1991 - pomeni tudi podlago za prihodnje raziskovanje tem % tega področja. V pomoč drugim raziskovalcem bodo lahko tudi nekateri novi pristopi pri poteku analitske obdelave popisnih podatkov o etnični pnpadrto-sti, pripravljeni za kartografsko predstavitev. Vzpostavljen je model raziskovanja, s katerim bi se lahko v daljšem časovnem nizu tudi v prihodnje spremljala in analizirala etnična dejstva na obmejrvem prostoru. Rezultati takšnih raziskav imajo lahko, kot avtorja opozarjata v uvodu, tudi pomembrvo uporabno vrednost za širše družbeno okolje. Ali bo to ta pomen znalo (in hotelo) prepoznati, p>a je dru^ vprašanje, zlasti glede na dejstvo, da je med izidom drugega in tretjega zvezka kar desetletni premor. V svojem drugem tematskem sklopu se delo osredotoča na pravni in sociološki pojav manj • šinstva pri Slovencih na Hrvaškem In Hrvatih v Sloveniji, kot se je razvil v obdobju po letu 1991, pri čemer pa se avtorja nista omejila le na obmejni prostor. Predstavitvi normativne ravni manjšinske ureditve v obeh državah sledi komparativna analiza dokumentov in državnih politik Republike Slovenije do slovenske manjšine na Hrvaškem in hrvaške v Sloveniji ter Republike Hrvaške do slovenske manjšine na Hrvaškem In hrvaške v Sloveniji. Delo med drugim opozarja na to, da slovensko manjšino na Hrvaškem slovenska država v pnmerja- vi z drugimi sosednjimi državami zapostavlja. Omenja tudi izbris imena Slovencev iz preambule hrvaške ustave leta 1997 in ozadje mlačnega protesta RS ter različen, zamejski m izseljenski status Slovencev na Hrvaškem, ki ga je leta 2006 zakoličil Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. To poglavje se končuje s predlogom (str. 146), do Če se zadržimo le no omenjeni formutoclji 5. člena ostave Ustave RS ter ob hkratni vpra-šlji\rt3sti in preživelosti koncepta avtohtonosti, potem bi bilo mojoče, skladna z ustavo ffS, ic siovensliim manjšincem prišíeři preprosto vse Slovence, ki iivijo v sosednjih državah in državah naslednicah SFRJ. Predstavljena rešitev naj bi na mestih političnega odločanja o tem vprašanja ne bila sparna, saj bi joiovo ugodno vpilvaia vsa] na vzdrževanje iteviUnosti opredeljevanja za Slovence. Obenem je dodano, da se spoznanja in sugestije raziskovalcev v politiki včasih upoštevajo, včasih pač ne. Publikacija ima več kol dvajset strani dolg izčrpen seznam ključnih bibliografskih enot znanstvene, strokovne in tudi publicistične literature, nastale predvsem v zadnjih dveh desetletjih, ki sta Jo avtorja po izbranih pomembnejših delih znotraj posameznih zvrsti tudi na kratko komentirala. Gre za vsestransko uporabno delo, namenjeno sicer predvsem raziskovalcem, ki pa bo zaradi obilice podatkov, novih informacij in spoznanj koristno kot študijsko gradivo za študente in dobrodošlo tudi vsem, ki se ukvarjajo z načrtovanjem razvojne in drugih politik na državni in nižjih ravneh v celotnem obmejnem prostoru ter seveda tudi za slovenske organizacije na Hrvaškem. Maj dodamo še navedbo avtorjev, da Ima publikacija po letošnjem popisu prebivalstva, ki Je opravljeno le na Hrvaškem • kjer se sicer objava popisnih podatkov še pričakuje, slovenskega klasičnega popisa z vključenim vpraianj«m o narodni pripadnosti prebivalstva pa po več kot cetem stoletju zaporednih desetletnih ljudskih štetij ni in menda ne bo več -, še to vrednost, da )e zadnja, ki Je celotni sloversko-hrvaški obmejni prostor lahko obravnavala sinhrono (n diahrono. Mar}ana Mlrkovlč MaWa« «Izlili—» mifé > ulil |w»>w«»in« vem listu vendarle možne objave samo v tujem jeziku in brez prevoda, pa sn>o se lahko pre-pričaJi v tiskanem izvodu z dne 2. septembra, v katerem je bil r»a strani 21 objavljen oglas samo v angleščini. Opozorili smo tudi že, da sta oba sveta marca letos naletela na zavrnitev objav v slovenščini v mesečnem napovedntku Rijeka info, prilogi Novega Usta, katere izdajo sofinancira Mesto Reka, ki Je bilo s tem tudi sezrwnjeno. Z dejstvi, M pričajo o nesprejemljivem odnosu do slovenskega jezika, zlasti v časopisu, v katerem je bila slovenščina • vsaj v napovedih, oglasih In obvestilih - navzoča od prvih desetletij izhajanja, danes pa je omejena le na osmrtnice, je urednica kot nekdanja predsednica slovenskega manjšinskega sveta na županijski ravni poleg pristojnih naslovov seznanila tudi članico Odbora strokovnjakov Sveta Evrope za Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih Jezikih dr. Vesno Crnić Orotic, ki bo, kot je napovedala, to informacijo prenesla Odt>oru za manjšinske jezike Sveta Evrope. Marjana MIrkovIc AKTUALNO n Razpis 2012 NESPREGLEDANO SfMneTnalnl^iltt v tej rubriki smo v junijski številki istr. 25) opozorili na težave reškega In županijskoga slovenskega manjšinskega sveta pri objavi plačanega oglasa v hrvaških dnevnikih (samo) v slovenščini, kar je veljalo tudi za Novi list. Kot nam je bilo rečeno, so praviloma vse objave v hrvaščini, v primeru tujega jezika pa jih mora obvezno spremljati hrvaški prevod. Spomin sicer pravi drugače. Ker ni bilo izbire, sta sveta takrat sprejela dodatne stroške in tako v sloveriščini in hrvaščini objavila obvestilo o manjšinskih volitvah in povabilo zainteresiranim rojakom h kandidaturi. O tem, da so v No- Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Je 21. septembra objavil Javni razpis za razpisno področje A v letu 2012: finančna podpora avtohtoni slovenski narodni ski4>nosti v zan>ejstvu. Prijavijo se lahko pravne in fizične osebe, okvirna višina sredstev za sofinaridranje programov in projektov avtohtonih slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah v letu 2012 znaša 6.800.000 evrov. Dokumentacija je na spletni strani http://www.uszs.gov.si pod rubriko Javne objave in na spletnem portalu http: //www.slovemja-danes.Slovenci.sl. Prosilci iz Republike IHrvaške svoje vloge pošljejo all osebno predložijo r« sedež Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Masarykova 13/1 v Zagrebu. Rok za oddajo vlog je vključno 26. oktober 2011 ati tega dne do 15. ure na orrve- njenem rvaslovij. Odločbe o dodelitvi sredstev 18 v* prosilce bodo izdane najpozneje 31. 1, 2012. Več: www.uszs.gov.si Mirjana Mirkovtć ZANIMIVOSTI - t II , :} - J Na Bledu so s srednjeveškimi in baročnimi upodobitvami praznično zaznamovali tisočtetnico prve omembe Blejslljanski fakulteti za arhitekturo. V okviru sekcije mladih pri reškem društvu arhitektov so jo lani zelo uspešno organizirale Gorana Štipec, Nika Keller m Jana Mikullčic. Prijave po elektronski pošti na naslov a.radionica'Syahoo. com in telefonu (Gorana: 091 925 15 26, Nika: 095 806 66 20 In Jana: 098 190 99 60|. Mai lana Mirkovtć WlepMt>i«itv« KcpuilOI» Stownll« > M A!., :5 00= .'-»SriKi RH \fclepo«Ul»k- Valiti •(•raultrni <>M»Mi, urtdn* u c pqnac^lr: Í.0O ú^ rï ÇW .•rdiodv.Mao lî,00\fioii !.<.COdr 16.00 cj^sii od . i ao U ir i;!. • Jéi T I'01«.-iW I It' U"" ■ >85 I »I. jioiui »75; m iiiaiiïsif«-' "itpii/taircb.vïliSvîfîàantiUi 1 l>r7«vlJftnoin RS i« ^ prim*nit zš^orA^ti honu kt I deiumtn rtpiomWnnr teormmi oC IKIO uf» kdwc t»«!« m irwe omnin i* l» '.«L; •585Î18 442066 C«n»niM h»ntul«i «s, SpM Cnltil ln